Tshapita 12
Batismu ka Yeso
AMBETA oko ngɔndɔ shamalo l’ɔkɔngɔ wa Joani tatɛ olimu w’esambishelo, kakianɛ, Yeso aya l’ɛnɔnyi 30 ko nde amboya le nde l’Ɔkɛdi wa Jɔrɔdana. Oyende dia ndjotsha? Onde dia ndjowenda oko atoyakaka onto le ɔngɛnyi ande? Onde Yeso akaye paka dia ndjenda woho watahame olimu waki Joani? Kema, Yeso akaye dia ndjɔ̂lɔmba dia nde mbobatiza.
Aha la tshimbatshimba, Joani ambotona, ata ate: “Dimi kahumba mbatizama le ye, kayayaye le mi na?” Joani mbeyaka ɔnɛ: Yeso, ɔn’aki kosha nyango, ekɔ Ɔna Nzambi la lânde. Diɔ diakɔ diakakunyɔkunyɔ Joani l’ɔngɛnɔngɛnɔ lam’akinde l’otema a nyango l’etena kakaye Mariya la diemi dia Yeso dia ndjowaenda! Aha la tamu, nyango Joani le Elisabɛtɛ, akayowotɛka dikambo sɔ. Ndo nde akawotɛ nto dikambo di’ondjelo wakaye dia ndjewoya eotwelo ka Yeso ndo dia woho wakɛnama andjelo le elami w’ɛkɔkɔ l’otsho wakotɔ Yeso.
Ɔnkɔnɛ, Joani mbeyaka Yeso ɔlɔlɔ. Ndo Joani mbeyaka ɔnɛ batismu kande kema lo dikambo dia Yeso. Batismu kande kekɔ lo dikambo dia wanɛ wayatshumuya lo pɛkato yawɔ, koko Yeso kema ndoko la pɛkato. Kânga mbatona Joani, Yeso ekɔ lo ntɛtɛ ate: “Utukutetawi ntsha okone, ne dia dio diambusungana dia shu nshidiya akambu w’ololo tshe.”
Lande na kasunganadiɔ dia Yeso nongola batismu na? Nɛ dia batismu ka Yeso kema djembetelo ya ndjâtshumuya kande oma lo pɛkato, koko tɔ kekɔ djembetelo yɛnya ɔnɛ nde amboyalowola dia sala lolango la She. Yeso ekɔ otshudi w’abaya polo ndo l’etena kɛnɛ, koko etena kambokoka dia nde tatɛ sala olimu wakotome Jehowa Nzambi oya lanɛ la nkɛtɛ. Onde wɛ kanyiyaka ɔnɛ Joani ekɔ lo nongamɛ dia dikambo dimɔtshi dia diambo ntshama wonya wabatizande Yeso?
Eelo, Joani akayɔkɔndɔlaka ate: “Keli lakantumi dia ndjubatiza l’ashi, kakamvutela ati: Untu tshe layuyena [n]yuma ayahulo le ndi, la ambutshikala le ndi, ndi katubatizaka la [nyuma k’ekila, NW].” Ɔnkɔnɛ, Joani ekɔ lo kongɛ dia nyuma ka Nzambi ndja dia ndjâhema ɔnɛ labatizande. Lam’ayatombe Yeso oma l’ashi, ondo Joani kema la diambo l’etena kengo kɛnande “[nyuma ka Nzambi, NW] ayahulo uku fudu k’inga,” ko ‘ndjowahema.’
Koko dikambo dikina nto diambotshama wonya wabatizama Yeso. ‘Elongo wambôdihwɛ.’ Dikambo sɔ alangadiɔ nembetshiya na? Diɔ nembetshiyaka mɛtɛ ɔnɛ: l’etena kabatizamande, nde ambohɔ lɔsɛnɔ laki lande l’olongo la ntondo ka nde ndjôtɔ oko onto lanɛ la nkɛtɛ. Ɔnkɔnɛ, Yeso ambohɔ lɔsɛnɔ laki lande oko ɔn’aki Jehowa Nzambi la lo nyuma, ndo akambo tshɛ wakawotɛka Nzambi l’olongo la ntondo ka nde ndjôtɔ oko onto lanɛ la nkɛtɛ.
Lâdiko dia kɛsɔ, lo batismu kande, dui di’oma l’olongo diambota ɔnɛ: “On’ami la ngandji one, ndi atongenyangenyaka ololo.” Ɔsɔ ekɔ dui diaki na? Onde dui dia Yeso ndamɛ? Kema, aha ɔsɔku! Ɔsɔ ekɔ dui dia Nzambi. Lâsɔ mɛtɛ, Yeso ekɔ Ɔna Nzambi, koko aha Nzambi ndamɛ oko wata anto amɔtshi.
Koko, Yeso ekɔ Ɔna Nzambi lakotɔ oko onto, oko waki Adama, onto la ntondo. L’ɔkɔngɔ wa nde kɔndɔla dikambo dia batismu ka Yeso, ombeki Luka akafunde ate: “Lam’akatatela Jesu ndame nsambisha, ndi aki la deku akumi asatu, ndi aki on’a (uku akukanaka antu) Josefu, on’a Heli, . . . on’a Davidi, . . . on’a Abarahama, . . . on’a Noa, . . . on’a Adama, on’a [Nzambi, NW].”
Adama aki onto, “on’a [Nzambi, NW],” woho akɔ wâmɛ mbele ndo Yeso. Yeso kele onto loleki woke lo tena tshɛ, ndo dikambo diakɔ sɔ mɛnamaka hwe lam’asɛdingolaso lɔsɛnɔ lande. Koko, lo batismu kande, Yeso ambɔtɔ lo diokanelo di’oyoyo kâmɛ la Nzambi, mbuta ate nde amboyala nto Ɔna Nzambi la lo nyuma. Kakianɛ, Nzambi ambowelɛ dia nde nkalola otsha l’olongo lo yoho mɔtshi, lo mbotshutshuya dia nde ndjâla la lɔsɛnɔ layowɔlɔmbɔla polo ndo lo nde ndjɔsɛka lɔsɛnɔ lande l’onto pondjo dia likimɔ oko olambo lo dikambo di’anto wambanyema. Mateu 3:13-17; Luka 3:21-38; 1:34-36, 44; 2:10-14; Joani 1:32-34; Heberu 10:5-9.
▪ Lande na kele Joani mbeyaka Yeso ɔlɔlɔ?
▪ Lande na kambobatizama Yeso lam’ele nde kosala ndoko pɛkato?
▪ Lo menda akambo weya Joani lo dikambo dia Yeso, lande na kahandakashimwe lam’oye nyuma ka Nzambi dia ndjahema Yeso?