Te Aogā o te Kufaki i Logo‵maega
“E taku ne tatou latou me e fia‵fia, i te mea e loto kufaki latou.”—IAKOPO 5:11.
1, 2. Ne a mea e fakaasi mai me e se ko te fuafuaga a Ieova ke logo‵mae a tino?
E SEAI se tino e manako ke logo‵mae a ia; ke oko foki loa ki ‵tou Māfuaga, ko Ieova te Atua, e se manako ke logo‵mae a tino. E lavea ne tatou te mea tenei māfai e suke‵suke tatou ki tena Muna fakaosofia kae mafau‵fau ki mea ne ‵tupu mai tua o te faitega ne ia te tagata mo te fafine. Muamua la, ne faite ne te Atua a te tagata. “Ne puke aka ne te Aliki te Atua ne mu one mai te laukele, kae faite ne ia ki ei a te tagata; ne manava atu a ia ki ona pu isu, telā, ola ei te tagata.” (Kenese 2:7) Ne ‵lei katoatoa te foitino mo te mafaufau o Atamu, kae ne seki ‵tau o masaki io me mate a ia.
2 Kae e pefea la te tulaga o te koga ne nofo i ei a Atamu? “‵Toki ei ne te Aliki te Atua se fatoaga i Etena, i te feitu ki te saegala, tuku atu ei ne ia a te tagata telā ne faite ne ia ke nofo i ei. Ne fakatupu aka ne ia a vaegā lakau ‵gali katoa ke ola i konā, kae ke ‵fua ki fuaga ‵lei.” (Kenese 2:8, 9) Ao, ne maua ne Atamu se koga gali. Ne seki ai ne logo‵maega i Etena.
3. Ne a fakamoemoega ne maua ne te tauavaga muamua?
3 E fakailoa mai a te Kenese 2:18 ki a tatou, penei: “Muna a te Aliki te Atua, ‘E se ‵lei māfai e nofo tokotasi te tagata. Ka faite ne au se soa mō ia ke fesoasoani ki a ia.’ ” Ne faite ei ne Ieova se avaga ‵lei katoatoa mō Atamu, ko te mea ke maua ne laua se fakamoemoega mō se olaga faka-te-kāiga fiafia. (Kenese 2:21-23) E toe fai mai te Tusi Tapu ki a tatou penei: “Fakamanuia atu ne ia, kae fai atu ki ei penei: ‘Fakatokouke otou tama‵liki, ko te mea ko otou fanau ke ‵nofo i te lalolagi kae pule i ei.’ ” (Kenese 1:28) Ne maua ne te tauavaga muamua konei a te tauliaga gali ke fakalauefa atu te Palataiso i Etena, ke oko loa ki te taimi telā ka fai ei te lalolagi kātoa mo fai se palataiso. Kae ka fa‵nau mai ei ne laua ne tama‵liki fia‵fia, kolā ka saoloto mai i logo‵maega katoa. Ma‵faga o kamataga fakaofoofogia!—Kenese 1:31.
Ko Kamata a Logo‵maega
4. Se a te mea ko mautinoa e uiga ki tino mai te ‵kilo atu ki te lotou tulaga i aso mua?
4 Kae, kafai e ‵kilo tatou ki te tulaga o tino mai aso mua loa, e mautinoa me e isi se matugā mea ‵se ne tupu. Ko ‵tupu nei a mea ma‵sei, kae ko logo‵mae malosi a tino i ei. Talu mai i senitenali katoa konā, ne ma‵saki, ne oko ki se tulaga matua, kae ‵mate atu foki a tino i te gafa o Atamu mo Eva. Ko se fai eiloa nei a te lalolagi mo fai se palataiso telā e ‵fonu i tino fia‵fia. E fakamatala fakamaea mai a te tulaga i te Loma 8:22: “Me e iloa ne tatou i mea katoa ne faite, ne ma‵nava fi‵ta; e pelā eiloa mo te ‵mae o te fafine fanau, ke oko mai eiloa ki aso nei.”
5. Ne aofia pefea a ‵tou mātua muamua i te aumaiga o logo‵maega ki tino?
5 E se ‵tau o ‵losi atu me ne māfua mai i a Ieova a logo‵maega faiga‵ta kolā ko leva ne ‵tupu. (2 Samuelu 22:31) E ‵tau o ‵losi atu te suā vaega ki tino. “A latou ne tino ma‵sei katoa, ko mea ma‵sei faeloa ne fai ne latou.” (Salamo 14:1) Ne maua ne ‵tou mātua muamua a mea ‵gali i te kamataga. A te mea fua telā ne manakogina ko te tumau i te fakalogo ki te Atua, kae ne filifili ne Atamu mo Eva ke tu tokotasi laua mai i a Ieova. Ona ko te mea ne ‵teke atu ‵tou mātua muamua ki a Ieova, ko se ‵toe taku ne ia laua pelā me ‵lei katoatoa. Ne gasolo laua o ma‵sei atu ke oko loa ki te taimi ne ‵mate ei laua. Ne faka‵solo mai i ei te tulaga se ‵lei katoatoa tenā ki a tatou.—Kenese 3:17-19; Loma 5:12.
6. Se a te tusaga o Satani i te fakamafuaga o logo‵maega?
6 Ne aofia foki a Satani te Tiapolo i te fakamafuaga o logo‵maega konei. Ne maua foki ne ia a te saolotoga ke fai ana filifiliga. Kae e ui eiloa, ne fakaaogā ‵se ne ia a te saolotoga i ana taumafaiga ke maua ne ia se vaega o te tapuakiga. Kae, ko Ieova tokotasi fua e ‵tau o tapuaki ki ei, kae se ko ana mea ne faite. Ko Satani eiloa ne fakamalosi ne ia a Atamu mo Eva ke fia tu tokotasi mai i a Ieova, ko te mea ko laua ke “‵pau mo te Atua, ka iloa foki ei ne koulua te mea ‵lei mo te mea masei.”—Kenese 3:5.
Ko Ieova Fua e ‵Tau o Pule
7. Se a te mea e fakaasi mai i ‵tekeatuga ki a Ieova?
7 E fakaasi mai i ikuga ma‵sei o tekeatuga konā me e pelā me ko te Pule o te Lagi mo te Lalolagi, ko Ieova fua e ‵tau o pule kae ko tena pulega e amiotonu foki. E lavea atu foki i te fia afe tausaga ko ‵teka me i a Satani, telā ko te “aliki masei o te lalolagi nei,” ne fakamalosi aka fua ne ia a amioga ma‵sei, te se fakamaoni, mo se pulega fakasauā kolā e fakafanoanoa ‵ki. (Ioane 12:31) E fakaasi mai i pulega fakafanoanoa a tino mai lalo i te takitakiga a Satani a te se lava o te lotou atamai ke pule mo te amiotonu. (Ielemia 10:23) Tela la, e se mafai eiloa o manuia a so se vaegā pulega aka i tafa o te pulega a Ieova. Ko oti eiloa ne fakamautinoa faka‵lei mai a te mea tenei i tala fakasolopito.
8. Se a te fuafuaga a Ieova e uiga ki so se vaega o pulega a tino, kae ka fakataunu pefea ne ia a te fuafuaga tenā?
8 Ona ko te mea ko oti ne talia ne Ieova ke tofotofo aka a tāgata ki vaegā pulega kese‵kese i tafa o tena pulega, e maua eiloa ne ia te saolotoga ke fakaseai so se vaegā pulega i te lalolagi kae sui ki tena malo. Ne fai mai se valoaga e uiga ki te mea tenei, penei: “I te taimi o takitaki konā [pulega a tino], kae ka fakatu ne te Atua o te lagi a te malo [tena malo faka-te-lagi i lima o Keliso] telā ka se toe gata mai. . . . Ka fakatakavale ne ia a malo katoa konā, kae ka tumau ki te se gata mai.” (Tanielu 2:44) Ka fakagata atu a pulega a tino mo pulega fakatemoni, kae ko te Malo faka-te-lagi fua o te Atua ka pule mai ki te lalolagi nei. Ka fai a Keliso mo Tupu, kae ka pule fakatasi a ia mo te toko 144,000 tino fakamaoni mai te lalolagi nei.—Fakaasiga 14:1.
Mea Aogā e Maua i Logo‵maega
9, 10. Ne maua pefea ne Iesu a mea aogā mai ana logo‵maega?
9 Se mea gali ke suke‵suke tatou ki mea kolā e ‵tau o maua ne tino kolā ka pule i te Malo faka-te-lagi. Muamua la, ne fakaasi mai ne Keliso Iesu a tena fetaui ‵lei ke fai pelā me se Tupu. Ne nofo atu eiloa a ia i tafa o Ieova i tausaga e uke kae fai te loto o tena Tamana, e pelā me ko Tena “tagata poto i te fakatutu.” (Faataoto 8:22-31) I te taimi ne fakatoka ei ne Ieova ke vau a ia ki te lalolagi, ne fakalogo eiloa a Iesu. Ne saga tonu atu ei a ia o faipati ki tino e uiga ki te pulega a Ieova mo tena Malo. Ne tuku mai ne Iesu se fakaakoakoga ‵lei mō tatou katoa mai tena fakalogo katoatoa ki te pulega tenā.—Mataio 4:17; 6:9.
10 Ne logo‵mae a Iesu i puapuagā, kae fakamuli loa ne tamate a ia. I te faiga o tena galuega, ne lavea eiloa ne ia a te tulaga fakaa‵lofa o tino i ona tafa. E mata, ne maua ne ia a mea aogā mai mea ne lavea ne ia mo logo‵maega ne fepaki mo ia? Ao. E fai mai te Epelu 5:8: “E ui eiloa i a ia ko te Tama a te Atua, kae ne tauloto ne ia a te olaga fakalogo muna e auala i ona puapuagā.” A mea kolā ne ‵tupu ki a Iesu i te lalolagi nei ne fai i ei ke momea aka tena loto malamalama mo tena alofa. Ne iloa ‵lei ne ia te tulaga o tino. E mafai eiloa o maina a ia i te tulaga o tino kolā e puapuagā kae mafai foki o maina ‵lei i tena tiute ke faka‵sao latou. Ke mafau‵fau ki te auala ne faka‵mafa mai ne te apositolo ko Paulo a te mea tenei i te tusi ko Epelu: “E ‵tau mo ia o fai ke pelā mo ona taina i mea katoa, ko te mea ke fai a ia mo olotou faitaulaga pule e alofa kae fakamaoni i tena galuega mō te Atua, ko te mea ke fakamagalogina agasala a tino. Kae nei la, ko mafai ne ia o fesoasoani ki a latou kolā e fakaosoosogina, me i a ia ne fakaosoosogina kae puapuagātia foki.” “A te ‵tou faitaulaga pule, e ‵kau fakatasi mai ki o‵tou puapuagā, ne fakaosoosogina e pelā eiloa mo tatou, kae ne seki agasala la a ia. Tela la, e ‵tau mo tatou o loto ma‵losi o o‵mai ki mua o te nofogaaliki o te Atua, telā e iai i konā a te alofa tauanoa. I konā, e maua ei ne tatou a te alofa ‵nau mo te alofa tauanoa, kolā e fesoasoani mai ki a tatou manafai e ma‵nako tatou ki ei.”—Epelu 2:17, 18; 4:14-16; Mataio 9:36; 11:28-30.
11. Ne aogā pefea ki tupu mo faitaulaga i aso mai mua a mea ne ‵tupu ki a latou i te lalolagi ke fai ei latou mo pule?
11 E penā foki loa mo te toko 144,000, kolā ne “fakaolagina” mai te lalolagi ke pule fakatasi mo Keliso Iesu i te Malo faka-te-lagi. (Fakaasiga 14:4) Ne fa‵nau eiloa latou e pelā me ne tino ola i te lalolagi nei, ne ola latou i se olaga telā e ‵fonu i logo‵maega, kae ne logo‵mae foki eiloa latou. Ne fakasauāgina a tino e tokouke mai i a latou, kae ne tamate a nisi tino ona ko te tumau i te fakamaoni ki a Ieova kae loto fia‵fia o tau‵tali i a Iesu. Kae ne seki ‘‵mā eiloa latou o takutaku atu te lotou Aliki, kae ne talia ke puapuagā latou mō te tala ‵lei.’ (2 Timoteo 1:8) Mai mea ko iloa ne latou i te ‵nofoga i te lalolagi nei, ko fetaui ‵lei ei latou ke fai mo famasino o tino mai te lagi. Ne tauloto latou ke momea aka te lotou a‵lofa, kaima‵lie, kae loto finafinau foki o fesoasoani ki tino.—Fakaasiga 5:10; 14:2-5; 20:6.
Te Fiafia e Maua ne Tino e Fakamoe‵moe ke Ola i te Lalolagi
12, 13. E aogā pefea ki tino kolā e fakamoe‵moe ke ola i te lalolagi a logo‵maega?
12 E mata, ka aogā a logo‵maega i te vaitaimi nei ki tino kolā e fakamoe‵moe ke ola ki te se-gata-mai i te lalolagi palataiso telā e seai ne masaki, te fanoanoa, mo te mate i ei? A te ‵mae mo te fanoanoa kolā e māfua mai i logo‵maega e se ne mea kolā e manakogina. Kae kafai e kufaki tatou i vaegā puapuagā penā, ka momea aka ei te ‵lei o ‵tou uiga kae ka maua foki i ei te fiafia.
13 Ke mafau‵fau ki pati mai te Muna fakaosofia a te Atua e uiga ki te mea tenei: “Ko oko eiloa te otou fia‵fia manafai e puapuagātia eiloa koutou ona ko te fai o te mea ‵lei!” “Amutia io me fia‵fia koutou manafai e muna maseigina koutou ona ko koutou e tau‵tali i a Iesu.” (1 Petelu 3:14; 4:14) “Amutia io me fia‵fia a koutou kolā e muna maseigina kae fakasauāgina ne tino, kae ‵ti atu a mea ma‵sei katoa ki a koutou ona ko au. Ke ‵lifu kae ke fia‵fia foki koutou: me i te otou taui lasi e i te lagi.” (Mataio 5:11, 12) “Amutia io me fiafia a te tino telā e kufaki i taimi o tofotofoga, me kafai e manumalo a ia i te tofotofoga, ka maua ne ia te foualiki o te ola.”—Iakopo 1:12.
14. Se a te mea e fai i ei ke fia‵fia a tino tapuaki a Ieova i logo‵maega?
14 E se ko logo‵maega katoa kolā e kufaki ne tatou e maua mai i ei te fiafia. E fia‵fia kae lotoma‵lie eiloa tatou mai te iloaga me e logo‵mae tatou ona ko te fai ne tatou te loto o Ieova kae tau‵tali foki i kalafaga o Iesu. E pelā me se fakaakoakoga, i te senitenali muamua, ne ‵pei ki falepuipui a nisi apositolo kae ‵tu foki i mua o te fono maluga i Iutaia kae fakasala ona ko te takutaku ne latou a mea e uiga ki a Iesu Keliso. Ne ‵kini kae ne toe fakasaoloto latou. Se a te lotou kilokiloga? E fai mai a te tala i te Tusi Tapu me “ne olo keatea mai te Fono Maluga mo te fiafia lasi, me ko taku‵leia latou ne te Atua ona ko te fakamaseigina mō te igoa o Iesu.” (Galuega 5:17-41) Ne fia‵fia eiloa latou, e se ki te ‵kiniga mo te logo‵mae o te foitino telā ne iku mai i ei, kae ko te iloa ‵lei ne latou me ne ‵tupu a mea konā ona ko te lotou tumau i te fakamaoni ki a Ieova kae tau‵tali atu i kalafaga o Iesu.—Galuega 16:25; 2 Kolinito 12:10; 1 Petelu 4:13.
15. E aogā pefea ki a tatou i aso mai mua a ‵tou kufaki i tofotofoga?
15 Kafai e kufaki tatou i ‵tekemaiga mo fakasauāga i se auala ‵lei, ko ati aka ne tatou a te loto kufaki. E fesoasoani mai ke kufaki ne tatou a logo‵maega i aso mai mua. E fai‵tau tatou penei: “Oku taina, e ‵tau mo koutou o fia‵fia malosi, manafai e fetaui koutou mo tofotofoga kese‵kese, me e iloa ne koutou, ko te tofotofogina o te otou fakatuanaki, e tupu mai ei te lotomau.” (Iakopo 1:2, 3) I se auala tai ‵pau, e fakamatala mai te Loma 5:3-5 ki a tatou penei: “Kae sili atu te ‵tou fia‵fia ki puapuagā o tatou, i te mea e iloa ne tatou me ko puapuagā e tupu mai ei te kufaki; ka ko te kufaki e fakatupu ne ia te iloa tonu, ka ko te iloa tonu e fakatupu ne ia te fakamoemoe. Ka ko te fakamoemoe e se fai ne ia ke ‵mate o‵tou loto.” Tela la, ko te lasi o ‵tou kufaki i tofotofoga ona ko ‵tou tulaga faka-Kelisiano, ko te toka ‵lei foki o tatou o kufaki a nisi tofotofoga i te olaga masei tenei.
Ka Toe Taui Mai ne Ieova ‵Tou Mea
16. Se a te mea ka fai ne Ieova ki tupu mo faitaulaga kolā ne maua ne latou a logo‵maega?
16 Faitalia me e ‵galo ‵tou kope faka-te-foitino ona ko ‵tekemaiga io me ko fakasauāga kolā e logo‵mae i ei tatou mai te puke ‵mau ki auala faka-Kelisiano, e tali‵tonu tatou me ka fakamanuia katoatoa tatou ne Ieova. E pelā mo latou kolā e fakamoemoe ke olo ki te lagi, ne tusi mai te apositolo ko Paulo: “I te otiga ne puke mālō otou koloa, ne kufaki mo te fiafia ne koutou a te mea tenā, i te mea e iloa ne koutou me e isi se mea e sili atu e fakamoemoe koutou ki ei, telā e tumau ki te se gata mai” e pelā me ne pule i te Malo o te Atua. (Epelu 10:34) Kae mafaufau la ki te fiafia e maua ne latou māfai ko ‵nofo mai lalo i te takitakiga a Ieova mo Keliso kae fesoasoani fakatasi ki te fakalauefaatuga o fakamanuiaga ki tino i te lalolagi fou. Ko tafaga la te ‵tonu o pati a te apositolo ko Paulo ki Kelisiano fakamaoni: “I toku manatu i o‵tou fi‵taga i aso nei, e se mafai lele eiloa o fakatusa ki te ‵malu telā ka fakaasi mai ki a tatou.”—Loma 8:18.
17. Se a te mea ka fai ne Ieova mō latou kolā e tavini atu mo te fakamaoni kae fakamoe‵moe ke ola i te lalolagi nei?
17 I se auala tai ‵pau, faitalia me ne a mea e mafai o ‵galo i tino kolā e fakamoe‵moe ke ola i te lalolagi ona ko te tavini atu o latou ki a Ieova, ka taui atu ne ia latou i se auala lasi ‵ki i aso mai mua. Ka tuku atu ne ia ki a latou te ola ‵lei katoatoa, ko te ola e se mafai o gata i se lalolagi palataiso. I te lalolagi fou tenā, ka ‵solo keatea ne Ieova a “loimata i olotou mata. Ka se toe iai se mate, se fanoanoa, se tagi io me se ‵mae.” (Fakaasiga 21:4) Ma‵faga o fuafuaga gali! E seai se mea i te lalolagi nei telā e tuku atu mō Ieova mo te lotomalie io me ko te loto sē malie e mafai o faka‵pau ki te olaga fakaofoofogia telā ka oko mai, telā ka tuku atu ne ia ki ana tavini fakamaoni kolā ne kufaki i logo‵maega.
18. Se a te fuafuaga fakamafanafana ne tuku mai ne Ieova ki a tatou e auala i tena Muna?
18 A so se logo‵maega telā e ‵tau o kufaki ne tatou ka se fakalavelave atu eiloa ki te ‵tou fia‵fia ke ola ki te se-gata-mai i te lalolagi fou a te Atua. Ka sui katoatoa atu a mea konā e auala i tulaga fakaofoofogia i te lalolagi fou. E fai mai te Isaia 65:17, 18 ki a tatou penei: “A mea ne ‵tupu i aso ko ‵teka ka se toe manatua eiloa. Ke ‵lifu kae fia‵fia koutou ki te se gata mai i mea ne faite ne au.” Tela la, se mea ‵lei ke fai mai te āfa taina o Iesu ko Iakopo penei: “E taku ne tatou latou me e fia‵fia, i te mea e loto kufaki latou.” (Iakopo 5:11) Ao, kafai e kufaki mo te fakamaoni ne tatou a logo‵maega i aso nei, ka maua eiloa ne tatou a mea aogā i taimi nei e pelā foki mo aso mai mua.
Ka Tali Mai Koe Pefea?
• Ne oko atu pefea a logo‵maega ki tino?
• E mafai o aogā pefea ki tino pule o te lalolagi i aso mai mua mo tino ka ola i ei a logo‵maega?
• Kaia e mafai ei o fia‵fia tatou i aso nei faitalia a logo‵maega?
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 13]
Ne maua ne ‵tou mātua muamua se fakamoemoe gali mō laua i aso mai mua
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 15]
A te kilo atu ki logo‵maega ne fakatoka ei a Iesu ke fai pelā me se Tupu ‵lei mo se Faitaulaga Sili
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 17]
Ne ‘fia‵fia eiloa a apositolo i te fakamasiasi’ o latou ona ko te lotou fakatuanaki