Mea Kolā Ka Fai ne te Malo o te Atua
“Ke oko mai tou Malo, ke fai te mea e loto koe ki ei i lalo nei, e pela mo te faiga i te lagi.”—MATAIO 6:10.
1. Se a te uiga māfai ko oko mai te Malo o te Atua?
I TE taimi ne fakaakoako ei ne Iesu ana soko ke ‵talo atu mō te Malo o te Atua, ne iloa ne ia me kafai e oko mai te malo tenā, ka fakagata atu i ei te fia afe o tausaga o pulega a tino kolā ne ‵tu tokotasi mai i te Atua. I te taimi kātoa eiloa tenā, ne seki fai eiloa te loto o te Atua i te lalolagi kātoa. (Salamo 147:19, 20) Kae mai tua o te fakatūga o te Malo i te lagi, ne fai ei te loto o te Atua i koga katoa. A taimi mō te ‵fuliga fakaofoofogia o pulega a tino ki te pulega o te Malo faka-te-lagi o te Atua ko pili ‵ki mai eiloa.
2. Se a te mea ka fakamailoga ki ei te ‵fuliga o te pulega a tino ki te pulega o te Malo?
2 A te fakamailogaga o te ‵fuliga tenei ko fai mo fai te taimi telā ne taku ne Iesu ko “te fakalavelave e tupu i te taimi tena, e tafa sili i te masei i fakalavelave katoa ko oti ne ‵tupu mai i te kamataga o te lalolagi, ke oko mai eiloa ki te aso tena.” (Mataio 24:21) E se fai mai te Tusi Tapu me ka pefea te leva o te taimi tenā, kae ko fakalavelave kolā ka ‵tupu i ei ka sili atu eiloa te ma‵sei i lō mea kolā ko oti ne ‵tupu i te lalolagi. I te kamataga o te fakalavelave lasi, ka tupu se mea telā ka ‵poi malosi ei a te tokoukega o tino i te lalolagi: ko te fakaseaiga o lotu ‵se katoa. Ka se ‵poi i ei a Molimau a Ieova, me ko leva ne iloa ne latou a te mea tenei. (Fakaasiga 17:1, 15-17; 18:1-24) E palele atu te fakalavelave lasi i Amaketo māfai ko fakaseai atu ne te Malo o te Atua a te fakanofonofoga kātoa a Satani.—Tanielu 2:44; Fakaasiga 16:14, 16.
3. E fakamatala mai pefea ne Ielemia a te ikuga o tino sē faka‵logo?
3 Se a te uiga o te mea tenei ki tino kolā e “se iloa ne latou a te Atua, mo latou foki kola e se faka‵logo ki te Tala ‵Lei” e uiga ki tena Malo faka-te-lagi telā e pule i ei a Keliso? (2 Tesalonia 1:6-9) E fai mai penei a te valoaga i te Tusi Tapu: “Te mala ka oko mai, e fakasolo mai eiloa i malo takitasi, kae e isi foki se afa lasi eiloa tena e fakaputuputu mai i feitu mao o te lalolagi. I te aso tena, a foitino o tino kola ne tamate ne te Aliki ka tafola valevale mai i te sua mata o te lalolagi ke oko ki te sua mata. E seai se tino e tagi fanoanoa ki a latou, kae e seai foki se tino e vau o ave latou o tanu. Ka tafola latou i luga i te laukele e pela me ne fakatuga kaiao.”—Ielemia 25:32, 33.
Te Gataga o Amioga Ma‵sei
4. Kaia e fai pelā me e fakamaoni eiloa a Ieova i te fakagataga o te fakanofonofoga masei tenei?
4 Ko oti ne talia ne Ieova te Atua a amioga ma‵sei i te fia afe o tausaga, telā ko lava ‵lei eiloa te taimi mō tino loto fakamaoni ke lavea atu me i pulega a tino e māfua mai i ei a matugā fakalavelave ‵lasi. E pelā mo te 20 senitenali fua tenei, ne fai mai se tino e tokotasi me e sili atu i te toko 150 miliona o tino ne tamate i taua, kinauga fakapolitiki, mo nisi faifaiga kese‵kese kae sē tokagamalie a tino. Kae maise eiloa i te Taua Muamua a te Lalolagi, ne lavea atu ei a uiga fakasauā o tino, i te taimi ne tamate ei a te toko 50 miliona o tino, fakatasi mo tino e tokouke kolā ne ‵mate i se auala matagā i falepuipui fakama‵taku a te kau Nasi. E pelā eiloa mo te mea ne ‵valo mai ne te Tusi Tapu, i ‵tou aso nei, a “tino amio masei mo te fakaloiloi tino, ka kamata eiloa latou mai te masei o fakasolo o na ma‵sei atu.” (2 Timoteo 3:1-5, 13) I aso nei, a amioga finalalolagi, amioga solitulafono, amioga fakasauā, faifaiga sē fakamaoni, mo te manatu māmā ki tulaga o te Atua ko tu poloki eiloa te ma‵sei. Tela la, e fakamaoni katoatoa eiloa a Ieova i te fakaokomaiga o te gataga ki te fakanofonofoga masei tenei.
5, 6. Ke fakamatala mai a amioga ma‵sei kolā ne fai i te fenua mua o Kanana.
5 Ko tai ‵pau a te tulaga nei mo mea kolā ne ‵tupu i Kanana i te 3,500 tausaga ko ‵teka. E fai mai penei te Tusi Tapu: “Kafai e tapuaki latou ki olotou atua, e fai ne latou a amioga fakatakalia‵lia katoa kola e se fiafia ki ei te Aliki. E sunu foki ne latou olotou tamaliki i luga i fatafaitaulaga mo fai olotou taulaga.” (Teutelonome 12:31) Ne fakailoa atu penei a Ieova ki te fenua o Isalaelu: “Ka afuli ne au a tino kona me ne tino amio masei.” (Teutelonome 9:5) Ne fai mai penei se tino poto i tala fakasolopito o te Tusi Tapu, ko Henry H. Halley: “A te tapuakiga ki a Paala, Asitate, mo nisi atua o Kanana ne aofia i ei a te ukega o amioga matagā; ne fai olotou faletapu mo fai a koga kolā ne tu poloki eiloa i ei a amioga ma‵sei.”
6 Ne fakaasi mai ne Halley a te matagā o olotou faifaiga ma‵sei, me i se koga e tasi mai i vaegā koga penā, ne maua ne tino ‵poto i te sukesuke ki mea mua a “fagu e uke kolā ne tuku i ei a foitino o tama‵liki kolā ne fai mo taulaga ki a Paala.” E fai mai a ia penei: “Ne tu se tanuga mō pepe ‵fou i te koga kātoa tenā. . . . Ne tapuaki atu a tino Kanana i te faiga o amioga lai‵lai, e pelā me ne mea fakalotu, i mua o olotou atua; kae oti aka ko tamate ei olotou tama‵liki toekimua, e pelā me ne taulaga ki atua konā. Ne foliga mai me i te fenua ko Kanana ne fai eiloa pelā mo Sotoma mo Komolo. . . . E mata, ne ‵tau o ola a vaegā tino ma‵sei penā? . . . A saienitisi kolā ne keli aka ne latou a mea mua i fa‵kai o tino Kanana ne mafau‵fau me kaia seki na fakaseai fakavave ei latou ne te Atua.”
Te Mauaga o te Lalolagi
7, 8. Ka ‵fulu faka‵mā pefea ne te Atua a te lalolagi tenei?
7 E pelā mo te mea ne fai ne ia i Kanana, ko pili o faka‵mā ne te Atua a te lalolagi kātoa kae tuku atu ki tino kolā e fai ne latou tena loto: “A tino amiotonu kae fai mea tonu ka ola i te fenua tenei. Ka ko te Atua ka tapale keatea ne ia a tagata amio masei mai i te fenua, kae unu keatea a tino agasala, e pela me ne lakau e unu keatea mai i te laukele.” (Faataoto 2:21, 22) Kae e fai mai te fai-salamo: “E se toe leva nei, ka galo atu ei a tino amio ma‵sei . . . Ka ko latou kola e loto malalo, ka fai mo latou te fenua, kae ka maua ne latou te manuia mo te filemu katoatoa.” (Salamo 37:10, 11) Ka fakaseai atu foki a Satani, ko te mea “ke se toe takitaki ‵se ne ia a fenua ke oko ki te palelega o te afe o tausaga.” (Fakaasiga 20:1-3) E tonu, “a te lalolagi mo mea katoa i ei kolā e ma‵nako ki ei a tino e palele atu katoa; ka ko te tino tela e fai ne ia a te mea e loto ki ei a te Atua e ola ki te se gata mai.”—1 Ioane 2:17.
8 I te fakatoetoega o te fakamoemoega fakaofoofogia mō tino kolā e ma‵nako ke ola ki te se-gata-mai i te lalolagi, ne fai mai penei a Iesu: “E fia‵fia a tino loto mau‵lalo, me ka maua ne latou te lalolagi.” (Mataio 5:5, NW) Kāti ne fakasino atu a ia ki te Salamo 37:29, telā ne ‵valo mai penei: “A tino amio‵tonu ka fai mo latou te fenua, kae ka ‵nofo faeloa i ei ki te se gata mai.” Ne iloa ne Iesu me ko te fuafuaga a Ieova ke ola a tino loto fakamaoni i se lalolagi palataiso ki te se-gata-mai. E fai mai penei a Ieova: “Ne faite ne au te lalolagi ki toku mana mo toku malosi, pena foki tagata mo manu katoa i te lalolagi; kae e pule eiloa au i te tino e fia ave ne au ki ei.”—Ielemia 27:5.
Se Lalolagi Fou Kae Fakaofoofogia
9. Se a te vaegā lalolagi telā ka pule atu ki ei a te Malo o te Atua?
9 Mai tua o Amaketo, ka pule atu te Malo o te Atua ki se “lalolagi fou” kae fakaofoofogia telā ka “nofo i ei te amiotonu.” (2 Petelu 3:13) Ko tafaga la te gali o te fakatapūga ka maua ne tino kolā e ‵sao atu i Amaketo ke saoloto mai te fakanofonofoga matagā kae masei tenei o mea! E pefea foki te fiafia ka maua ne latou ke ulu atu ki te lalolagi fou kae amiotonu mai lalo i te pulega a te Malo faka-te-lagi, fakatasi mo te mafau‵fau ki fakamanuiaga mo te ola se-gata-mai!—Fakaasiga 7:9-17.
10. Ne a mea ma‵sei ka se toe maua atu mai lalo i te pulega a te Malo?
10 Ka se toe fakamatakutaku i ei a tino ki taua, amioga solitulafono, te fiakai, io me ke oko foki eiloa ki manu fakama‵taku. “Ka fai ne au se feagaiga mo latou tela e mautinoa tonu ei i a latou e saogalemu faeloa. Ka ave keatea ne au a manu fakamataku i te fenua, . . . A lakau ka fua mai olotou fuataga, a fatoaga ka fua mai, ka ko tino katoa ka ola mo te saogalemu i luga i olotou manafa taki tokotasi.” “Ka tuki olotou pelu ke fai mo mea fakamalū laukele ka ko olotou tao ke fai mo naifi vele vao. A malo ka se toe fai taua; se toe fakatokatoka foki mō se taua. A tino katoa ka nofo filemu i olotou togavine mo togamati, kae ka seai se tino e toe fai ne ia ke ma‵taku latou.”—Esekielu 34:25-28; Mika 4:3, 4.
11. Kaia e mafai ei o tali‵tonu tatou me ka mafai o fakagata atu a ma‵saki faka-te-foitino?
11 Ka fakaseai atu a masaki, te fanoanoa, ke oko foki eiloa ki te mate. “Ka seai eiloa se tino i luga i te tou fenua e tagi i a ia e masaki; a agasala katoa foki ka fakamagalogina katoa.” (Isaia 33:24) “Ka se toe iai ne loimata i olotou mata. Ka se toe iai se mate, se fanoanoa, se tagi io me se ‵mae. Ko palele atu a mea mua. . . . ‘Nei, ko fakafou ne au a mea katoa!’ ” (Fakaasiga 21:4, 5) I te taimi ne nofo ei a ia i te lalolagi, ne fakaasi atu ne Iesu tena atamai i te faiga o mea konā e auala i te ‵mana o te Atua telā ne tuku atu ki a ia. Mai i te fesoasoani o te agaga tapu, ne fanatu ei a Iesu i te fenua kātoa o faka‵lei a tino ‵pili mo tino ma‵saki.—Mataio 15:30, 31.
12. Se a te fakamoemoega mō tino ‵mate?
12 E uke atu foki a mea ne fai ne Iesu. Ne faka‵tu aka ne ia a tino ‵mate. Ne pefea a lagonaga o tino loto maulalo? I te taimi ne fakatu aka ei ne ia se tamaliki fafine ko 12 ana tausaga, “ko oko eiloa i te ofo” o tino i konā. (Maleko 5:42) Tenei foki te suā fakaakoakoga o mea kolā ka fai ne Iesu i te lalolagi kātoa mai lalo i te pulega a te Malo, me “i tino ‵lei mo tino se ‵lei, ka faka‵tu mai katoa mai te mate.” (Galuega 24:15) Mafaufau la ki te fiafia lasi telā ka maua māfai ko toe fakafoki mai ki te ola a potukau takitasi o tino ‵mate kae ‵toe ‵kau fakatasi mo olotou tino pele! E seai se fakalotolotolua me ka isi se galuega sili ko te faiga o akoakoga mai lalo i te tausiga a te Malo ko te mea ke ‘‵fonu te laukele i te malamalama i uiga o Ieova, e pela mo te tai tela e fonu i te suatai.’—Isaia 11:9.
Ko Taku‵leigina te Pulega Sili a Ieova
13. Ka fakaasi atu pefea te ‵tonu o te Atua ke pule mai?
13 I te fakaotiga o te afe tausaga o te pulega a te Malo, ka toe maua ei ne tino katoa a te mafaufau mo te foitino ‵lei katoatoa. Ka fai te lalolagi kātoa mo fai se fatoaga o Etena, se palataiso. Ka toe maua te filemu, te fiafia, te tokagamalie, mo te lalolagi o tino a‵lofa. E seai aka eiloa se mea e ‵pau mo te mea tenei ka lavea atu i tala tuku fakasolopito o tino a koi tuai o pule mai te Malo. Ko oko eiloa i te ‵kese o te mea telā ka fakaasi mai i te fia o tausaga mua o pulega fakafanoanoa a tino mo mea ‵gali kolā ka maua mai i te pulega a te Malo faka-te-lagi a te Atua i te afe tausaga! Ka fakaasi atu ne te pulega a te Atua e auala i tena Malo me e sili atu i te ‵lei tena pulega i lo nisi pulega. Ka taku‵leigina ei a te saolotoga o te Atua ke pule atu, e pelā foki mo tena pulega sili.
14. Ne a mea ka ‵tupu ki tino ‵teke māfai ko palele atu te afe tausaga?
14 Kafai ko palele atu te afe tausaga, ka talia ne Ieova a tino ‵lei katoatoa ke fakagalue aka te lotou saolotoga ke fai a filifiliga e uiga ki te tino telā e ma‵nako latou ke tavini atu ki ei. E fakaasi mai ne te Tusi Tapu me “ka fakasaoloto a Satani mai te fale puipui.” Ka toe taumafai a ia ke takitaki ‵se a tino, telā e isi ne tino mai i a latou ka filifili aka ke tu tokotasi mai i te Atua. Ko te mea ke puipui a tino mai ‘te ‵teke fakalua atu,’ ka tamate ne Ieova a Satani, ana temoni, mo tino katoa kolā e ‵teke atu ki te pulega a Ieova. E se mafai o ‵teke atu se tino me i so se tino telā e fakaseai ki te se-gata-mai i te taimi tenā e se toe maua ne ia se avanoaga io me e fai atu me e fai ne latou a mea ‵se ona ko te tulaga sē ‵lei katoatoa. Ikai, ka fai latou pelā mo Atamu mo Eva kolā ne ‵lei katoatoa, kae ne filifili eiloa mo te iloa tonu ke ‵teke atu ki te pulega amiotonu a Ieova.—Fakaasiga 20:7-10; Nauma 1:9.
15. Se a te fesokotakiga telā ka maua ne tino a‵lofa fakamaoni mo Ieova?
15 I te suā feitu, ka filifili se aofaki lasi o tino ke fakamaluga aka ne latou te pulega a Ieova. Mai i te tamatega o tino ‵teke katoa, ka ‵tu atu a tino amio‵tonu i mua o Ieova, me ko manumalo latou i te ‵toe tofotofoga o te alofa fakamaoni. A tino a‵lofa fakamaoni konei ka talia ne Ieova e pelā me ne ana tama. Tela la, ka toe ‵foki atu latou ki te fesokotakiga telā ne maua ne Atamu mo Eva mo te Atua a koi tuai o ‵teke atu laua. Tela la, ka fakataunu mai i ei a te Loma 8:21: “Me ka fakasaoloto a mea katoa ne faite [tino] mai te pologa mo te iku vale, ki te kau fakatasi i te saolotoga ‵malu o te fanau a te Atua.” E ‵valo mai penei te pelofeta ko Isaia: “A te [Atua] ka fakagata ne ia te mate ke se toe ai eiloa! Ka solo ne ia a loimata mai i mata o tino katoa.”—Isaia 25:8.
Te Fakamoemoega o te Ola Se-Gata-Mai
16. Kaia e ‵lei ei ke fakamoe‵moe ki te taui o te ola se-gata-mai?
16 Ko tafaga la te fakaofoofogia o te fakamoemoega telā e faka‵tali mai mō tino fakamaoni, ke iloa atu me i te Atua ka ‵ligi ifo ne ia a mea aogā e uke i te feitu faka-te-agaga mo te feitu faka-te-foitino! E fai ‵tonu mai penei a te faisalamo: “E tuku ne koe ki ei a mea e lava mo latou, kae fakamalie ne koe olotou manako.” (Salamo 145:16) E fakamalosi atu a Ieova ki tino o te potukau i te lalolagi ke maua te fakamoemoega tenei o te ola i te Palataiso e pelā me se vaega o te lotou fakatuanaki ki a ia. E tiga eiloa e tāua te kinauga e uiga ki te pulega a Ieova, e se fai atu a ia ki tino ke tavini atu ki a ia e aunoa mo se fakamoemoega ki se taui. E auala i te Tusi Tapu kātoa, e fai tasi faeloa a te alofa fakamaoni ki te Atua mo te fakamoemoega o te ola se-gata-mai e pelā me ne vaega tāua i te fakatuanaki faka-Kelisiano ki te Atua. “So se tino e vau ki te Atua e ‵tau mo ia o fakatuanaki me iai te Atua, kae tuku atu foki ne ia te taui ‵lei ki tino kolā e salasala ki a ia.”—Epelu 11:6.
17. Ne fakaasi atu pefea ne Iesu me se mea ‵lei ke maua te fesoasoani e auala i ‵tou fakamoemoega?
17 Ne fai mai penei a Iesu: “Kae tenei te ola se gata mai, ke iloa ne tino i a koe ko te Atua tonu e tokotasi, kae ke iloa foki ne latou i a Iesu Keliso ne uga mai ne koe.” (Ioane 17:3) Ne tuku fakatasi ne Iesu i konei a te iloaga e uiga ki te Atua mo ana fuafuaga mo te taui telā ka aumai ne te mea tenei. E pelā me se fakaakoakoga, i te taimi ne fakamolemole atu ei se tino agasala ke masaua aka a ia māfai ko foki mai a Iesu i tena Malo, ne fai atu penei a Iesu: “Ka ‵nofo fakatasi taua i te Palataiso.” (Luka 23:43, NW) Ne seki fai atu a ia ki te tagata ke fakatuanaki e aunoa mo se taui faitalia foki eiloa me e seki maua ne ia se taui. Ne iloa ne ia me e manako a Ieova ke maua ne ana tavini a te fakamoemoega o te ola se-gata-mai i se lalolagi palataiso ke fesoasoani atu ki a latou i te taimi e fe‵paki ei latou mo tofotofoga kese‵kese i te lalolagi tenei. Tela la, a te kilo atu mo te fakamoemoe ki te taui se fesoasoani tāua ke kufaki e pelā me se Kelisiano.
Aso Mai Mua Nei o te Malo
18, 19. Se a te mea ka tupu ki te Tupu mo te Malo i te fakaotiga o te Pulega i te Meleniuma?
18 Ona ko te Malo se pulega fakaopoopo telā ne fakaaogā ne Ieova ke toe fakafoki atu te lalolagi mo tino kolā e ‵nofo i ei ki te tulaga ‵lei katoatoa mo te faka‵leiga mo ia, se a te tulaga o te Tupu ko Iesu Keliso mo te toko 144,000 o tupu mo faitaulaga māfai ko oti atu te Meleniuma? “Tela la, ka oko mai te fakaotiga; ka fakatakavale ne Keliso a pule katoa fakatemoni, kae tuku atu a te Malo o te Atua ki te Atua te Tamana. Me e ‵tau eiloa o pule a Keliso ke oko ki te taimi ko oti ne tuku ne te Atua a fili o Keliso mai lalo i ona vae.”—1 Kolinito 15:24, 25.
19 Kafai la e tuku atu ne Keliso a te Malo ki te Atua, e fakauiga la pefea a tusi siki kolā e faipati mai i ei ki te tumau ki te se-gata-mai o te Malo? E fakauiga i ei me i mea kolā e fai ne te malo tenā ka tumau ki te se-gata-mai. Ka fakaaloalogina a Keliso ki te se-gata-mai ona ko tena tulaga i te galuega mō te fakamalugaga o te pulega a te Atua. Kae ona ko te mea ka fakaseai katoatoa atu a te agasala mo te mate, kae ko oti foki ne fakasaoloto a tino, ka gata atu ei a te manakoga mō ia e pelā me se Fakaola. Ka taunu katoatoa atu foki a te Pulega o te Malo i te Meleniuma, telā ka se toe manakogina se pulega fakaopoopo ke tumau i te va o Ieova mo tino faka‵logo. Tela la, “ko pule te Atua i mea katoa.”—1 Kolinito 15:28.
20. E mafai pefea o iloa ne tatou a mea kolā ka maua ne Keliso mo te toko 144,000 i aso mai mua nei?
20 Se a te tulaga i aso mai mua nei ka maua ne Keliso mo ana tino pule lagolago māfai ko palele atu te Pulega i te Meleniuma? E se fai mai ne te Tusi Tapu. Kae e mafai o fakamautinoa aka ne tatou me ka tuku atu eiloa ne Ieova ki a latou a nisi tauliaga e uke i te taviniga i ana mea katoa ne faite. Ke na fakamaluga aka ne tatou katoa i aso nei a te pulega a Ieova kae ke maua te ola se-gata-mai, ko te mea ke ola tatou i aso mai mua nei ke lavea atu a mea kolā ko oti ne fuafua ne Ieova mō te Tupu mo ana tupu mo faitaulaga lago‵lago, e pelā foki mō te lagi mo te lalolagi kātoa kae fakaofoofogia!
Manatu ke Toe Mafau‵fau ki ei
• Se a te ‵fuliga ki pulega telā ko pili o oko atu tatou ki ei?
• Ka fakamasino aka pefea ne te Atua a tino ma‵sei mo tino amio‵tonu?
• Ne a tulaga ka maua i te lalolagi fou?
• Ka fakamaluga katoatoa aka pefea a te pulega a Ieova?
[Ata i te itulau e 15]
‘Me i tino ‵lei mo tino se ‵lei, ka faka‵tu mai katoa mai te mate’
[Ata i te itulau e 16]
Ka toe maua ne tino a‵lofa fakamaoni se fesokotakiga ‵lei mo Ieova