Ko oi ka ‵Sao Atu i te Aso o Ieova?
“Ko pili o oko mai te aso e sunu ei a tino ma‵sei.”—MALAKI 4:1.
NE FAKAMALOSIGINA te pelofeta ko Malaki ne te Atua ke fakamau ki lalo a valoaga e uiga ki mea fakama‵taku kolā ka ‵tupu i se taimi pili mai mua nei. Ka aofia a tino katoa i te lalolagi i mea konā ka ‵tupu. E ‵valo mai a te Malaki 4:1, penei: “Muna a te Aliki Tafasili i te Malosi penei, ‘Ko pili o oko mai te aso e sunu ei a tino ma‵sei mo tino fakamata‵mata pela me ne kaiga. I te aso tena, ka ‵ka valevale latou, kae ka seai ne mea e toe mai i a latou.’ ” Ka pefea te māea o te fakaseaiatuga o te olaga masani tenei o tino ma‵sei? Ka pelā mo se lakau telā e unu ana aka mai te laukele ko te mea ke se toe tupu aka.
2 Kāti ko fesili ifo koe, penei, ‘Se a te “aso” telā e ‵valo mai ne te pelofeta ko Malaki?’ Ko te aso foki eiloa telā e faipati ki ei te Isaia 13:9, telā e folafola mai, penei: “A te aso o te Aliki ka oko mai, ko te aso fakamataku o tena ita mo tena kaitaua. A te lalolagi ka lavaki, ka ko tino agasala katoa ka ta fakapalele.” E tuku mai ne te Sefanaia 1:15 a te fakamatalaga tenei: “Ka fai te aso tena mo se aso o te kaitaua fakamataku, se aso o te puapuaga kae logomae, se aso o te fakamaofaga mo te fakamaseiga, se aso o te pouliga kae pouli tagataga, se aso pouli kae kaumanā.”
‘Te Fakalavelave Lasi’
3 I te fakataunuga tai lasi atu o te valoaga a Malaki, e fakauiga ‘te aso o Ieova’ ki se vaitaimi telā e fakamailoga ki ‘fakalavelave ‵lasi.’ Ne ‵valo mai penei a Iesu: “Me i te fakalavelave e tupu i te taimi tena, e tafa sili i te masei i fakalavelave katoa ko oti ne ‵tupu mai i te kamataga o te lalolagi, ke oko mai eiloa ki te aso tena. E seai foki se fakalavelave pena e toe tupu.” (Mataio 24:21) Mafaufau la ki te uke o fakalavelave ko oti ne ‵tupu i te lalolagi, kae maise eiloa talu mai te 1914. (Mataio 24:7-12) Me i te Taua fua a te Lalolagi i te Lua ne ‵mate atu ei a tino e sili atu i te toko 50 miliona! Kae ka sili atu te ma‵sei o mea kolā ka ‵tupu i ‘te fakalavelave lasi.’ A te fakalavelave tenā, e ‵pau mo te aso o Ieova, ka fakaoti atu i Amaketo, telā ka pili ei o oti atu a aso fakaoti o te olaga masani tenei o tino ma‵sei.—2 Timoteo 3:1-5, 13; Fakaasiga 7:14; 16:14, 16.
4 I te fakaotiga o te aso tenā o Ieova, ka palele atu ei te fakaseaiga o te lalolagi a Satani mo mea katoa kolā e ‵lago atu ki ei. Ka fakaseai atu muamua a lotu ‵se katoa. Ka oti ko fakaoko atu ei te fakamasinoga a Ieova ki faifaiga fakapisinisi mo faifaiga fakapolitiki a Satani. (Fakaasiga 17:12-14; 19:17, 18) E ‵valo mai penei a Esekielu: “Ka pei keatea olotou aulo mo siliva i auala e pela me ne kaiga, me e se mafai ne aulo mo siliva o fakasao latou i te taimi ko fakaoko mai ei te kaitaua o te Aliki [ko Ieova].” (Esekielu 7:19) E fai mai te Sefanaia 1:14 e uiga ki te aso tenā, penei: “A te aso fakamataku o te Aliki ko pili – ko pili mai eiloa, kae e vave o oko mai!” Ona ko pati a te Tusi Tapu e uiga ki te aso o Ieova, e ‵tau o fakaiku aka ne tatou ke ola e ‵tusa mo fakatonuga amio‵tonu a te Atua.
5 Mai tua o te ‵valomaiga o mea kolā ka fai ne te aso o Ieova ki te lalolagi a Satani, e fakamau i te Malaki 4:2, (NW), a pati konei a Ieova: “Ka ko koe telā e mataku ki toku igoa ka maina atu te lā o te amiotonu ki a koe, mo faka‵leiga kolā e maua atu i ana kapa‵kau; kae ka saoloto kae fiafia koe e pela me ne tamā pulumakau ko tala ki tua mai te lotou lulu.” A “te lā o te amiotonu” ko Iesu Keliso. A ia ko te “mainaga o te lalolagi” i te feitu faka-te-agaga. (Ioane 8:12) E maina atu a Iesu i te faiga o faka‵leiga faka-te-agaga i aso nei, kae ka fakaoti katoatoa atu te faka‵leiga i te feitu faka-te-foitino i te lalolagi fou. E pelā mo pati a Ieova, a tino kolā ne faka‵lei aka ka “saoloto kae fiafia e pela me ne tamā pulumakau ko tala ki tua mai te lotou lulu” me ko fia‵fia i te lotou fakasaolotoga mai fakataputapuga.
6 Kae e a latou kolā e fakasēaogā ne latou a mea kolā e manako ki ei a Ieova? E fai mai i te Malaki 4:3 a pati a Ieova, penei: “I te aso e fai ei ne au a mea kona, ka fakatakavale ne koutou [ko tavini a te Atua] a tino ma‵sei kae ka fai latou e pela me ne pefu i lalo o otou vae.” Ka se ‵kau atu a tino tapuaki ki te Atua ki te fakaseaiga o te lalolagi a Satani. I lō te fai penā, e ‘fakatakavale ne latou a tino ma‵sei’ i se auala fakatusa mai te ‵kau atu ki te fakamanatuga o te manumalo telā ka fai mai tua o te aso o Ieova. Ne fai se fakamanatuga lasi mai tua o te fakaseaiatuga o te kautau a Falao i te Tai Kula. (Esoto 15:1-21) Ka fai foki se fakamanatuga o te manumalo mai tua o te fakaseaiatuga o Satani mo tena lalolagi i te fakalavelave lasi. Ka paka‵laga atu a tino fakamaoni kolā e ‵sao atu i te aso o Ieova, penei: “Nei ko fiafia kae lifu matou me ne fakasao ne ia matou.” (Isaia 25:9) Ko oko eiloa te lasi o te fiafia māfai ko fakamaluga aka te pulega a Ieova kae ko faka‵mā te lalolagi mo fai se koga filemu ke ‵nofo i ei!
E Fakaakoako Atu a Lotu Kelisiano ‵Se ki Isalaelu
7 E tavini atu a tino kolā e fiafia ki ei a Ieova ki a ia, kae e ‵kese mai tino kolā e se tavini atu ki a ia. E ‵pau mo te taimi ne tusi ei ne Malaki tena tusi. I te 537 T.L.M., ne toe ‵foki atu se ‵toega o tino Isalaelu mai tua o tausaga e 70 ne ‵nofo fakapagota ei latou i Papelonia. Kae i te senitenali mai tua ifo i ei, ne kamata o tapeapea atu a te fenua telā ne fakafoki ki te lotou fenua ki te aposetasi mo amioga ma‵sei. Ne seki āva te tokoukega o tino ki te igoa o Ieova, mai te sē fia ‵saga atu ki ana tulafono amio‵tonu, te fakalailaiga o tena faletapu mai te ofoatuga o manu ‵kivi, ‵pili, kae ma‵saki e pelā me ne taulaga, kae ‵tala olotou avaga kolā ne fakaipoipo ki ei i te taimi koi talavou ei latou.
8 Tela la, ne fai atu a Ieova ki a latou, penei: “Au ka vau o fakamasino koutou; ka fakamasino ne au a latou kola e fai vailakau, tino mulilua, tino molimau ‵pelo, tino kola e fakaloiloi a tino e galue i a latou ki togi se tonu, e pela foki tino kola e fakapuapuaga ne latou a fafine ko mate olotou avaga, tamaliki seai ne matua mo tino fakaatea—tino katoa kola e se āva mai ki a au. Au ko te Aliki [ko Ieova], kae e se mafai eiloa au o mafuli.” (Malaki 3:5, 6) Kae ne toe fai mai ne Ieova se ‵kamiga ki so se tino telā ne ‵fuli keatea mai ana amioga ma‵sei, penei: “Toe ‵foki mai ki a au, kae ka toe fuli atu au ki a koutou.”—Malaki 3:7.
9 Ne fakataunu mai foki a pati konā i te senitenali muamua T.A. Ne tavini atu se ‵toega o tino Iutaia ki a Ieova kae ne fai mo fai ne vaega o se “fenua” fou o Kelisiano fakaekegina ki te agaga, kolā ne aofia foki i ei a tino mai Fenua Fakaa‵tea. Kae ne ‵teke atu te tokoukega o tino Isalaelu faka-te-foitino ki a Iesu. Tela la, ne fai atu a Iesu ki te fenua tenā o Isalaelu: “Nei la, e maofa valevale te otou fenua.” (Mataio 23:38; 1 Kolinito 16:22) I te 70 T.A., e pelā mo te mea ne ‵valo mai i te Malaki 4:1, ne oko atu te “aso e sunu ei a tino ma‵sei ki luga i Isalaelu faka-te-foitino. Ne fakaseai atu a Ielusalema mo tena faletapu, kae ne lipoti mai me e sili atu i te toko miliona o tino ne ‵mate ona ko te oge meakai, fakasauāga mai te taumafai ki te tulaga pule, mo osomaiga mai te kautau Loma. Kae ko tino kolā ne tavini atu ki a Ieova ne ‵sao i te fakalavelave tenā.—Maleko 13:14-20.
10 Ko oti ne tau‵tali atu a tino, kae maise eiloa a Lotu Kelisiano ‵Se, ki te fenua o Isalaelu i te senitenali muamua. E ‵lei atu ki takitaki lotu mo tino i Lotu Kelisiano ‵Se olotou talitonuga fakavae i lō muna‵tonu e uiga ki te Atua kolā ne akoako mai ne Iesu. E ‵tau o ‵losi malosi atu ki faifeau. Ne ita fitifiti latou ma fakaaogā te igoa o Ieova, kae tapale foki ne latou te igoa tenā mai i ‵fuliga o olotou Tusi Tapu. Ne seki āva latou ki a Ieova ona ko olotou akoakoga kolā e se fakavae ki te Tusi Tapu, e pelā mo akoakoga fapaupau ko te fakapuapuagatia ki te se-gata-mai i te afi i seoli, te Tolutasi, te agaga telā e se mafai o mate, mo te evolusione. E fakaseaogā i ei a tavaega e ‵tau o tuku atu ki a ia, e pelā mo mea ne fai ne faitaulaga i aso o Malaki.
11 I te kamataga o aso fakaoti i te 1914, ne fakaasi mai ei ne lotu o te lalolagi tenei, telā e takitakigina ne tino kolā e fai mai me i a latou ne Kelisiano, a te tino ne tavini ‵tonu atu latou ki ei. I taua e lua a te lalolagi, ne fakamalosi latou ki olotou tino ke olo o taua atu ona ko kinauga e uiga ki te loto fenua, ke oko foki eiloa māfai e tamate a tino i olotou lotu. E fakamatala faka‵lei mai ne te Muna a te Atua a tino kolā e faka‵logo ki a Ieova mo tino kolā e se faka‵logo: “Tenei te mea e iloa ei a te kesekesega o fanau a te Atua mo fanau a te Tiapolo: so se tino e fai ne ia a te mea tonu, io me se alofa ki tona taina, e se se tama a te Atua. Tenei te talaiga ne lagona ne koutou mai i te kamataga: e ‵tau mo tatou o fakatau a‵lofa. E se ‵tau mo tatou o fai pela mo Kaino; e kau i te Tino Masei, kae ne tamate foki ne ia a tena taina.”—1 Ioane 3:10-12.
Te Fakataunuga o te Valoaga
12 I te fakaotiga o te Taua Muamua a te Lalolagi i te 1918, ne mafai o lavea atu ne tavini a Ieova me ne taku fakamasei ne te Atua a Lotu Kelisiano ‵Se mo te ‵toega o lotu ‵se katoa. Mai te taimi tenā o vau ki mua, ne fakaoko atu te ‵kamiga ki tino loto ‵lei, penei: “O‵mai keatea, oku tino! O‵mai keatea mai i a ia! E se ‵tau mo koutou o kau fakatasi ki ana agasala, e se ‵tau mo koutou o kau fakatasi ki tena fakasalaga! Me i ana agasala ko fua‵tu ki te lagi, ka ko te Atua e masaua faeloa ne ia ona auala ma‵sei.” (Fakaasiga 18:4, 5) A tino kolā ne fia tavini atu ki a Ieova ne faka‵ma mai so se faifaiga a lotu ‵se. Oti aka loa, ne kamata ei latou o talai atu te tala ‵lei o te Malo telā ko oti ne fakatu aka ki te lalolagi kātoa, se galuega telā e ‵tau o fakaoti mai mua o te gataga o te lalolagi masei tenei.—Mataio 24:14.
13 E fetaui ‵lei te mea tenei mo te fakataunuga o te valoaga i te Malaki 4:5, telā ne fai mai i ei a Ieova, penei: “Kae koi tuai o oko mai te aso lasi mo te fakamataku o te Aliki [ko Ieova], ka uga atu ne au a te pelofeta ko Elia.” Ne fakataunu muamua te valoaga tenā i te galuega a Ioane te Papatiso, telā ne fakaata mai i a Elia. Ne fai ne Ioane se galuega pelā mo te galuega a Elia i te taimi ne papatiso ei ne ia a tino Iutaia kolā ne salamō ki olotou agasala ki te feagaiga o te Tulafono. A te mea tafasili i te tāua, me ne fakatoka ne Ioane te auala o te Mesia. Kae ko te galuega a Ioane se fakataunuga muamua fua o te valoaga a Malaki. I te taimi ne faipati ei a Iesu e uiga ki a Ioane e pelā me ko te lua o Elia, ne fakaasi mai i ei me ka isi foki se galuega pelā mo te galuega a “Elia” ka fai i aso mai mua nei.—Mataio 17:11, 12.
14 Ne fakaasi mai ne te valoaga a Malaki me e ‵tau o fai a te galuega lasi tenei e pelā mo te galuega a Elia a koi tuai o oko mai “te aso lasi mo te fakamataku o te Aliki [ko Ieova].” E fakaoti te aso tenā ki te fakaokomaiga fakavave o te taua lasi a te Atua Malosi Katoatoa, i Amaketo. E fakauiga a te mea tenei me ka fai se galuega tai ‵pau mo te galuega a Elia a koi tuai o oko mai te gataga o te olaga masani o tino ma‵sei mo te kamataga o te Pulega o te Malo faka-te-lagi a te Atua i te Meleniuma mai lalo i a Iesu Keliso telā ko oti ne fakasopo aka mo fai te tupu. E pelā mo mea kolā ne fakamatala mai i te valoaga tenā, a koi tuai o fakaseai atu ne Ieova a te olaga masani tenei o tino ma‵sei, ka fai mo te loto finafinau ne te potukau pelā mo Elia, kae ‵lago atu ki ei te fia miliona o taina Kelisiano kolā e fakamoe‵moe ke ola i te lalolagi, a te galuega ko te ‵toe fakafokiatuga o te tapuakiga ‵mā, mai te fakamalugāga o te igoa o Ieova, kae akoako atu foki a muna ‵tonu mai te Tusi Tapu ki tino pelā me ne mamoe.
E Fakamanuia ne Ieova Ana Tavini
15 E fakamanuia ne Ieova a tino kolā e tavini atu ki a ia. E fai mai te Malaki 3:16, penei: “Ka ko latou kola e ma‵taku ki te Aliki ne sautala i a latou eiloa, ka ko te Aliki ne lagona ne ia olotou pati. E isi se tusi i ona mua tela e tusi i ei a igoa o tino kola e ma‵taku kae āva ki te Aliki.” Ne tusi ne te Atua i se tusi, a igoa o tino kolā ka masaua ne ia ke tuku atu te ola se-gata-mai ki a latou mai i a Apelu o vau loa ki mua. E fai atu ne Ieova ki a latou a pati konei: “Aumai te katoaga o te taki tasi vae sefulu a koutou ki te Faletapu, ko te mea ke uke a mea‵kai i kona. Tofotofo mai a au, kae ka lavea ne koutou me ka tala ne au a fakamalama o te lagi kae ligi ifo a vaega mea ‵lei katoa.”—Malaki 3:10.
16 Ko oti ne fakamanuia ne Ieova a tino kolā e tavini atu ki a ia. E pefea la? E tasi te auala ko te faiga ke momea aka te lotou malamalama e uiga ki ana fuafuaga. (Faataoto 4:18; Tanielu 12:10) A te suā auala ko te faiga ke maua a fuataga fakaofoofogia i te lotou galuega talai. Ko oti ne ‵kau atu a tino loto fakamaoni e tokouke ki te tapuakiga tonu, kae e fai a tino konei mo fai “te vaitino tokouke . . . mai fenua katoa, matakaiga, tino valevale, ‵gana, . . . ne ka‵laga malosi mai penei: ‘A te tou fakaolataga e maua mai i te Atua, tela e nofo i tona nofogaaliki; e maua foki te tou fakaolataga i te Tama Mamoe!’ ” (Fakaasiga 7:9, 10) Ko oti ne lavea atu te vaitino tokouke tenei i se auala fakaofoofogia, kae ko toko ono miliona tupu a tino e ga‵lue malosi nei i te taviniga ki a Ieova i fakapotopotoga e silia atu i te 93,000 i te lalolagi kātoa!
17 Ko oti foki ne lavea atu te fakamanuiaga a Ieova me ko tatou fua e uke a tusi faka-te-Tusi Tapu ne tufa atu i so se isi tusi aka i tala fakasolopito katoa. I te vaitaimi tenei, e 90 miliona a kopi o Te Faleleoleo Maluga mo te Awake! e ‵lomi i masina katoa, e 144 a ‵gana e ‵lomi ei Te Faleleoleo Maluga kae ko te Awake! e ‵lomi i ‵gana e 87. Ne sili atu i te 107 miliona a kopi o te tusi mo sukesukega fakatasi mo te Tusi Tapu ko The Truth That Leads to Eternal Life, ne tufatufa atu i ‵gana e 117 i te 1968. Ne tufa atu a kopi e silia atu i te 81 miliona i ‵gana e 131 o te tusi ko te E Mafai o Ola Koe ki te Se-Gata-Mai i te Lalolagi Palataiso. Ne ‵lomi a kopi e silia atu i te 85 miliona i ‵gana e 154 o te tusi ko Te Iloaga Telā e Takitaki Atu ei ki te Ola Se-Gata-Mai, telā ne ‵tala mai i te 1995. Ne tufa atu a kopi e silia atu i te 150 miliona i ‵gana e 244 o te polosiua telā ne ‵lomi i te 1996 ko te Ne a Mea e Manako ki ei te Atua ke Fai ne Tatou?
18 Ko oti ne maua te tulaga manuia tenei faitalia a ‵tekemaiga matagā kae tumau mai i te lalolagi a Satani. E fakaasi mai ne te mea tenei te ‵tonu o pati i te Isaia 54:17: “ ‘Kae ka seai eiloa se meatau e mafai o fakapakia ne ia a koe; ka isi faeloa se tali a koe ki a latou kola e taumafai o taku fakamasei koe. Ka pulu ne au aku tavini kae tuku atu ki a latou a te manumalo.’ Ko te Aliki tena ne faipati.” Ko oko eiloa i te fakamafanafana ki tavini a Ieova ke iloa atu me e fakataunu a te Malaki 3:17 i se auala tai lasi atu ki a latou eiloa: “Muna a te Aliki Tafasili i te Malosi penei, ‘Ka fai latou mo oku tino. I te aso tela ka fai ei ne au te mea tena, ka fai latou mo oku tino tonu eiloa.’ ”
Te Tavini Atu ki a Ieova mo te Fiafia
19 Ko gasolo eiloa o lavea faka‵lei atu a te ‵kese o tavini fakamaoni a Ieova mo tino i te lalolagi a Satani i te taimi leva tenei. Ne fai mai a te Malaki 3:18, penei: “Ka toe kilokilo a mata o oku tino ki te mea ka tupu ki tino amio tonu mo te mea ka tupu ki tino ma‵sei; pela foki ki te tino e tavini mai ki a au mo te tino e se fia tavini mai ki a au.” E tasi te mea e ‵kese ei latou mai te fia o mea kese‵kese, ko tino kolā e tavini atu ki a Ieova e fai penā mo te fiafia lasi. E tasi o pogai mō te mea tenei ko te fakamoemoega fakaofoofogia telā ko maua ne latou. E tali‵tonu katoatoa latou ki a Ieova i te taimi e fai mai ei a ia, penei: “Ko toe faite nei ne au se lalolagi fou mo ne lagi fou. A mea ne tupu i aso ko teka ka se toe manatua eiloa. Ke lifu kae fiafia koutou ki te se gata mai i mea ne faite ne au.”—Isaia 65:17, 18; Salamo 37:10, 11, 29; Fakaasiga 21:4, 5.
20 E tali‵tonu tatou ki te folafolaga a Ieova me ka ‵sao atu ana tino a‵lofa fakamaoni i tena aso lasi kae avatu latou ki loto i te lalolagi fou. (Sefanaia 2:3; Fakaasiga 7:13, 14) Kae e tiga eiloa e mafai o ‵mate atu a nisi o latou mai mua o te taimi tenā ona ko te matua, masaki, io me se fakalavelave tupu fakafuasei, ko oti ne fai mai a Ieova me ka faka‵tu ne ia latou mo te fakamoemoega ke ola ki te se-gata-mai. (Ioane 5:28, 29; Tito 1:2) E tiga eiloa e isi ne ‵tou fakalavelave mo mea faiga‵ta, i te taimi e fakafesagai atu ei tatou ki te aso tenei o Ieova, e maua ne tatou a pogai katoa ke fai mo fai a toe tino fia‵fia eiloa i te lalolagi.
Ka Tali Mai Pefea ne Koe?
• Se a te ‘aso o Ieova’?
• E fakaakoako atu pefea a lotu o te lalolagi ki Isalaelu mua?
• Ne a valoaga kolā e fakataunu ne tavini a Ieova?
• Ko oti ne fakamanuia atu pefea ne Ieova ana tino?
[Fesili mo te Sukesukega]
1. E fakamatala mai pefea ne Malaki a te gataga o te olaga masani tenei o tino ma‵sei?
2. E fakamatala mai pefea ne nisi tusi siki a te aso o Ieova?
3. Se a ‘te aso o Ieova’?
4. Ne a mea ka ‵tupu māfai ko oti atu te aso o Ieova?
5. Ne a mea ka ‵tupu ki tino kolā e ma‵taku ki te igoa o Ieova?
6. Se a te fakamanatuga o te manumalo telā ka fai ne tavini a Ieova?
7, 8. Ke fakamatala mai aka te tulaga faka-te-agaga o Isalaelu i aso o Malaki.
9. Ne fakataunu mai muamua pefea a valoaga a Malaki?
10. Se a te auala e tau‵tali atu ei a tino mo faifeau i aso nei ki tino Isalaelu i te senitenali muamua?
11. E fakaasi mai pefea ne lotu o te lalolagi a te tino telā e tavini ‵tonu atu latou ki ei?
12, 13. Ne a valoaga ne fakataunu ne tavini a te Atua i ‵tou aso nei?
14. Se a te galuega tāua telā e ‵tau o fai a koi tuai o fakaoko mai te gataga ki te olaga masani tenei?
15. E masaua pefea ne Ieova ana tavini?
16, 17. Ko oti ne fakamanuia pefea ne Ieova ana tino mo te lotou galuega?
18. Kaia e maua ei ne tatou te tulaga ‵lei i te feitu faka-te-agaga faitalia a ‵tekemaiga?
19. E ‵kese pefea a tino kolā e tavini atu ki a Ieova mai tino kolā e se tavini atu ki a ia?
20. Kaia e fia‵fia ei tatou?