E ‵Tau Mo Tino O Te Atua O Fakaasi Atu Te Alofa Atafai
“A te mea e manako a ia ke fai ne tatou tenei: ke fai ne tatou te mea tonu, ke fakaasi atu te alofa tumau io me ko te alofa atafai, kae ola mo te loto maulalo i mua o te ‵tou Atua.”—MIKA 6:8.
1, 2. (a) Kaia e se ‵tau ei o ‵poi tatou me e manako te Atua ke fakaasi atu ne ana tino te alofa atafai? (e) Ne a fesili e uiga ki te alofa atafai e ‵tau o mafaufau ‵loto tatou ki ei?
A IEOVA se Atua alofa kaimalie io me alofa atafai. (Loma 2:4; 11:22) Ne ‵tau eiloa o loto fakafetai te tauavaga muamua, ko Atamu mo Eva, ki te mea tenā! E uke a mea ne lavea ne laua i te fatoaga o Etena kolā e fakamaoni atu ei te alofa atafai o te Atua ki tino, kae ke fia‵fia latou i ei. Kae ne tumau eiloa te alofa atafai o te Atua ki tino katoa, ke oko foki eiloa ki tino sē loto fakafetai kae amio matagā.
2 Ona ko te mea ne faite a tino ki te fakatusa o te Atua, e mafai ei o fakaasi atu ne latou a uiga o te Atua i olotou mea e fai. (Kenese 1:26) E se se mea fakapoi, me e manako a Ieova ke fakaasi atu ne tatou te alofa atafai. E pelā mo te mea e fakaasi mai i te Mika 6:8, e ‵tau mo tino o te Atua o “fakaasi atu te alofa tumau,” io me ko te alofa atafai. Kae se a la te alofa atafai? E fetaui pefea mo nisi uiga o te Atua? Me mafai o fakaasi atu ne tino te alofa atafai, kaia e ‵fonu ei te lalolagi i amioga fakasauā kae matagā? Kaia e ‵tau ei mo tatou Kelisiano, o taumafai ke fakaasi atu te alofa atafai i ‵tou faifaiga ki nisi tino?
Se a te Alofa Atafai?
3. E fakamatala mai pefea ne koe te uiga ko te alofa atafai?
3 E fakaasi atu te alofa atafai mai te amanaia tonu ki te tulaga ‵lei o nisi tino. E fakaasi atu te uiga tenā i galuega fesoasoani mo pati kolā e fai atu mo te atafai. E fakauiga te alofa atafai ki te faiga o mea ‵lei i lō te faiga o mea fakalogo‵mae. A te tino alofa atafai e mata fiafia, e fifilemu, e loto alofa, kae loto ‵lei. E kaimalie kae mafaufau foki ki te ‵lei o nisi tino. E polopoloki mai te apositolo ko Paulo ki Kelisiano, penei: “E ‵tau mo koutou o taofi ‵mau ki te alofa, te kaimalie [io me ko te “alofa atafai”], te loto malalo, te agamalū, mo te loto kufaki.” (Kolose 3:12) Tela la, e fai te alofa atafai mo fai se vaega o te gatu fakatusa o Kelisiano ‵tonu katoa.
4. Ne fakaasi muamua mai pefea ne Ieova te alofa atafai ki tino katoa?
4 Ne fakaasi muamua mai ne Ieova te Atua te alofa atafai. E pelā mo pati a Paulo, ko te taimi ne fakaasi mai ei “te alofa kaimalie mo te ‵lei o te Atua te ‵tou Fakaola,” telā “ne ana fakaolagina ei tatou, i te faka‵maga telā ne aumai ei ne te Agaga Tapu te fanau fou mo te ola fou.” (Tito 3:4, 5) Ne ‘faka‵ma’ io me ne fakakoukou ne te Atua a Kelisiano fakaekegina ki te toto o Iesu, mai te fakagaluegāga o te taulaga togiola a Keliso mō latou. Ne fai foki latou mo “fanau fou” e pelā me ne tama puke faka-te-agaga a te Atua. (2 Kolinito 5:17) E se gata i ei, a te alofa atafai mo te alofa o te Atua ne fakaoko atu foki ki “te vaitino tokouke,” kolā ne “‵ta olotou gatu, kae ne faka‵kena foki ne latou ki te toto o te Tamā Mamoe.”—Fakaasiga 7:9, 14; 1 Ioane 2:1, 2.
5. Kaia e ‵tau ei o fakaasi atu te alofa atafai ne tino kolā e takitaki ne te agaga o te Atua?
5 A te alofa atafai se fuataga e tasi o te agaga tapu o te Atua, io me ko tena malosi galue. Ne fai mai a Paulo: “Ka ko fua o te Agaga, ko te alofa, te fiafia, te filemu, te kufaki, te mataalofa io me ko te alofa atafai, te ‵lei, te fakamaoni, te loto malalo, mo te loto pulea. E seai se tulafono mo mea konei.” (Kalatia 5:22, 23) Tela la, e mata, e se ‵tau o fakaasi atu ne tino kolā e takitaki ne te agaga o te Atua a te alofa atafai ki nisi tino?
A te Alofa Atafai Tonu e se ko te ‵Seva
6. Ko te taimi fea e fai ei te alofa atafai pelā me se vāivāiga, kae kaia?
6 E ma‵natu a nisi tino me i te alofa atafai se uiga telā e fakaasi atu ei te ‵seva o se tino. E fai mai latou me e ‵tau o toa te tino kae sē āva i nisi taimi, ko te mea ke mafai o lavea ne nisi tino tena loto toa. Kae ko te ‵tonuga loa, e manakogina te loto malosi ke fakaasi atu ei te alofa atafai tonu kae ke ‵kalo keatea mai te fakaasi atu o te alofa atafai fakaloiloi. Ona ko te alofa atafai se fuataga o te agaga o te Atua, e se ‵tau o vāivāi io me gutugutulua e uiga ki te faiga o amioga ma‵sei. I te suā feitu, a te alofa atafai fakaloiloi se vāivāiga telā e mafai o fai ei ke talia te faiga o amioga ma‵sei.
7. (a) Ne fakaasi atu pefea ne Eli tena vāivāi? (e) Kaia e ‵tau ei mo toeaina o fakaeteete i te fakaasi atu o te alofa atafai fakaloiloi?
7 Mafaufau ki te fakaakoakoga ne fai ne te faitaulaga sili o Isalaelu, ko Eli. Ne fakatamala tou tagata o polopoloki ana tama tāgata, ko Hofeni mo Fineaso, kolā ne fai pelā me ne faitaulaga i te faleie tapu. Ona ko te sē lotoma‵lie ki te vaega o te taulaga telā e ‵tau o maua ne laua e ‵tusa mo te Tulafono a te Atua, ne fakaaogā ne laua se tavini ke faimālō atu ke tuku mai a ‵kano manu ‵mata mai te tino i a ia te taulaga a koi tuai o ‵sunu a gako o te taulaga i luga i te fatafaitaulaga. Ne ‵moe foki a tama tāgata a Eli mo fāfine kolā e tavini atu i te mataloa o te faleie tapu. Kae i lō te faka‵tea mai lā tulaga, ne polopoloki malie fua ne Eli a laua. (1 Samuelu 2:12-29) E se tioa o “sē uke ei a fekau e oko mai sāle mai i te Aliki” i aso konā! (1 Samuelu 3:1) E ‵tau o fakaeteete a toeaina Kelisiano ke mo a ma fakaasi atu te alofa atafai fakaloiloi ki taina fai mea ‵se kolā e mafai o fakamakosu i ei te malosi faka-te-agaga o te fakapotopotoga. E se ‵kivi te alofa atafai tonu ki pati mo faifaiga ma‵sei kolā e fakasēaogā ei a tulaga amio‵tonu o te Atua.
8. Ne fakaasi atu pefea ne Iesu te alofa atafai tonu?
8 Ne seki fakaasi atu eiloa ne te ‵tou Fakaakoakoga sili ko Iesu Keliso te alofa atafai fakaloiloi. Kae ne fai eiloa a ia mo fai te ‵toe fakaakoakoga ‵lei o te alofa atafai tonu. E pelā mo te taimi e tasi, “ne tupu ake ei tona loto alofa mō latou, me ko sē toka olotou loto i te seai o se tino e fesoasoani atu, ko pelā mo mamoe e seai se lotou tino tausi.” Ne seki ma‵taku a tino loto fakamaoni ke olo atu ki a Iesu, ke oko foki eiloa ki te avatuga o olotou tama‵liki ki a ia. Mafaufau la ki te alofa atafai ne fakaasi atu ne ia ki tama‵liki i te taimi ne “puke atu ona lima ki a latou takitokotasi o fakamanuia atu latou.” (Mataio 9:36; Maleko 10:13-16) E tiga eiloa ne alofa atafai a Iesu, ne ‵mautakitaki eiloa tena fakamaoni i te faiga o te mea tonu i te kilokiloga a tena Tamana faka-te-lagi. Ne seki talia lele ne Iesu te faiga o mea matagā; ne maua ne ia te malosi mai te Atua ke taku fakamasei ne ia a takitaki lotu ‵loi. E pelā mo te mea e lavea atu i te Mataio 23:13-26, ne fakafokifoki fakafia mai ne ia a pati konei: “Kalofa eiloa i a koutou faiakoga o te Tulafono mo Falesaio! A koutou ne tino ‵loi.”
Te Alofa Atafai mo Nisi Uiga o te Atua
9. E fetaui pefea te alofa atafai mo te loto kufaki mo te ‵lei?
9 E fetaui eiloa te alofa atafai mo nisi uiga o te agaga o te Atua. E taku mai te alofa atafai, io me ko te mataalofa, i te va o te “loto kufaki” mo te “‵lei.” E tonu, e fakamalosi aka ne te tino a te alofa atafai mai te fakaasiatuga o te loto kufaki. E kufaki eiloa a ia i te lotou ‵nofo fakatasi mo tino sē a‵lofa kaima‵lie. E fetaui foki te alofa atafai mo te ‵lei me e fakaasi atu faeloa te uiga tenā e auala i galuega fesoasoani mō te ‵lei o nisi tino. I nisi taimi, a te pati Eleni telā e fakaaogā i te Tusi Tapu mō te “alofa atafai” e mafai foki o ‵fuli ki te “‵lei.” Ne ofo masei a tino pouliuli i te fakaasiatuga o te uiga tenei i va o Kelisiano mua, ne taku ei ne latou a soko konā o Iesu e pelā me ne ‘tino kolā e lauiloa i ei te alofa atafai,’ e ‵tusa mo pati a Tetuliana.
10. E fetaui pefea te atafai mo te alofa?
10 E isi foki se sokoga i te va o te alofa atafai mo te alofa. Ne fai mai a Iesu e uiga ki ana soko: “Tenā te mea e iloa ei ne tino katoa ko oku soko koutou, manafai e fakatau a‵lofa koutou.” (Ioane 13:35) Kae ne fai mai a Paulo e uiga ki te alofa tenei: “A te alofa, e kufaki kae kaimalie io me atafai.” (1 Kolinito 13:4) E ‵soko tasi foki te alofa kaimalie mo te alofa i te tugāpati “alofa kaimalie,” telā e masani o fakaaogā i te Tusi Tapu. A te mea tenei ko te atafai telā e māfua mai i te alofa fakamaoni. A te nauna Epelu telā e ‵fuli ki te “alofa atafai” e aofia i ei a mea e uke atu i lō te loto alofa. Ko te atafai telā e taofi ‵mau mo te alofa ki se mea ke oko eiloa ki te taimi e fakataunu ei te manakoga o te mea tenā. A te alofa atafai, io me ko te alofa fakamaoni o Ieova, e fakaasi mai i auala kese‵kese. E pelā mo te lavea atu o te mea tenā i te auala e faka‵sao kae puipui ei ne ia a tino.—Salamo 6:4; 40:11; 143:12.
11. Se a te fakatalitonuga e tuku mai ne te alofa atafai o te Atua ki a tatou?
11 E tosina atu a tino ki a Ieova ona ko tena alofa atafai. (Ielemia 31:3) I taimi e ma‵nako ei a tavini fakamaoni a te Atua ki se faka‵saoga io me se fesoasoani, e iloa ne latou me ka fakaasi atu eiloa ne ia tena alofa atafai telā ko te alofa fakamaoni ki a latou. Ka sē mafai eiloa o tuku tiaki ne ia a latou. Tela la, e mafai ei ne latou o ‵talo atu i te fakatuanaki, e pelā mo te faisalamo: “Ka ko au e fakalagolago ki tou alofa tumau; ka fiafia foki au, me ka fakasao au ne koe.” (Salamo 13:5) Ona ko te fakamaoni o te alofa o te Atua, e mafai ei o tali‵tonu katoatoa ana tavini ki a ia. E maua ne latou te fakatalitonuga tenei: “Me i te Aliki [ko Ieova] e se mafai o tiaki lele ne ia tena fenua; e se mafai foki o tuku tiaki ne ia ona tino.”—Salamo 94:14.
Kaia ko Matagā Katoa ei Penei te Lalolagi?
12. Ne kamata anafea kae pefea foki la te faiga o te pulega ma‵sei?
12 A te tali ki te fesili tenei e maua eiloa i te mea telā ne tupu i te fatoaga o Etena. I te kamataga eiloa o te olaga o tino, ne fai ne se tino faka-te-agaga, telā ne kaimanako kae fakamaualuga, se aofaga ko te mea ke fai a ia mo fai te pule o te lalolagi. Ne iku atu tena togafiti tenā ki tena fai mo fai “te aliki masei o te lalolagi nei.” (Ioane 12:31) Ne fai ei a ia mo fai Satani te Tiapolo, te ‵toe fili sili o te Atua mo tino katoa. (Ioane 8:44; Fakaasiga 12:9) A tena togafiti masei ke fakatu aka se pulega telā e ‵teke atu ki te pulega alofa atafai a Ieova, ne fakaasi faka‵sau atu mai tua malie faeloa o te faitega o Eva. Tela la, ne kamata ei i konā te pulega masei tenei i te taimi ne filifili aka ei ne Atamu ke tu tokotasi a ia mai te pulega a te Atua, tiakina katoatoa atu i ei te alofa atafai o te Atua. (Kenese 3:1-6) I lō te pule atu ki a laua eiloa, ne ‵tō atu fua laua ki lalo i te pulega kaimanako mo te fakamatamata a te Tiapolo.
13-15. (a) Ne a nisi ikuga ma‵sei o te ‵teke atu ki te pulega amiotonu a Ieova? (e) Kaia e ‵fonu ei te lalolagi tenei i amioga matagā?
13 Ke mafau‵fau ki nisi ikuga ma‵sei o te mea tenā. Ne ‵tuli keatea a Atamu mo Eva mai i te koga o te lalolagi telā ne fai mo fai te Palataiso. Ne olo keatea a laua mai i se koga telā ne faigofie o maua a meakai fakamalosi foitino mo fuagālakau i ei ki se olaga faigata i tua o te fatoaga o Etena. Ne fai atu a te Atua ki a Atamu: “A koe ne fakalogo ki tau avaga o kai te fuagā lakau telā ne fakatapu ne au a koulua ke sa ‵kai ki ei. Ona ko te mea tenā ne fai ne koe, a te laukele ka malaia. A koe ka galue fi‵ta i tou olaga kātoa ko te mea ke fua mai ne meakai ma koe i te laukele. Ka ‵tupu ake a mouku mo lakau tala‵tala, kae ka kai koe ki ei.” A te fakamalaiaga telā ne fakaasi atu e uiga ki te laukele e fakauiga eiloa ki te faigata o fakaola a lakau kaina i ei. Ne pokotia malosi a tama‵liki a Atamu i te fakamalaiaga o te laukele e pelā foki mo ana mouku mo lakau tala‵tala, tenā te mea ne faipati mai ei te tamana o Noa ko Lameko e uiga ki ‘galuega ‵mafa kolā ne māfua mai i te fakamalaiaga o te laukele ne Ieova.’—Kenese 3:17-19; 5:29.
14 Ne sui foki ne Atamu mo Eva te olaga filemu ki se olaga o fakalavelave e uke. Ne fai atu te Atua ki a Eva: “Ka fakafi‵ta ne au a koe i aso e faitama ei koe, kae ka ‵mae malosi koe i te taimi e fanau ei koe. Kae e ui eiloa i te mea tenā, ka ko koe e fiafia eiloa ki tau avaga, e nofo eiloa koe mai lalo o tena pulega.” Fakamuli ifo, ne fai ne Kaino, te tama toekimua a Atamu mo Eva se agasala matagā ‵ki i te tamatega o tena taina, ko Apelu.—Kenese 3:16; 4:8.
15 “Ka ko te lalolagi kātoa ko i lalo i te pule a te Tino Masei,” ko te folafolaga a te apositolo ko Ioane. (1 Ioane 5:19) E pelā eiloa mo tena pule, e fakaasi atu ne te lalolagi i aso nei a uiga kolā e aofia i ei te kaimanako mo te fakamatamata. E se tioa eiloa o ‵fonu i amioga matagā kae fakasauā! Kae ka se tumau eiloa penā. E fakamautinoa mai ne Ieova me ka tumau te alofa atafai mo te loto alofa mai lalo i tena Malo, i lō amioga matagā kae fakasauā.
Ka Tumau te Alofa Atafai Mai Lalo i te Malo o te Atua
16. Kaia e fakamailoga ei te pulega a te Atua e auala i a Keliso Iesu ki te alofa atafai, kae e fakamalosi mai pefea te mea tenei ke fai ne tatou?
16 E ma‵nako a Ieova mo tena Tupu ne ‵tofi aka i tena Malo, ko Keliso Iesu, ke lauiloa a tino mai lalo i ei e pelā me ne tino a‵lofa atafai. (Mika 6:8) Ne tuku mai ne Iesu Keliso se tamā ata o te auala e fakamailoga ei te pulega ne tuku atu ne tena Tamana ki a ia ki te alofa atafai. (Epelu 1:3) E mafai o lavea atu te mea tenei i pati a Iesu kolā ne tuku faka‵sau mai ei a takitaki lotu ‵se, i te fakaamo atu o amoga ‵mafa ki tino. Ana muna: “O‵mai ki a au a koutou katoa kolā e fi‵ta i te ‵mafa otou amoga, me ka avatu ne au ki a koutou a te malōlōga. Ke amo ne koutou taku amoga, kae fakaakoako mai ki a au, me i a au e filemu kae loto malalo; e maua foki i ei ne koutou a te tokaga malie otou agaga. Me amogofie taku amoga, kae māmā foki.” (Mataio 11:28-30) E fakafi‵ta ne pule ma‵luga e tokouke o te lalolagi, takitaki lotu io me ko nisi pule, a tino ki amoga ‵mafa o tulafono e uke mo galuega fakafi‵ta e aunoa mo te loto fakafetai. Kae ko mea kolā e manako a Iesu ke fai ne ana soko e fetaui ‵lei mo olotou manakoga mo mea e mafai ne latou o fai. Se amoga fakamalosi kae alofa atafai eiloa! E a, e se fakamalosi aka tatou ke fai pelā mo ia i te fakaasi atu o te alofa atafai ki nisi tino?—Ioane 13:15.
17, 18. Kaia e mafai ei o tali‵tonu tatou me ka fakaasi atu te alofa atafai ne tino kolā ka pule fakatasi mo Keliso i te lagi mo ana sui i te lalolagi nei?
17 A pati fakamalosi a Iesu ki ana apositolo e faka‵mafa mai i ei te lasi o te ‵kese o te pulega a te Malo o te Atua mai pulega a tino. E fai mai te Tusi Tapu me: “Ne fakataufinau foki latou me ko oi te tino o latou e sili. Ne fai atu a ia ki a latou, ‘A tupu o te lalolagi nei e isi ne olotou malosi o pule ki olotou tino; ka ko pule foki konā e fakaigoa ko ‘Taugasoa o Tino.’ Kae ke se penā koutou, ko te tino telā e sili i a koutou, ke fai a ia pelā mo se tino tafa foliki, ko te tino telā e kai, io me ko tino telā e pule, ke fai a ia pelā me se tavini. Ko oi la e sili? Ko ia telā e kai, io me ko ia telā e laulau meakai? Ko ia telā e kai. Ka ko au nei, e i a koutou e pelā mo se tavini.’ ”—Luka 22:24-27.
18 E taumafai a tino pule ke ati aka te lotou tulaga sili mai ‘te pule mālō atu’ ki tino mo te faiga olotou tofiga ke ma‵luga, ko te mea ke mata ‵malu atu latou i lō tino kolā e pule latou ki ei. Kae ne fai mai a Iesu me i te tulaga sili tonu e māfua mai i te tavini atu ki nisi tino—i te loto fiafia mo te taumafai faeloa ke tavini atu. A tino katoa kolā ka pule fakatasi mo Keliso i te lagi io me e tavini atu pelā me ne ana sui i te lalolagi nei e ‵tau o taumafai ke tau‵tali atu ki tena fakaakoakoga e uiga ki te loto maulalo mo te alofa atafai.
19, 20. (a) Ne fakaasi mai pefea ne Iesu te lasi o te alofa atafai o Ieova? (e) E mafai pefea o fakaakoako tatou ki a Ieova i te fakaasiatuga o te alofa atafai?
19 Ke onoono aka tatou ki nisi pati polopoloki a‵lofa kolā ne tuku mai ne Iesu. I te fakaasimaiga o te lasi o te alofa atafai o Ieova, ne fai mai a Iesu: “Kafai e a‵lofa koutou ki tino fua kolā e a‵lofa atu ki a koutou, ai a la e fakamoe‵moe ei koutou ki se fakamanuiaga? Me i tino agasala, e a‵lofa foki ki tino kolā e a‵lofa ki a latou! Kae kafai e fai faka‵lei koutou ki tino kolā e fai faka‵lei atu ki a koutou, ai a la e fakamoe‵moe ei koutou ki se fakamanuiaga? Me i tino agasala, e fai foki ne latou penā! Kae kafai e tuku atu fua ne koutou tupe ki tino kolā e o‵mai o kaitalafu mo te fakamoemoe ke toe maua mai, ai a la e fakamoe‵moe ei koutou ki se fakamanuiaga? Me i tino agasala, e tuku foki ne latou a tupe ke kaitalafu ne tino agasala, kae ke toe maua mai te aofaki eiloa tenā! Ikai! A‵lofa ki otou fili, kae fai faka‵lei ki a latou; avatu tupe ke kaitalafu kae sa fakamoemoe ke toe fakafoki mai. Ka maua ne koutou se taui lasi, kae kafai koutou mo fanau a te Atua Tafasili i te Maluga, i te mea i a ia e alofa ki tino kolā e galo i a latou te loto fakafetai, pelā foki mo tino ma‵sei. Ke a‵lofa atu koutou, e pelā eiloa mo te otou Tamana e alofa.”—Luka 6:32-36.
20 E se manatu fakapito te alofa atafai o te Atua. E se manako ki se mea kae e se fakamoemoe foki ke toe ‵togi atu. Ona ko te alofa atafai o Ieova “e fakamaina mai ne ia a tena la ki tino amio ma‵sei mo tino amio ‵lei, e faka‵to foki ne ia a te vaiua ki tino amio‵tonu mo tino amio ma‵sei”. (Mataio 5:43-45; Galuega 14:16, 17) I te fakaakoako atu ki te ‵tou Tamana faka-te-lagi, e se ‵kalo keatea fua tatou mai te fakalogo‵mae atu ki tino sē loto fakafetai kae e fai foki ne tatou a mea ‵lei ki a latou, ke oko ki tino kolā ne fai mo fai ‵tou fili. Mai te fakaasiatuga o te alofa atafai, e fakaasi atu ei ne tatou ki a Ieova mo Iesu me e ma‵nako tatou ke ola mai lalo i te Malo o te Atua, i te taimi telā ka lauiloa ei te alofa atafai mo nisi uiga o te Atua i faifaiga katoa a tino.
Kaia e ‵Tau ei o Fakaasi Atu te Alofa Atafai?
21, 22. Kaia e ‵tau ei o fakaasi atu ne tatou te alofa atafai?
21 E tāua ‵ki eiloa te fakaasiatuga o te alofa atafai ki se Kelisiano tonu. Se fakamaoniga tenā me e maua ne tatou te agaga o te Atua. Kae e sili atu i ei, kafai e fakaasi atu ne tatou te alofa atafai tonu, e fakaakoako atu eiloa tatou ki a Ieova te Atua mo Keliso Iesu. E manakogina foki a te alofa atafai i tino kolā ka ‵nofo mai lalo i te Malo o te Atua. Tela la, e ‵tau o fia maua ne tatou te alofa atafai kae fakamasani o fakaasi sāle atu ki tino.
22 Ne a nisi auala aogā e mafai o fakaasi atu ne tatou i ei te alofa atafai i ‵tou olaga i aso katoa? Ka fakaasi mai te manatu tenā i te suā mataupu.
Ka Tali Mai Pefea ne Koe?
• Se a te alofa atafai?
• Kaia e ‵fonu ei te lalolagi i amioga fakasauā kae matagā?
• E iloa pefea ne tatou me ka tumau te alofa atafai mai lalo i te pulega a te Atua?
• Kaia e tāua ei te fakaasiatuga o te alofa atafai mō tino kolā e ma‵nako ke ola mai lalo i te Malo o te Atua?
[Ata i te itulau e 9]
E taumafai a toeaina Kelisiano ke fakaasi atu te alofa atafai i olotou faifaiga ki te lafu mamoe
[Ata i te itulau e 11]
E se mafai o fakatamala te alofa atafai o Ieova ki ana tavini i taimi faiga‵ta
[Ata i te itulau e 12]
E talia mo te alofa atafai ne Ieova te la ke maina mai mo te vaiua ke ‵to mai ki luga i tino katoa