Ne Maua ne Sotia Leoleo a te Tupu se Molimau
I te tausaga e 59 T.A., ne ‵taki atu ne sotia kolā ko vāivāi se potukau o pagota ki loto i Loma i te mataloa o Porta Capena. I luga i te mauga o Palatine, e tu i ei te palesi o te emupela ko Nero kae leoleo ne sotia leoleo mo olotou pelu e ‵funa i loto i olotou gatu.a Ne fakasa‵sale atu ne Iulio ana pagota i tafa o te Roman Forum kae olo aka ki luga i te mauga o Viminal. Ne faka‵seke atu latou i se fatoaga e uke i ei a fatafaitaulaga ki atua o Loma penā foki mo se malae poleni telā ne fai sale i ei te fakaakoakoga o kautau.
A te pagota e tokotasi i ei ko te apositolo ko Paulo. I masina mai mua atu i te taimi ne nofo ei tou tagata i luga i se vaka telā ne fepaki mo se kaumatagi, ne fai atu te agelu a te Atua ki a Paulo: “E ‵tau o tu atu koe i mua o Kaisala.” (Galu. 27:24) E mata, ko pili o oko atu a Paulo ki te tulaga tenā? I te taimi ne kilo atu ei tou tagata ki te laumua o te emupaea o Loma, kāti ne masaua eiloa ne ia a pati a te Aliki ko Iesu kolā ne fai atu ki a ia i te taoa o Antonia i Ielusalema. “Ke loto malosi koe!” Muna a Iesu: “Ona ko te mea ko oti ne tuku atu ne koe se molimau katoatoa e uiga ki a au i Ielusalema, ka tuku atu foki ne koe se molimau penā i Loma.”—Galu. 23:10, 11.
E se taumate e kilokilo atu a Paulo ki te Castra Praetoria, se fale lasi kae malosi kae ko ana taoa mo ‵pui ma‵luga e faite ki te puliki ‵kula. E ‵nofo i loto i te fale tenā a sotia leoleo a te tupu, kolā e ga‵lue e pelā me ne leoleo o te emupela, penā foki mo pulisimani o te fa‵kai. E mafai o ‵nofo i loto i te fale tenā a te 12,000 o sotia leoleo a te tupu mo te fia afe o nisi sotia kolā e ga‵lue pelā me ne pulisimani, e aofia i ei te kautau. A te Castra Praetoria se fakamasauaga ki tino a te malosi o te emupela. Ona ko sotia leoleo a te tupu e panaki mo pagota mai kogā fa‵kai ‵lasi, ne ‵taki atu ei ne Iulio a tena potukau i se mataloa e tasi mai mataloa ‵lasi e fa. Mai tua o se malaga fakamataku i nāi masina, ne taunu atu ei a pagota ki te koga telā e ‵tau o olo ki ei.—Galu. 27:1-3, 43, 44.
NE TALAI ATU TE APOSITOLO E AUNOA MO “SE MEA E FAKALAVELAVE ATU”
I te taimi o te malaga, ne maua ne Paulo se fakaasiga mai te Atua me ka ‵sao a te kauvaka kātoa mai te vaka telā ne kasa. Ne ū tou tagata ne se gata kae seki poisini a ia. Ne faka‵lei ne ia a tino ma‵saki i te fenua o Melita, telā ne kamata ei o fai aka a tino i konā me i tou tagata se atua. Kāti ko oti ne ‵logo a sotia leoleo a te tupu i tala o mea konei ne ‵tupu.
Ko oti ne fetaui a Paulo mo taina mai Loma kolā ‘ne o‵mai o fakafetaui ki a ia i te Maketi o Apiasi mo Fale Talimalo e Tolu.’ (Galu. 28:15) E pelā me se pagota, ne mafai pefea ne Paulo o fakataunu a tena manakoga ke folafola atu te tala ‵lei i Loma? (Lo. 1:14, 15) Ne mafau‵fau aka a nisi tino me ka avatu a pagota ki te kapeni o te kau leoleo. Kafai e penā, kāti ne avatu eiloa a Paulo ki te takitaki o sotia leoleo ko Afranius Burrus, telā ko te tokolua ki te emupela.b I lō te leoleo ne ofisa o te kautau, a Paulo ko leoleo fua ne se sotia e tokotasi a te tupu. Ne talia foki ke ‵sala eiloa ne Paulo a te koga mo ana nofo kae ke āsi atu a tino ki a ia kae ne talai atu eiloa tou tagata ki a latou e aunoa mo “se mea e fakalavelave atu ki a ia.”—Galu. 28:16, 30, 31.
NE TALAI ATU A PAULO KI TINO FATAUVA MO TINO MA‵LUGA
E se taumate ne fakafesili ne Burrus a te apositolo ko Paulo i te koga e ‵nofo i ei a sotia leoleo a te tupu io me ko te palesi a koi tuai o avatu tou tagata ki a Nero. Ne seki fakatamala a Paulo o fakaaoga a te avanoaga tenei ke molimau atu “ki tino fatauva mo tino ma‵luga.” (Galu. 26:19-23) Faitalia me se a te faka‵tau a Burrus, ne seki ‵pei a Paulo ki te falepuipui i te koga e ‵nofo i ei a sotia leoleo a te tupu.c
Ne ‵kami mai ne Paulo a “takitaki o tino Iutaia” kae molimau atu ki a latou e penā foki ki ‘tino e tokouke kolā ne olo atu ki a ia i tena koga nofo.’ Ne maua foki ne sotia leoleo o te tupu se molimau me ne lagona ne latou tou tagata e “molimau katoatoa atu” ki tino Iutaia e uiga ki te Malo mo Iesu, “mai te taeao ke oko ki te po.”—Galu. 28:17, 23.
E suisui faeloa a potukau o sotia leoleo i te palesi i aso katoa. A leoleo foki o Paulo e suisui faeloa. I te lua tausaga ne tausi fakapagota ei a te apositolo, ne lagona ne sotia tou tagata e faitau a tusi ki te kau Efeso, Filipi, Kolose, mo Kelisiano Epelu kae ne lavea ne latou e tusi a tena tusi ki te Kelisiano e igoa ki a Filemoni. A koi nofo a ia i te falepuipui, ne fesoasoani atu a Paulo ki se tavini telā ne tele, ko Onosemu, ‘telā ko oti ne fai a Paulo mo fai tena tamana i tena ‵peiga i te falepuipui,’ kae toe fakafoki atu tou tagata ki tena matai. (File. 10) E se taumate ne fakaasi atu foki ne Paulo a tena fiafia ki ana leoleo. (1 Koli. 9:22) E mafai fua o fakaataata ne tatou a tou tagata e fesili atu ki se sotia e uiga ki te aoga o meatau kese‵kese kae fakaaoga ne ia a fakamatalaga konā i se tala fakatusa.—Efe. 6:13-17.
“FAIPATI ATU TE MUNA A TE ATUA E AUNOA MO TE MA‵TAKU”
Ne fesoasoani atu a te nofo o Paulo i te falepuipui ki te “gasolo atu ki mua a te tala ‵lei” i va o sotia leoleo a te tupu mo nisi tino aka. (Fili. 1:12, 13) Ne fesokotaki atu a sotia leoleo a te tupu ki tino katoa i te emupaea o Loma, e penā foki ki te emupela mo tena kaukāiga. E aofia i te kaukāiga tenā ko tino tonu o te kāiga, tavini, mo pologa, kae ne fai a nisi tino i ei mo fai ne Kelisiano. (Fili. 4:22) E auala i te loto toa o Paulo o talai atu, ne maua ei ne taina i Loma a te loto malosi “o faipati atu te muna a te Atua e aunoa mo te ma‵taku.”—Fili. 1:14.
Ne fai foki te talaiga a Paulo i Loma mo fai se pogai o fakamalosiga ki a tatou i te ‘folafola atu o te muna i taimi ‵lei mo taimi faiga‵ta.’ (2 Timo. 4:2) Kāti e ‵nofo atu tatou i fale e tausi ei a tino ma‵tua, i fa‵kaimasaki, io me ‵pei ki te falepuipui ona ko ‵tou fakatuanaki. Faitalia me ne a ‵tou fakanofonofoga, e mafai loa o maua ne tatou se tino i tino kolā e āsi mai ki a tatou io me o‵mai o fai se galuega. Kafai e loto ma‵losi tatou o molimau atu i so se avanoaga, e matea eiloa ne tatou me i “te muna a te Atua e se mafai eiloa o pikifao.”—2 Timo. 2:8, 9.
a Ke onoono ki te pokisi “Sotia Leoleo a te Tupu i Aso o Nero.”
b Ke onoono ki te pokisi telā e fakaulutala penei “Sextus Afranius Burrus.”
c A Helota Akelipa ne ‵pei i konei ne Tipelio Kaisala i te 36/37 T.A. me ne fai atu a ia me ko pili o fai a Caligula mo fai te emupela. Mai tua o te faiga a Caligula mo fai te emupela, fai ei ne ia a Helota mo fai te tupu.—Galu. 12:1.