Te Pogai ko Pili ei o Palele Atu a Logo‵maega Katoa
“Te otou ‵Puiga malosi [Papa], e tonu kae amiotonu i ana auala katoa.”—TEUTELONOME 32:4.
1, 2. (a) Kaia e fakatāua ei ne koe te fakamoemoega ke ola ki te se-gata-mai? (e) Se a te mea e taofi ne ia a tino e tokouke mai te tali‵tonu ki te Atua telā e fai ne ia a folafolaga fakaofoofogia mō aso mai mua?
E MATA, e fiafia koe o fakaataata i tou mafaufau a te olaga i te Palataiso? Kāti e fakaataata ne koe a koe eiloa e sukesuke ki te paneta fakaofoofogia tenei kae tauloto ki mea ola kese‵kese kolā toeitiiti kae se mafai o lau. Io me kāti ko mafaufau koe ki te fiafia ka maua ne koe i te ga‵lue fakatasi mo nisi tino ke tausi atu ki te lalolagi kae fesoasoani atu ki te ‵fuliga mo fai se fatoaga gali i te lalolagi kātoa. Io me kāti ko fakaataata ne koe a taleni e mafai o ati aka ne koe i poto valevale, te ‵lomiga o ata, te ‵fatuga o pese, io me ko nisi mea aka kolā e se mafai o maua ne koe se taimi ke fai i te olaga o fakalavelave i aso nei. Faitalia me se a te mea e fiafia koe ki ei, e fakatāua eiloa ne koe te fakamoemoega ke ola e ‵tusa mo te mea telā e taku i te Tusi Tapu ko te “ola tonu”—ko te ola telā ne manako a Ieova ke maua ne tatou ki te se-gata-mai.—1 Timoteo 6:19.
2 Se mea fakafiafia kae se tauliaga gali eiloa ke maua ne koe fakatasi mo nisi tino te fakamoemoega telā e fakavae ki te Tusi Tapu, i ne? Kae e fulitua atu eiloa a tino e tokouke ki te fakamoemoega tenā. Ki tino kolā e tali‵tonugofie ki so se mea e fakasēaogā ne latou e pelā me se moemiti sē tonu. Kāti e mafai foki o faigata ke tali‵tonu latou ki te Atua telā e folafola mai ne ia te ola se-gata-mai i te Palataiso. Kaia? A te pogai e mafau‵fau ei penā a nisi tino, ona ko amioga ma‵sei. E mafau‵fau latou me kafai e ola tonu te Atua kae malosi katoatoa kae se Atua foki e alofa, e se malamalama latou i te pogai e ‵tupu ei a amioga ma‵sei mo logo‵maega. E fakasako‵sako mai latou me e seai se Atua telā e talia ne ia a amioga ma‵sei e mafai o ola—io me kafai e ola a ia, kāti e se malosi katoatoa io me e se fia saga mai ki a tatou. E foliga mai ki nisi tino a vaegā fakasakosakoga penei me e ‵tonu. Ko oti ne fakamaoni mai ne Satani me e poto a ia i te fakapouliga o mata o tino.—2 Kolinito 4:4.
3. Se a te fesili faigata e mafai o fesoasoani atu tatou ki tino ke tali aka, kae kaia e ‵tu atu ei tatou i se tulaga fakapito ke fai penā?
3 E pelā me ne Molimau a Ieova, e ‵tu atu tatou i se tulaga fakapito ke fesoasoani atu ki tino kolā e fakaloiloi ne Satani mo te poto masei o te lalolagi tenei. (1 Kolinito 1:20; 3:19) Ko malamalama tatou i te pogai e se tali‵tonu ei a tino e tokouke ki folafolaga i te Tusi Tapu. E se iloa ne latou a Ieova. Kāti e se iloa ne latou tena igoa io me ko te tāua o ana uiga, kae e mu‵tana fua io me e seai eiloa ne olotou mea e iloa i ana uiga io me ko tena fakamaoni o tausi ki ana folafolaga. E manuia eiloa tatou ke maua te poto tenā. I nisi taimi, se mea ‵lei ke mafaufau tatou ki auala e mafai o fesoasoani atu tatou ki tino kolā e “‵nofo foki olotou mafaufau i te pouliga” ko te mea ke maua se tali ki se fesili faigata e tasi telā e ‵sili sāle atu ne tino, “Kaia e talia ei ne te Atua a amioga ma‵sei mo logo‵maega?” (Efeso 4:18) Muamua la, ka mafau‵fau tatou ki te auala ke tali aka ei te fesili tenā i se auala magoi. Ka oti, ko sau‵tala ei tatou ki te auala e lavea atu ei a uiga o Ieova i tena fakafesagai atu ki te mataupu e uiga ki amioga ma‵sei.
Te Auala ‵Lei ke Tali Aka ei te Fesili Tenā
4, 5. Ne a mea e mafai o fai muamua ne tatou māfai e fakasae aka ne se tino te fesili e uiga ki te pogai e talia ei ne te Atua a logo‵maega? Fakamatala mai.
4 Kafai e fesili mai se tino me kaia e talia ei ne te Atua a logo‵maega, ka tali atu pefea ne tatou? Kāti ka mafau‵fau tatou ke fakamatala fakavave atu a mea likiliki kolā ne ‵tupu i te fatoaga o Etena. Kāti e ‵lei te faiga tenā i nisi taimi. Kae e ‵tau o tai fakaeteete tatou i ei. Kāti e manakogina ke fakatakato faka‵lei muamua ne tatou se fakavae ‵lei. (Faataoto 25:11; Kolose 4:6) Ke na mafau‵fau tatou ki manatu e tolu kolā e mafai o aogā ki a tatou ke fesoasoani atu ki te tino a koituai o onoono tatou ki te tali ki te fesili tenā.
5 Muamua la, kafai e manavase malosi te tino tenā e uiga ki mea ma‵sei kolā e ‵tupu i te lalolagi, kāti ko oti eiloa ne pokotia a ia io me sena tino pele i se mea masei. Kāti se mea ‵lei ke kamata mai te fakaasi atu te loto malamalama tonu. Ne polopoloki atu te apositolo ko Paulo ki Kelisiano: “‵Tagi fakatasi foki mo latou kolā e ‵tagi.” (Loma 12:15) A te fakaasi atu o te loto malamalama, io me ko te ‘alofa fakataina,’ e mafai eiloa o otia i ei te loto o te tino. (1 Petelu 3:8) Kafai e malamalama tou tagata me e atafai tatou ki a ia, kāti ka sili atu tena fia fakalogologo mai ki mea kolā e fai atu ne tatou.
6, 7. Kaia e ‵lei ei ke fakamālō atu ki se tino loto fakamaoni telā e fakasae aka ne ia se fesili faka-te-agaga telā e manavase a ia ki ei?
6 A te lua o mea, ko te fakamālō atu e uiga mō te fakasaeakaga ne ia o te fesili tenei. E fakaiku aka ne nisi tino me ona ko te manava‵se o latou ki vaegā fesili penā, e fakaasi atu ei me e se lava te lotou fakatuanaki io me e se āva latou ki te Atua. Kāti e uke foki a nisi mea ko oti ne fai atu ne se faifeau ki a latou. Kae e se fai eiloa penā i taimi katoa. A te ‵tonuga loa, e ‵sili sāle atu ne tino fakamaoni i taimi o te Tusi Tapu a fesili tai ‵pau penā. E pelā mo te faisalamo ko Tavita, ne fesili atu, penei: “Te Aliki [ko Ieova], ai a ko faka‵mao ei koe keatea? Ai a e fakagalo ei koe i taimi e puapuagātia ei matou?” (Salamo 10:1) E penā foki loa te pelofeta ko Sapakuka, ne fesili atu: “Te Aliki [ko Ieova], afea e fakalogo mai ei koe ki aku talosaga mō se fesoasoani, o fakasao matou mai te fakasauā ne omotou fili? Ai a e fai ei ne koe ke lavea ne au a puapuagā konā? E mafai pefea ne koe o kufaki tou kilokilo atu ki faiga sē ‵tonu konā? A te fakamasei mo te fakasauā ko faivalevale i oku feitu, ka ko taua mo kinauga ko salalau i koga valevale.”—Sapakuka 1:2, 3.
7 A laua konei ne tāgata fakamaoni kolā ne āva malosi ki te Atua. E mata, ne taku fakamaseigina laua ona ko te faiatuga o vaegā fesili fakamanava‵se tino penā? Ikai, ne manako a Ieova ke fakamau lā fesili kolā ne fai atu mo te loto fakamaoni i tena Muna. I aso nei, kāti e fiakai malosi eiloa se tino i te feitu faka-te-agaga telā e fakafesagai atu ki mea ma‵sei lauiloa—mai te manako malosi ke maua ne tali kolā e maua fua i te Tusi Tapu. Masaua la, me ne faipati faka‵lei a Iesu e uiga ki tino kolā e fia‵kai i te feitu faka-te-agaga io me kolā “e iloa ne latou olotou manakoga faka-te-agaga.” (Mataio 5:3, NW) Ko oko eiloa i te gali o te tauliaga tenei ke fesoasoani atu ki vaegā tino penā ke maua ne latou te fiafia telā ne folafola mai ne Iesu!
8. Ne a akoakoga fakanumi ne fai ei a tino ke tali‵tonu me e māfua mai i te Atua a logo‵maega, kae e mafai pefea o fesoasoani atu tatou ki a latou?
8 Kae ko te tolu o mea, kāti e ‵tau o fesoasoani atu ke iloa ne te tino me e se māfua mai i te Atua a mea ma‵sei kolā ko lauiloa i te lalolagi. E akoako atu ki tino e tokouke me e pule atu te Atua ki te lalolagi tenei e ola ei tatou, kae ko leva eiloa ne fakaiku aka ne te Atua a mea katoa kolā e ‵tau o ‵tupu ki a tatou, kae e isi ne pogai ‵funa e fakapuapuagātia ei ne ia a tino. E ‵se ‵ki eiloa a akoakoga konei. E se fakaaloalo tatou ki te Atua kae fai ei a ia e pelā me ko te māfuaga o mea ma‵sei mo logo‵maega i te lalolagi. Tela la, e mafai o fakaaogā ne tatou te Muna a te Atua ke faka‵tonu aka ei a fakamatalaga penā. (2 Timoteo 3:16) A Ieova e se ko te pule o te lalolagi o amioga ma‵sei tenei; kae ko Satani te Tiapolo. (1 Ioane 5:19) E se fakatoka ne Ieova a mea takitasi kolā e ‵tau o ‵tupu ki ana tino ne faite; e tuku atu ne ia ki a latou taki tokotasi a te saolotoga mo avanoaga ke fai olotou filifiliga e uiga ki mea ‵lei io me ko mea ma‵sei, te mea tonu mo te mea ‵se. (Teutelonome 30:19) Kae e se fai eiloa a Ieova mo fai te māfuaga o mea ma‵sei; e takalialia a ia ki mea ma‵sei kae e atafai foki a ia ki tino kolā e logo‵mae i se auala sē tonu.—Iopu 34:10; Faataoto 6:16-19; 1 Petelu 5:7.
9. Ne a nisi mea faigaluega ko oti ne tuku mai ne “te tavini fakamaoni kae poto” ke fesoasoani atu ei ki tino ke malamalama i te pogai ne talia ei ne Ieova te Atua a logo‵maega?
9 Kafai ko oti ne fakatakato ne koe se fakavae penā, kāti ka lavea atu ne koe me ko toka tau tino fakalogologo o tauloto a pogai e talia ei ne te Atua a logo‵maega. Ke fesoasoani atu ki a koe, ko oti eiloa ne tuku mai ne “te tavini fakamaoni kae poto” a mea faigaluega e uke. (Mataio 24:45-47) E pelā mo te Fono Lasi ko “Te Fakalogo ki te Atua” i te 2005/2006, ne ‵tala mai i ei se tamā pepa telā e fakaulutala, penei Ko Pili o Palele Atu a Logo‵maega Katoa! Kafai ko oti ne ‵fuli te tamā pepa tenei ki tau ‵gana, kaia e se na fakamasani ei koe ki fakamatalaga i ei? E penā foki loa mo te tusi ko te Ne a Mea e Akoako ‵Tonu Mai i te Tusi Tapu?, telā ko avanoa nei i ‵gana e 157, e maua i ei se mataupu telā e fakasino atu ki te fesili tāua tenei. Ke na fakaaogā faka‵lei a vaegā mea faigaluega penā. E fakamatala manino mai i ei te pogai fakavae i te Tusi Tapu o te kinauga e uiga ki te pulega i te lagi mo te lalolagi telā ne ‵sae aka i Etena mo te pogai ne saga atu ei a Ieova ki te kinauga tenā i te auala tenā. Masaua foki la, me i te taimi e sau‵tala ei koulua ki te mataupu tenei, ko fakaasi atu eiloa ne koe ki tau tino fakalogologo a te ‵toe vaega tafasili i te tāua o te poto. Ko te poto e uiga ki a Ieova mo ana uiga ‵gali.
Ke Saga Tonu Atu ki Uiga o Ieova
10. Se a te mea e faigata ke malamalama a tino i ei e uiga ki te talia ne te Atua a logo‵maega, kae se a te poto e mafai o fesoasoani atu ki a latou?
10 I te taimi e fesoasoani atu ei koe ki tino ke malamalama i te pogai ne talia ei ne Ieova ke pule atu a tino ki a latou eiloa mai lalo i fakamalosiga a Satani, fai ke ‵saga tonu atu latou ki uiga ‵gali o Ieova. E iloa ne tino e tokouke me e malosi ‵ki te Atua; me e masani o lagona ne latou a tino e ka‵laga atu ki a ia e pelā me ko te Atua Malosi Katoatoa. Kae kāti e faigata ke malamalama latou i te pogai e se fakaaogā fakavave ei ne ia tena malosi sili ke fakagata aka ei a faifaiga sē fakamaoni mo logo‵maega. Kāti e se lava te lotou malamalama i nisi uiga o Ieova, e pelā mo tena tulaga ‵malu, tena fakamaoni, te poto, mo te alofa. E fakaasi atu ne Ieova ana uiga konei i se tulaga paleni ‵lei katoatoa. Tenā te pogai e fai mai ei te Tusi Tapu: “E tonu kae amiotonu i ana auala katoa.” (Teutelonome 32:4) E mafai pefea o fakasino atu koe ki uiga konei i te taimi e tali aka ei ne koe a fesili kolā e masani o ‵sae aka e uiga ki te kinauga tenei? Ke na mafau‵fau tatou ki nāi fakaakoakoga.
11, 12. (a) Kaia ne seki ‵tau ei o filifili aka ki se fakamagaloga i te taimi ne agasala ei a Atamu mo Eva? (e) Kaia ka se talia ei ne Ieova ke tumau te agasala ki te se-gata-mai?
11 E mata, ne mafai fua o fakamagalo ne Ieova a Atamu mo Eva? Ne seki ‵tau eiloa o filifili aka ki se fakamagaloga e uiga ki te agasala tenei. E pelā me ne tino ‵lei katoatoa, ne ‵teke atu a Atamu mo Eva ki te pulega sili a Ieova mo te iloa tonu kae talia ne laua te takitakiga a Satani. E se se mea fakapoi ke iloa atu me e seai eiloa se fakailoga o te salamō i tino ‵teke konā. Kae kafai ko fesili mai a tino e uiga ki te fakamagaloga o te agasala tenā, kāti e fia iloa ne latou te pogai ne seki fakamalalo ifo ei ne Ieova ana tulaga ma‵luga kae kufaki a ia i te agasala mo te ‵tekeatuga tenā. E aofia eiloa i te tali se uiga telā e tāua ki a Ieova—ko tena tulaga ‵malu.—Esoto 28:36; 39:30.
12 E faka‵mafa mai fakafia selau taimi i te Tusi Tapu a te ‵malu o Ieova. Se mea fakafanoanoa me ne nāi tino fua i te lalolagi masei tenei e malamalama i te uiga tenā. E ‵ma pakipaki eiloa a Ieova mai uiga agasala katoa. (Isaia 6:3; 59:2) Ko oti eiloa ne fakatoka ne ia se auala ke fakamagalo ei a agasala, ke ‵solo katoatoa atu ei keatea, kae ka se talia ne ia ke tumau te agasala ki te se-gata-mai. Kafai e loto fiafia a Ieova ke tumau te agasala ki te se-gata-mai, ka seai eiloa se ‵tou fakamoemoega mō aso mai mua. (Faataoto 14:12) Ka fakafoki atu ne Ieova a mea ola katoa ne faite ki se tulaga ‵malu i tena taimi tonu. E mautinoa eiloa te mea tenā, me ko te loto eiloa o te Tino ‵Malu tenā.
13, 14. Kaia ne filifili ei a Ieova ke se fakaseai ne ia a tino ‵teke i Etena?
13 E mata, ne seki mafai fua ne Ieova o fakaseai atu a tino ‵teke konā i Etena kae toe fai se kamataga ‵lei? E mautinoa eiloa me e isi sena ‵mana ke fai penā; kae ko pili o fakaaogā ne ia tena ‵mana tenā ke fakaseai atu ei a mea ma‵sei katoa. Kāti ko fesili mai a nisi tino, ‘Kaia ne seki na fai ei ne ia penā i te taimi koi tokotolu fua ei a tino agasala i te lagi mo te lalolagi? E mata, ne seki fakagata aka i ei—te faka‵soloatuga o te agasala—mo puapuagā katoa kolā e lavea atu ne tatou i te lalolagi?’ Kaia ne seki filifili aka ei ne Ieova te faifaiga tenā? E fai mai te Teutelonome 32:4: “E ‵tonu kae amiotonu i ana auala katoa.” E tāua ‵ki eiloa ki a Ieova a te uiga ko te fakamaoni i te faiga o fakamasinoga. A te ‵tonuga loa, a Ieova “e fiafia [malosi] ki te mea tonu.” (Salamo 37:28) Ona ko te fakatāua ne ia o te fai mea tonu, ne seki fakaseai ei ne Ieova a tino ‵teke konā i Etena. Kaia?
14 Ne fakasae aka ne te ‵tekeatuga a Satani se fesili e uiga ki te ‵tonu o te pulega sili a te Atua. Ona ko te fai mea tonu o Ieova, ne manakogina i ei ke tuku atu ne ia se tali telā e fakavae ki te fai mea tonu ki pati ‵toa a Satani. A te fakaseaiatuga fakavave o tino ‵teke konei, faitalia eiloa me ne ‵tau o fai penā, ne seki mafai eiloa o tuku atu i ei se vaegā tali ‵lei penā. Ne mafai o tuku atu i ei a nisi fakamaoniga o te ‵mana sili o Ieova, kae e se ko tena ‵mana telā ne fakafesiligina. E se gata i ei, ko oti ne taku atu ne Ieova tena fuafuaga ki a Atamu mo Eva. Ne ‵tau o fai lā tama‵liki kae faka‵fonu ki ei te lalolagi, tausi atu ki ei, kae ke pule atu ki mea ola katoa i te lalolagi. (Kenese 1:28) Moi ne fakaseai atu ne Ieova a Atamu mo Eva, penei ko se fakataunu foki tena fuafuaga e uiga ki tino. A te fakamaoni o Ieova i ana fakamasinoga e se mafai eiloa o iku atu penā, me i ana fuafuaga e fakataunu faeloa.—Isaia 55:10, 11.
15, 16. Kafai e taumafai a tino o fakaasi mai a nisi “faka‵leiga” ki te fakalavelave telā ne sae aka i Etena, e mafai pefea o fesoasoani atu tatou ki a latou?
15 E mata, e isi aka foki se isi tino i te lagi mo te lalolagi ne mafai o saga atu ki te ‵tekeatuga tenā i se auala telā e ‵lei atu i lō Ieova? Kāti e fakaasi atu ne nisi tino olotou aofaga e uiga ki te “faka‵leiga” o te ‵tekeatuga tenā i Etena. Kae ko te fai penā, e mata, e se fai atu i ei me e mafai o mafau‵fau latou ki auala tai ‵lei atu ke faka‵lei aka ei te kinauga tenā? Kāti e se fai ne latou penā ona ko lagonaga ma‵sei, kae ko te se maina fua latou i a Ieova mo tena poto sē fuafuagina. I tena tusi ki te kau Kelisiano i Loma, ne fakasino atu te apositolo ko Paulo ki te ‵poko o te poto o te Atua, e aofia i ei te “mea ‵funa” e uiga ki te fuafuaga a Ieova ke fakaaogā ne ia te Malo faka-Mesia ke aumai ei te fakasaolotoga ki tino fakamaoni kae ke faka‵malu foki ei Tena igoa ‵malu. Ne pefea a lagonaga o Paulo e uiga ki te poto o te Atua telā ne fakatoka ei ne ia te fuafuaga tenei? Ne fakaoti tena tusi ki pati konei: “Ke i te Atua poto e tokotasi te vikiga e se gata mai, e alatu i a Iesu Keliso! Amene.”—Loma 11:25; 16:25-27.
16 Ne malamalama a Paulo me i a Ieova ko te tino “poto e tokotasi”—ko te ‵toe tulaga maluga o te poto i te lagi mo te lalolagi. Ko oi eiloa te tino sē ‵lei katoatoa e mafai o mafaufau ki se isi auala tai ‵lei atu ke faka‵lei aka ei so se fakalavelave—kae maise te ‵toe fakalavelave faigata ko te ‵teke atu ki te poto o te Atua? E ‵tau eiloa o fesoasoani atu tatou ki tino ke maua foki ne latou te kilokiloga ‵malu telā ko maua ne tatou mō te Atua telā “e tafasili tena poto.” (Iopu 9:4) Ko te momea aka o te ‵tou malamalama i te poto o Ieova, ko te momea aka foki te ‵tou loto talitonu me i te auala e faka‵lei aka ei ne ia a fakalavelave ko te ‵toe auala ‵lei.—Faataoto 3:5, 6.
Ke Matea Atu te ‵Toe Uiga Sili o Ieova
17. E mafai pefea o fesoasoani atu a te lasi o te malamalama i te alofa o Ieova ki tino kolā e ‵numi i te talia ne te Atua a logo‵maega?
17 “Me i te Atua ko te alofa eiloa a ia.” (1 Ioane 4:8) Mai i nāi pati konei, e fakasino atu te Tusi Tapu ki te ‵toe uiga sili o Ieova, ko tena toe uiga gali eiloa i ana uiga katoa kae ko te ‵toe uiga fakamafanafana foki ki a latou kolā e puapuagā ona ko te lauiloa o amioga ma‵sei. Ko oti eiloa ne fakaasi atu ne Ieova te alofa i feitu katoa ne fakafesagai atu ei a ia ki fakama‵seiga matagā o te agasala ki luga i ana mea ola ne faite. Ne fakaosofia a Ieova ne te alofa ke tuku atu se fakamoemoega ki tama‵liki agasala a Atamu mo Eva, mai te fakatoka o se auala ke mafai ei o olo atu latou ki a Ia kae ke maua foki se fesokotakiga ‵lei mo Ia. Ne fakamalosi aka foki ne te alofa ke tuku mai ne te Atua se taulaga telā ka ‵tala atu ei te auala mō te fakamagaloga o agasala mo te ‵toe fakafokiatuga o tino ki te ola se-gata-mai kae ‵lei katoatoa. (Ioane 3:16) Kae ne fakamalosi aka foki a ia ne te alofa ke fakaasi atu ne ia te loto kufaki ki tino, mai te tuku atu ki tino e tokouke te avanoaga ke ‵teke atu ki a Satani kae ke filifili aka ke fai a Ieova mo fai te lotou Pule sili.—2 Petelu 3:9.
18. Se a te mainaga telā e manuia eiloa tatou me e maua ne tatou, kae se a te mea ka mafau‵fau tatou ki ei i te suā mataupu?
18 I te lauga a se faifeau telā ne fai i te fakamanatuga o se faifaiga takafiatoa matagā, ana muna: “E se iloa ne tatou te pogai ne talia ne te Atua a amioga ma‵sei mo logo‵maega ke tumau penei.” Mafaga o mea fakafanoanoa! E mata, e se manuia eiloa tatou me e maina tatou i te mataupu tenei? (Teutelonome 29:29) Kae ona ko Ieova e poto, e fakamaoni, e alofa, e iloa ne tatou me ko pili o fakagata ne ia a logo‵maega katoa. A te ‵tonuga loa, ko oti ne tauto mai a ia me ka fai eiloa ne ia te mea tenā. (Fakaasiga 21:3, 4) Kae e a la a tino katoa kolā ko oti ne ‵mate i te fia selau tausaga ko ‵teka atu? E mata, ne tuku tiaki latou e aunoa mo se fakamoemoega ona ko te auala ne fakafesagai atu ei a Ieova ki te fakalavelave i Etena? Ikai. Ne fakamalosi aka foki a ia ne te alofa ke fakatoka se fakamoemoega mō latou, e auala i te ‵toetu. Tenā eiloa te mataupu telā ka ‵soko mai.
Ka Tali Mai Pefea Koe?
• Ka tali atu pefea tatou ki se tino telā e ‵sili mai e uiga ki te pogai e talia ei ne te Atua a logo‵maega?
• E lavea atu pefea a te tulaga ‵malu mo te fakamaoni o Ieova o fai te mea tonu i te auala ne fakafesagai atu ei a ia ki tino ‵teke i Etena?
• Kaia e ‵tau ei o fesoasoani atu tatou ki tino ke momea aka te lotou malamalama i te alofa o Ieova?
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 12]
Taumafai o fesoasoani atu ki tino kolā e ‵numi ona ko logo‵maega i te lalolagi
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 14]
Ne ‵sili atu ne tāgata, ko Tavita mo Sapakuka a fesili mo te loto fakamaoni