Ko Pili o Fakagata Atu a Fakalavelave o Tino!
“E ISI se tapulā ki taumafaiga a tino māfai e se ‵lago atu a malo ki se fuafuaga telā e aofia i ei a tino e tokouke kae e fetaui mo te pogai o fakalavelave. Ko oti ne fakaasi mai faeloa ne mea ‵tupu me e se mafai o faka‵lei aka ne taumafaiga a tino a fakalavelave kolā e māfua mai i mea fakapolitiki.”—The State of the World’s Refugees 2000.
Faitalia eiloa a taumafaiga ‵lasi a tino, e gasolo aka faeloa ki luga a fakalavelave o tino kae e se mafai o taofi aka. Ne a mea e mafai o fai ke maua aka ei se faka‵leiga fakapolitiki telā e tumau? A te ‵tonuga loa, e mu‵tana fua a mea e mafai o fai. Kae e mafai ne tatou o fakamoe‵moe ki a ai? Ne fakamatala faka‵lei mai ne te apositolo ko Paulo i te kamataga o tena tusi ki Kelisiano i Efeso, a te auala ka fakagata atu ei ne te Atua a fakalavelave katoa o tino. Ne fakaasi mai foki ne ia a te mea faigaluega telā ka fakaaogā ne te Atua ke fai ei te mea tenei—se mea telā ka ave keatea ne ia a pogai kolā e māfua mai i ei a fakalavelave katoa kolā e fakalogo‵mae mai ki a tatou i aso nei. Kāti e ‵lei ke na mafaufau faka‵lei tatou ki pati kolā ne fai mai ne Paulo i te Efeso 1:3-10, i ne?
‘Ke Tuku Fakatasi a Mea Katoa i a Keliso’
E fai mai te apositolo me i te fuafuaga a te Atua, ko ‘te fakatokatokaga [io me ko te pulepulega] i te taimi tonu.’ Se a te uiga o te mea tenei? E fakaasi mai i ei, me e isi eiloa se taimi tonu ko oti ne fakatoka ne te Atua ke gasuesue ei a ia ko te mea “ke tuku fakatasi ei ne ia a mea katoa, ko mea i te lagi mo mea i te lalolagi; ka ko Keliso te ulu o mea katoa.” (Efeso 1:10) E tonu, ko oti ne kamata o fakaaogā ne te Atua se auala telā ka tuku fakatasi ei a mea katoa i te lagi mo te lalolagi mai lalo i tena pulega. Se mea gali, me ne fai mai se tino sukesuke ki te Tusi Tapu, ko J. H. Thayer, e uiga ki te tugāpati telā ne ‵fuli i konei ki “te tuku fakatasi,” penei: “Ke aogā ki a ia, ne aumai fakatasi . . . a mea mo tino katoa (kolā ne ‵nofo mavae‵vae ona ko te agasala) ki te ‵kau fakatasi mo Keliso.”
E fakasino atu te manatu tenā ki te tāua ke fai ne te Atua te mea tenei ona ko te māfuaga o te ‵nofo mavae‵vae o tino i te kamataga. I te kamataga o tala fakasolopito o tino, ne tau‵tali atu ‵tou mātua muamua, ko Atamu mo Eva, ki a Satani te Tiapolo kae ‵teke atu ki te Atua. Ne fia ‵tu tokotasi laua i te fakaaogāga o te saolotoga ke fai eiloa ne laua lā filifiliga ki mea kolā e ‵lei mo mea ma‵sei. (Kenese 3:1-5) Ona ko te fakamaoni o te Atua, ne ‵tuli keatea ei laua mai te kāiga o te Atua kae ne gata atu ei te lā fesokotakiga gali mo ia. Ne fai ei ne laua ke maua ne tino katoa a te tulaga sē ‵lei katoatoa mo ikuga matagā katoa kolā e fe‵paki mo tatou i aso nei.—Loma 5:12.
Te Taliaga o Amioga Ma‵sei mō se Taimi Toetoe
Kāti ka fesili mai a nisi tino, “Kaia ne talia ei ne te Atua ke fai ne laua te mea tenā? Kaia ne seki fakaaogā ei ne ia tena ‵mana malosi kae faimālō laua ke fai tena loto, telā ne mafai fua ei o taofi aka a puapuagā mo logo‵maega kolā ko maua nei ne tatou?” Kāti e mafau‵fau sāle tatou penā. Kae moi fakaaogā ne ia tena ‵mana malosi i se auala penā, se a te mea e fakamaoni mai eiloa i ei? E mata, e fiafia koe ki se tino telā e fakaseai fakavave atu ne ia a tino ‵teke ona ko te mea e isi sena malosi ke fai penā? E mautinoa eiloa me ka se fiafia koe ki ei.
Ne seki fakafesiligina ne tino konā te malosi katoatoa o te Atua. Ne fakafesiligina ne latou a te ‵tonu mo te amiotonu o tena pulega. Ke faka‵lei aka i se auala tumau a kinauga kolā ne faka‵sae aka, ne talia ei ne Ieova ke pule atu a tino ki a latou eiloa e aunoa mo tena takitakiga mō se taimi mautinoa. (Failauga 3:1; Luka 21:24) Kafai ko oti te taimi tenā, ka toe pule mai ei a ia ki te lalolagi. Kae ka fakaasi manino mai i ei i te taimi tenā me i tena pulega ko te auala fua e tasi telā e mafai ei o maua ne tino i te lalolagi a te filemu, fiafia, mo fakamanuiaga e uke kolā e tumau. I konā, ka fakaseai atu ei a tino amio ma‵sei ki te se-gata-mai.—Salamo 72:12-14; Tanielu 2:44.
“Ka Koi Tuai o Faite te Lalolagi”
Ko leva eiloa ne fuafua aka ne Ieova ke fai a mea katoa konā. Ne taku mai ne Paulo me ne fai penā a “koi tuai [loa] o faite te lalolagi.” (Efeso 1:4) E se fakasino atu ei ki te taimi mai mua o te faitega o te lalolagi io me ko Atamu mo Eva. Ne ‵lei ‵ki te lalolagi tenā, kae e seai se tino ‵teke i ei. (Kenese 1:31) Se a te “lalolagi” ne fakauiga ki ei a Paulo? A te lalolagi i te taimi ne ola ei a tama‵liki a Atamu mo Eva—se lalolagi o tino agasala kae sē ‵lei katoatoa kolā e fakamoe‵moe ke fakaolagina latou. A koi tuai o fa‵nau mai a tama‵liki, ko leva eiloa ne iloa ne Ieova a mea e ‵tau o fai ke tuku mai ei se fakatapūga mō tama‵liki a Atamu kolā ka toe fakaola mai.—Loma 8:20.
E tonu, e se fakauiga i ei, me e ‵pau eiloa a faifaiga a te Tino Tafasili i te Maluga i te lagi mo te lalolagi mo faifaiga a tino. Ona ko te mea e iloa ne tino me e mafai o sae fakavave aka se fakalavelave, e fai ne latou a fuafuaga kese‵kese ke faka‵lei aka ei te tulaga tenā. Kae e se penā loa te Atua malosi katoatoa, me ko oti ne fai ana fuafuaga kae e fakataunu foki ne ia. E tiga eiloa te feitu tenā, e fakamatala mai ne Paulo a te auala ne faka‵lei aka ei ne Ieova a fakalavelave ko te mea ke aumai ei se fakatapūga tumau ki tino. Ne a faka‵leiga konā?
Ko oi ka Aumai ne Ia te Fakatapūga?
E fakamatala mai ne Paulo me e maua ne soko fakaekegina o Keliso a te tofiga fakapito ke ave keatea a logo‵maega kolā ne māfua mai i te agasala a Atamu. “Ne filifilia tatou ne te Atua ke fai mō ia i a Keliso,” ko muna a Paulo, ko te mea ke pule fakatasi latou mo Iesu i tena Malo faka-te-lagi. I te ‵toe fakamatalamaiga o te mea tenei, e fai mai a Paulo me ne “filifilia ne [Ieova] tatou i tena loto malie katoatoa ke fai tatou mo ana tama e alatu i a Iesu Keliso.” (Efeso 1:4, 5) E tonu, ne seki fakaiku aka io me ko leva ne filifili aka ne Ieova i aso mua loa a tino taki tokotasi kolā e ‵tau o aofia i ei. Kae ne fakatoka ne ia se potukau o tino fakamaoni kae tukugina katoatoa atu kolā ka ‵kau fakatasi mo Keliso i te ave keateaga o logo‵maega kolā ne aumai ne Satani te Tiapolo, fakatasi mo Atamu mo Eva ki te kāiga faka-te-foitino.—Luka 12:32; Epelu 2:14-18.
Ko tafaga la te fakaofoofogia o te mea tenei! I pati ‵teke muamua a Satani ki te pulega a te Atua, ne fakauiga i ei, me e se ‵lei a tino kolā ne faite ne te Atua me kafai ko fe‵paki latou mo fakalavelave io me ko tofotofoga, ka ‵teke atu latou katoa ki te pulega a te Atua. (Iopu 1:7-12; 2:2-5) I te fakaasiga i se auala fakaofoofogia o “te ‵malu o te alofa tauanoa o te Atua,” ne fakaasi atu ne Ieova tena loto talitonu ki ana tino ne faite mai te pukega ne ia o nisi tino mai te kāiga agasala o Atamu mo fai ana tama‵liki faka-te-agaga. Ka avaka a tino i te potukau foliki tenei ke tavini atu i te lagi. Se a te pogai?—Efeso 1:3-6; Ioane 14:2, 3; 1 Tesalonia 4:15-17; 1 Petelu 1:3, 4.
E fai mai te apositolo ko Paulo, me i tama puke konei a te Atua, ka ‘ ‵kau fakatasi mo Keliso’ i tena Malo faka-te-lagi. (Loma 8:14-17) E pelā me ne tupu mo faitaulaga, ka ‵kau atu latou ki te fakasaolotoga o te kāiga faka-te-foitino mai puapuagā mo logo‵maega kolā e fe‵paki nei mo latou. (Fakaasiga 5:10) E tonu, a “mea katoa ne faite, ne ma‵nava fi‵ta; e pela eiloa mo te ‵mae o te fafine fanau, ke oko mai eiloa ki aso nei.” Ko pili o gasue‵sue kae tau‵tali atu a tama‵liki filifilia fakapito konei a te Atua ki a Iesu Keliso, kae ko tino faka‵logo katoa ka toe “fakasaoloto . . . mai te pologa mo te iku vale, [ki] te kau fakatasi i te saolotoga ‵malu o te fanau a te Atua.”—Loma 8:18-22.
‘Ne Fakasaoloto i te Mate o Keliso’
Ne mafai o fai a mea katoa konei e auala i te ‵toe fakaasiga sili kae fakaofoofogia o te alofa tauanoa o te Atua ki te lalolagi o tino kolā ka fakaolagina—ko te taulaga togiola a Iesu Keliso. E tusi mai a Paulo, penei: “Ko maua ne tatou a te saolotoga i te mate o Keliso, ko fakamagalo foki o‵tou agasala e pela eiloa mo te lasi o te maumea o tena alofa tauanoa.”—Efeso 1:7.
A Iesu Keliso ko te ‵toe tino tāua i te fakataunuga o te fuafuaga a te Atua. (Epelu 2:10) E tuku mai ne tena taulaga togiola a te fakavae i te tulafono ke puke ne Ieova a nisi tama‵liki a Atamu ke aofia i tena kāiga faka-te-lagi kae ke fakasaoloto ei a tino mai i ikuga o te agasala a Atamu, e aunoa mo te manatu māmā ki Ana tulafono mo akoakoga fakavae. (Mataio 20:28; 1 Timoteo 2:6) Ko oti ne fai ne Ieova a nisi mea ke ‵lago atu i ei ki tena amiotonu kae ke fetaui foki mo te ‵toe fakamasinoga ‵lei.—Loma 3:22-26.
Te “Fuafuaga ‵Funa” a te Atua
Ne seki fakaasi faka‵lei mai ne te Atua i te fia afe tausaga ko ‵teka atu a te auala ka fakataunu ei tena fuafuaga mō te lalolagi. I aso o te kau apositolo, “ne fakaasi mai foki ne ia ki a tatou [Kelisiano] tena fuafuaga ‵funa.” (Efeso 1:9) Ne maina faka‵lei eiloa a Paulo mo ana taina Kelisiano fakaekegina i te tulaga maluga ne tuku atu ki a Iesu Keliso ko te mea ke fakataunu ei te fuafuaga a te Atua. Ne kamata foki o maina latou i te lotou tulaga fakapito e pelā me ne tupu kolā e pule fakatasi mo Keliso i tena Malo faka-te-lagi. (Efeso 3:5, 6, 8-11) E tonu, a te pulega o te Malo mai lalo i a Iesu Keliso mo ana tino pule fesoasoani, ko te mea faigaluega telā e fakaaogā ne te Atua ke aumai ei te filemu tumau, e se i te lagi fua kae e penā foki i te lalolagi nei. (Mataio 6:9, 10) Ka toe fakafoki mai ne Ieova tena fuafuaga muamua mō te lalolagi tenei, e auala i te Malo tenā.—Isaia 45:18; 65:21-23; Galuega 3:21.
Ko pili mai eiloa te taimi tonu telā ka gasuesue ei a ia o ave keatea a tino fakasauā mo faifaiga sē fakamaoni katoa. Kae ko oti eiloa ne kamata ne Ieova te faiga fou tenā i te Penitekoso i te 33 T.A. E pefea la? Mai te fakamaopoopo fakatasi o “mea i te lagi,” ko latou kolā ka pule fakatasi mo Keliso i te lagi. E aofia i tino konei a Kelisiano mai Efeso. (Efeso 2:4-7) E sili atu foki i ei, i te taimi nei, ko fakamaopoopo ne Ieova a “mea i te lalolagi” nei. (Efeso 1:10) E auala i te galuega talai telā e fai i te lalolagi kātoa, ko oti ne fakailoa atu ne Ieova ki atufenua katoa a te tala ‵lei e uiga ki te pulega o tena Malo mai lalo i a Iesu Keliso. A tino kolā e talia ne latou a te tala ‵lei tenā ko fakamaopoopo nei ki loto i se koga telā e maua ei te puipuiga mo te faka‵leiga i te feitu faka-te-agaga. (Ioane 10:16) Ko pili o maua ne tino i te lalolagi palataiso a te saolotoga katoatoa mai faifaiga sē fakamaoni mo logo‵maega katoa.—2 Petelu 3:13; Fakaasiga 11:18.
“E uke a mea fakaofoofogia ko oti ne fai ke ga‵solo atu ki mua” a taumafaiga a tino ke fesoasoani atu ki tino puapuagā. (The State of the World’s Children 2000) Kae ka sili atu te fakaofoofogia o gasue‵suega kolā ka fai ne Keliso Iesu mo ana tino pule fesoasoani i te pulega o te Malo faka-te-lagi. Ka ave katoatoa ei keatea ne latou a māfuaga katoa o taua mo nisi amioga ma‵sei kolā e oko mai ki a tatou. Ka fakagata atu ei ne latou a fakalavelave katoa o tino.—Fakaasiga 21:1-4.
[Ata i te itulau e 4]
Ne seki faka‵lei aka ne taumafaiga a tino a‵lofa a fakalavelave katoa
[Ata i te itulau e 6]
Ne tuku mai ne te taulaga togiola a Keliso a te saolotoga mai te agasala a Atamu
[Ata i te itulau e 7]
E mafai o maua se puipuiga mo te faka‵leiga i te feitu faka-te-agaga i aso nei
[Ata i te itulau e 7]
Ko pili o fakaoko mai te fakatapūga ki fakalavelave e auala i te Malo faka-Mesia