OCISELEKO CALIVULU VO INTERNET Colombangi Via Yehova
Olombangi Via Yehova
OCISELEKO CALIVULU VO INTERNET
Umbundu
Ũ
  • Ñ
  • ñ
  • õ
  • Õ
  • ũ
  • Ũ
  • ĩ
  • Ĩ
  • ã
  • Ã
  • ẽ
  • Ẽ
  • EMBIMBILIYA
  • ALIVULU
  • OLOHONGELE
  • w06 1/10 kam. 15-19
  • Va Kuata Utõi Omo Liekolelo Kuenda Oku Sumbila Suku

Vonepa eyi ka mu sangiwa ovideo layimue.

Tu ecele, kua pita ocitangi cimue poku lekisa ovideo.

  • Va Kuata Utõi Omo Liekolelo Kuenda Oku Sumbila Suku
  • Utala Wondavululi Wusapula Usoma wa Yehova—2006
  • Otulosapi
  • Ocipama ci Likuata
  • Omanu Vamue Omo Liekambo Liekolelo ka va Kuatele Utõi
  • Kuka ‘Tokoke’
  • Ekolelo Lia Litepa Lukũlĩhĩso
  • Ulume Umue ‘wa Sanjuisa Suku’
  • Utõi u Tunda Koku Sumbila Suku
  • ‘Kolisako Kuenda Kuata Utõi’
    Utala Wondavululi—2012
  • Kuata Utõi​—Yehova O Kasi Love!
    Utala Wondavululi—2013
  • Tu Endaendi La Suku Kotembo Yohali
    Utala Wondavululi—2005
  • ‘Kuati Utõi Kuenda Pandikisi!’
    Utala Wondavululi—2003
Tala Ovina Vikuavo
Utala Wondavululi Wusapula Usoma wa Yehova—2006
w06 1/10 kam. 15-19

Va Kuata Utõi Omo Liekolelo Kuenda Oku Sumbila Suku

“Kolisako, kuata utõi. . . . Yehova Suku yove o kasi kumue love.”​—⁠YEHOSUA 1:⁠9.

1, 2. (a) Anga hẽ va Isareli va molehẽle ndu okuti, va kuete epondolo lioku yula va Kanana? (b) Ohuminyo yipi Yehosua a tambula?

KUNYAMO wo 1473, va Isareli va kala ocipepi loku iñila Vofeka Yohuminyo. Omo liovitangi va kala oku lavoka, Mose wa va sapuila hati: “Etaili o yoka Yordão kuenje o yaka lomanu va ku velapo kunene lokongusu, o va tundisa vofeka yavo kuenje o piñalamo. Ovaimbo aco anene anene, ovimbaka viaco vio liokolioko toke kilu. Omanu vaco vanene, va lepa haivo ovindululu, . . . Wa yeva ale [okuti] oku va tukula omanu va pula vati: Helie o tamãlala lomanu vaco ovindululu, va Anaki?” (Esinumuĩlo 9:​1, 2) Ocili okuti, ovindululu viaco via kemãlele calua. Handi vali, omanu vamue va Kanana, va kala lolohoka viasualali via pama koku linga ovoyaki. Momo va kuatele olokavalu kuenda akãlu ovita a kuete alola utale.​—⁠Olonganji 4:⁠13.

2 Va Isareli va kala epata liomanu va tunda kupika. Kuenda va pitile eci ci soka 40 kanyamo vekalasoko. Omo liaco, va molehẽle ndu okuti, ka va kuete epondolo lioku yula ovanyali vavo. Pole, Mose wa kuatele ekolelo lioku yula. Momo wa ‘mola’ Yehova kovaso avo. (Va Heveru 11:​27) Omo liaco, wa sapuila omanu hati: “U o ku pitila kovaso. . . . Yehova Suku yove. Eye o va nyõla haeye o va lundula love o ci mola.” (Esinumuĩlo 9:3; Osamo 33:​16, 17) Noke yoku fa kua Mose, Yehova wa vetiya Yehosua oku kolela Kokuaye. Eye wo sapuila hati: “Katuka, yoka olui olu Yordão, ove kumue lomanu ava vosi, ha vu iñila vofeka ngeca ku va Isareli. Oloneke viosi viomuenyo wove, ka ku kala umue o tẽla oku tamãlala love. Ndeci nda kala la Mose, haico ñala love.”​—⁠Yehosua 1:​2, 5.

3. Nye ca kuatisa Yehosua oku kuata ekolelo lutõi?

3 Oco Yehosua a kuatisiwe la Yehova, wa sukilile oku tanga Ovihandeleko Viaye loku vi sokolola kuenda oku pokola kolonumbi viaco. Yehova wo sapuila hati: “[Nda wa cilinga] onjila yove yi sumũlũha, leci o linga ci ku enda ciwa. Sia ku handelekele hẽ, siti: Kolisako, kuata utõi? Ku ka saluke, ndaño oku yokoka, momo Yehova Suku yove o kasi kumue love kuosi wenda.” (Yehosua 1:​8, 9) Yehosua omo lioku pokola ku Yehova, wa kuata utõi lekolelo. Kuenje cosi a linga co wenda ciwa. Pole, ovitumbulukila vikuavo ka via pokuile ku Yehova. Omo liaco, va liyaka lovitangi vialua. Kuenje va fila vekalasoko.

Omanu Vamue Omo Liekambo Liekolelo ka va Kuatele Utõi

4, 5. (a) Ocituwa ca Yehosua la Kalembe, ca litepele ndati leci colondavululi ekũi? (b) Nye Yehova a linga lomanu vana ka va kuatele ekolelo kokuaye?

4 Eci pa kambele 40 kanyamo osimbu va Isareli va kala ocipepi loku iñila vofeka yo Kanana, Mose wa tumĩle ekũi lavali kalume oco va kũlĩhĩse ofeka yaco. Ci soka ekũi lialume, va tiuka lusumba. Ovo va popia hati: “Omanu vosi tua muĩlãmo va lepa calua. Tua [molavo] Ovindululu haivo va lepa, okuti va Anaki, ombuto Yovindululu. Oku livanja etu muẽle tua kala ndapange.” Anga hẽ, omanu vosi va Anaki, va kala lika ovindululu? Sio, ka va kalele. Momo epata liavo ka lia tundile kovindululu vina via kala voluali osimbu Etande ka lieyile. Pole, omo lioku luluviya kuolondavululi, va Isareli va fetika oku kuata usumba lomanu vaco. Kuenje va yonguile oku tiukila Kegito kuna va talisiwa ohali eci va kala kupika.​—⁠Atendelo 13:31–14:⁠4.

5 Alume vamue vavali okuti, Yehosua la Kalembe, va kuatele ekolelo lioku iñila vofeka Yohuminyo. Ovo va sapuila va Isareli hati: “[Ku va Kanana] oko ku tunda okulia kuetu. Ombindikiyo yavo ya va tunda, kuenje Yehova o kasi letu. Ko ka va yokokeli.” (Atendelo 14:⁠9) Anga hẽ Yehosua la Kalembe va kala lesunga lioku kuata ekolelo? Va kala lesunga. Momo ovo kuenda vakuavo va Isareli, va mola ndomo Yehova a sepula olonoño vioko Egito lolosuku viavo poku va tumisa Ekũi Liafengi. Noke va mola ndomo Yehova a yambula Fareo kuenda olohoka viaye Vokalunga Kakusuka. (Osamo 136:​15) Omo liaco, olondavululi ekũi kuenda vakuavo va Isareli, ka va kuatele esunga lioku kuata usumba. Yehova poku lekisa onyeño yaye kokuavo, wa popia hati: “Ndaño ndukuakuvaĩha olondimbukiso via lua haimo oku liñala kuavo ku sulila eteke li pi?”​—⁠Atendelo 14:⁠11.

6. Elitokeko lipi li kasi pokati kutõi lekolelo? Utõi waco wa siata oku muiwa ndati koloneke vilo?

6 Yehova poku situlula ocitangi comanu vana vakuosumba, wa lekisa okuti, va kambele ekolelo. Ocili okuti, ekolelo lutõi vi kuete esilivilo. Upostolo Yoano poku sonehela Akristão catiamẽla kuyaki wavo wespiritu, wa popia hati: “Eyulo li yula oluali, . . . ekolelo lietu.” (1 Yoano 5:⁠4) Koloneke vilo, ekolelo ndeli lia Yehosua la Kalembe, lia siata oku vetiya Olombangi vialua via Yehova oku kunda olondaka viwa viusoma. Pokati kavo pa sangiwa amalẽhe lakulu ava va pama lava va hongua omo liovitangi. Pole, omanu vaco vakuekolelo, lomue o tẽla oku va tateka kupange wa Yehova.​—⁠Va Roma 8:⁠31.

Kuka ‘Tokoke’

7. ‘Oku tokoka’ ku lomboloka nye?

7 Koloneke vilo omanu va Yehova, va kasi oku kunda olondaka viwa lutõi. Momo va kuãi ongangu yupostolo Paulu wa popia hati: “Etu puãi ka tuakuaku tokokako loku nyõleha, tua kuekolelo, haetu tu tata ovitima vietu.” (Va Heveru 10:​39) ‘Oku tokoka’ ndomo Paulu a ci popia, ka ku lomboloka oku kuata usumba vapuluvi amue. Momo valua pokati komanu va Yehova, olonjanja vimue, va siatavo oku kuata usumba. (1 Samuele 21:12; 1 Olosoma 19:​1-4) Elivulu limue, lia lombolola okuti, ‘oku tokoka,’ ku lomboloka ‘oku tiukila konyima’ ale oku ‘tepulula ombili.’ Elivulu liaco liamisako hati, ondaka ‘oku tokoka,’ yi sokisiwa locimbaluku ci ‘yapuka vonjila’ kuenje ci vomba kosi yovava. Eci oco ca siata oku pita lomanu va siapo oku vumba Yehova. Pole, vana va kuete ekolelo lia pama, ‘ka va yapuka vonjila’ ya Yehova eci va liyaka lovitangi vimue ndeci: elambalalo, oku vela kuenda ovitangi vikuavo. Ovo vamamako oku vumba Yehova loku ivaluka okuti, eye o va kuatisa. Kuenda wa kũlĩha ovitangi viavo. (Osamo 55:22; 103:​14) Ove hẽ, o kuete ekolelo ndeli lia lomboluiwa ndeti?

8, 9. (a) Yehova wa pamisa ndati ekolelo Liakristão vokocita catete? (b) Nye tu sukila oku linga oco tu pamise ekolelo lietu?

8 Olonjanja vimue ovapostolo va enda oku limbuka okuti, ekolelo liavo lia tepuluka. Omo liaco, va pinga ku Yesu hati: “Tu vokiyeko ekolelo.” (Luka 17:⁠5) Epingilo liavo lia tambuluiwa keteke Liopendekoste kunyamo wa 33, eci va wavekiwa lespiritu sandu. Kuenje va kuata elomboloko lia velapo Liondaka ya Suku kuenda liocipango caye. (Yoano 14:26; Ovilinga 2:​1-4) Omo okuti, ekolelo liavo lia pamisiwa, va fetika oku kunda olondaka viwa ndaño lelambalalo. Kuenje kotembo yaco, va ‘kundila omanu vosi voluali.’​—⁠Va Kolosai 1:23; Ovilinga 1:8; 28:⁠22.

9 Oco tu pamise ekolelo lietu loku amamako kupange woku kunda, tu sukilavo oku lilongisa Ondaka ya Suku. Tu sukilavo oku sokolola olonumbi Viaye kuenda oku pinga espiritu sandu liaye vohutililo. Nda tua pokola Kondaka ya Suku ndeci Yehosua la Kalembe va linga, kuenda Akristão vo kocita catete, tu pamisavo ekolelo lietu. Kuenje tu kuata utõi woku pandikisa kuyaki wetu wespiritu kuenda oku yula uyaki waco.​—⁠Va Roma 10:⁠17.

Ekolelo Lia Litepa Lukũlĩhĩso

10. Vekolelo liocili mua kongela nye?

10 Ulandu womanu va Yehova kosimbu u lekisa okuti, vekolelo li pamisa utõi kuenda epandi, mua kongela ovina vialua okuti, oku tava lika ku Suku ci sule. (Tiago 2:​19) Mua kongelavo oku kũlĩha ciwa Yehova loku kolela kokuaye. (Osamo 78:​5-8; Olosapo 3:​5, 6) Eci ci lomboloka oku tava okuti, oku pokola kolonumbi via Yehova, oyo onjila ya velapo komuenyo. (Isaya 48:​17, 18) Mua kongelavo oku tava okuti, Yehova oka tẽlisa olohuminyo viaye, kuenda “eca onima kuava vo sanda.”​—⁠Va Heveru 11:​1, 6; Isaya 55:⁠11.

11. Yehosua la Kalembe va tambula ndati esumũlũho omo liekolelo liavo kuenda utõi?

11 Ocili okuti, ekolelo li kula. Pole, li kula lika nda tu pokola kolonumbi Viondaka ya Suku, loku limbuka esilivilo liaco. Handi vali, li kulavo poku limbuka ndomo Yehova a tambulula olohutililo vietu kuenda oku songuila omuenyo wetu. (Osamo 34:8; 1 Yoano 5:​14, 15) Yehosua la Kalembe va pamisile ekolelo liavo omo lioku limbuka ohenda ya Yehova. (Yehosua 23:​14) Ovo va pita eci ci soka 40 kanyamo vekalasoko ndeci Yehova a popele. (Atendelo 14:​27-30; 32:​11, 12) Kunyamo wepandu, va likolisilako oku yaka oco va tambule ofeka yo Kanana. Eci va yi tambula, va kuata ekalo liwa luhayele. Kuenje, va tambula ovipiñalo viavo. Ocili okuti, Yehova eca onima komanu vosi va lekisa ekolelo lutõi koku u vumba.​—⁠Yehosua 14:​6, 9-14; 19:​49, 50; 24:⁠29.

12. Yehova o ‘kemãlisa ndati ondaka yaye’?

12 Ocisola Yehova a kuatela Yehosua la Kalembe, ci tu ivaluisa olondaka ukualosamo a popia hati: “Wa kemãlisa ca piãla onduko yove londaka yove.” (Osamo 138:⁠2) Eci Yehova a linga ohuminyo yimue loku tukula onduko yaye, o tẽlisa ohuminyo yaco. Kuenje, oku tẽlisiwa kuohuminyo yaco ku velapo ovina viosi. (Va Efeso 3:​20) Yehova lalimue eteke a sumuisa omanu vana vo kolela.​—⁠Osamo 37:​3, 4.

Ulume Umue ‘wa Sanjuisa Suku’

13, 14. Momo lie Enoke a sukilile oku kuata ekolelo lutõi?

13 Kuli ulandu ukuavo u tu longisa ndomo tu lekisa ekolelo kuenda utõi. Ulandu waco wa tiamẽla ku Enoke omunu wa Suku. Enoke osimbu handi ka fetikile upange waye wuprofeto, wa kũlĩhĩle okuti, ekolelo liaye lutõi vika pita voseteko. Wa ci kũlĩhĩle ndati? Eye wa ci kũlĩhĩle, omo okuti vocumbo Cendene, Yehova wa popele okuti, pokati komanu Vaye lomanu va vumba Satana, paka kala esuvu. (Efetikilo 3:​15) Enoke wa kũlĩhĩlevo okuti, esuvu liaco, lia fetika eci Kaini a ponda manjaye Havele. Pole, noke yoku citiwa kua Enoke, Adama wa kala vali lomuenyo ci soka 310 kanyamo.​—⁠Efetikilo 5:​3-18.

14 Enoke wa kuatele utõi woku “enda enda la Suku” ndaño lovitangi. Kuenje ‘wa pisa ovina viosi vĩvi’ omanu va enda oku popia viatiamẽla ku Yehova. (Efetikilo 5:22; Yuda 14, 15) Enoke omo liutõi woku teyuila efendelo lia Yehova, wa fetika oku suvukiwa lomanu. Kuenje omuenyo waye wa kala kohele. Omo liaco, Yehova wo yovola kolofa. Noke yoku eca uvangi wokuti, Enoke ‘wa sunguluka,’ Yehova wo ‘sondolola’ okuti ka moli olofa. Citava okuti, otembo yaco, Enoke wa kala oku kundila omanu ondaka ya Yehova.​—⁠Va Heveru 11:​5, 13; Efetikilo 5:⁠24.

15. Ongangu yipi yiwa Enoke a sila omanu va Yehova?

15 Upostolo Paulu noke yoku lombolola ndomo Enoke a sondoluiwa, wa tukula esilivilo liekolelo. Eye wa popia hati: “Oku sunguluka ku Suku ka ku tẽliwa te lekolelo.” (Va Heveru 11:⁠6) Enoke omo liekolelo, wa kuata utõi woku endaenda la Yehova. Kuenje, wa kunda esapulo lioku yambula olondingaĩvi. Omo liaco, wa tu sila ongangu yiwa tu sukila oku kuama. Ndaño tu kasi voluali luomanu va suvuka efendelo liocili haivo veyuka evĩho, tu kuetevo upange tu sukila oku linga.​—⁠Osamo 92:7; Mateo 24:14; Esituluilo 12:⁠17.

Utõi u Tunda Koku Sumbila Suku

16, 17. Helie Ovadiya, kuenda ocitangi cipi a liyaka laco?

16 Kuli ocituwa cikuavo ci kuatisa omanu va Yehova oku kuata utõi. Ocituwa caco, oku sumbila Yehova. Tu kũlĩhĩsi ulandu womunu umue wa Yehova wa kala koloneke viuprofeto Eliya. Kotembo yaco, Soma Ahava eye wa vialele konepa yo konano yuviali wa va Isareli. Vokuenda kuviali waye, efendelo lia Baale lia vĩhisile omanu vosi va kala konele yaco. Ci soka 450 kovaprofeto va Baale kuenda 400 kovaprofeto va Asera okuti ocindekaise ca Baale, “va lialia komesa ya Isevele.”​—⁠1 Olosoma 16:​30-33; 18:⁠19.

17 Isevele unyali wa Yehova, wa seteka oku imula efendelo liocili vofeka. Eye wa ponda ovaprofeto vamue va Yehova. Noke wa seteka oku ponda uprofeto Eliya. Pole, lekuatiso lia Yehova Eliya wa tilila konele yikuavo Yolui Yordão. (1 Olosoma 17:​1-3; 18:​13) Ove hẽ, o tẽla oku sokolola ocitangi ca pita lomanu va Yehova va kala konele yuviali waco? Nye ci popiwa catiamẽla komanu vamue va talavaya kelombe lia soma? Ovadiyaa omunu wa Suku, haeye kalei konjo ya Soma Ahava, wa liyaka locitangi caco.​—⁠1 Olosoma 18:⁠3.

18. Ocituwa cipi ci komõhisa Ovadiya a lekisa poku vumba Yehova?

18 Oco Ovadiya amameko oku vumba Yehova, wa sukilile oku lunguka kuenda oku kuata uloño. Pole, wamamako lutõi. Elivulu liatete Liolosoma 18:​3, li tu sapuila hati: ‘Ovadiya wa sumbilile calua Yehova.’ Esumbilo lia Ovadiya, li komõhisa calua. Olio lio kuatisa oku kuata utõi eci Isevele a ponda ovaprofeto va Yehova.

19. Nye Ovadiya a linga poku lekisa utõi?

19 Embimbiliya li tu sapuila hati: “[Eci] Isevele a kundula ovaprofeto va Yehova, Ovadiya wopilepo ocita covaprofeto yu wa va soleka, veleva akũi atãlo, veleva akũi atãlo, kuenje wa va tekola lombolo kuenda ovava.” (1 Olosoma 18:⁠4) Ocili okuti, oku tekula vuyombeki ocita calume, upange umue unene. Ovadiya ka kuatele lika ohele yoku kuatiwa la soma Ahava kuenda ukãi waye Isevele. Pole, wa sukililevo oku lunguka oco kaka kuatiwe leci ci soka 850 kovaprofeto va enda oku iya kelombe lia soma. Handi vali, ovaprofeto vakuavo vesanda va kala vofeka, va enda oku sandiliya onjila yoku kuata Ovadiya oco va soliwe la soma kuenda nasoma Isevele. Pole, ka va sangele onjila yoku u kuata. Omo liaco, Ovadiya wamamako lutõi oku tekula ovaprofeto va Yehova. Ocili okuti, oku sumbila Yehova ku vetiya omunu oku kuata utõi.

20. Ovadiya omo lioku sumbila Yehova wa kuatisiwa ndati? Ongangu yaye yi ku kuatisa ndati?

20 Ovadiya omo lioku lekisa utõi loku sumbila Suku, Yehova wo teyuila kovanyali vaye. Elivulu Liolosapo 29:​25, li popia hati: “Usumba omunu a kuetele ukuavo onjanjo, puãi u wa kolela Yehova wa koka.” Ovadiya ka kale omunu umue wa velapo. Eye wa kuatelevo usumba woku pondiwa ndeci ca siata oku pita letu. (1 Olosoma 18:​7-9, 12) Omo lioku sumbila Yehova, wa kuata utõi. Kuenje wa yuvula oku kuatela usumba omunu. Ovadiya wa sia ongangu yiwa komanu vosi va Yehova. Ca piãla enene komanu vana va kasi oku vumba Yehova kovitumãlo viohele yalua. (Mateo 24:⁠9) Omo liaco, vosi yetu tu amamiko oku vumba Yehova ‘loku lekisa esumbilo kokuaye kuenda oku liuvika.’​—⁠Va Heveru 12:⁠28.

21. Nye tuka lilongisa vocipama cikuãimo?

21 Ekolelo kuenda oku sumbila Yehova, havioko lika ovituwa vi vetiya omunu oku kuata utõi. Ocisola ci kuetevo unene walua. Upostolo Paulu wa popia hati: “Suku ka tu ĩhile utima wusumba, te wunene, kuenda wocisola loku lipokuisa.” (2 Timoteo 1:⁠7) Vocipama cikuãimo, tuka kũlĩhĩsa ndomo ocisola ci tu kuatisa oku vumba Yehova lutõi kotembo yilo yohali.​—⁠2 Timoteo 3:⁠1.

[Atosi pombuelo yamẽla]

a Ovadiya wa tukuiwa ndeti, hayeko uprofeto.

O Tambulula Ndati?

• Nye ca kuatisa Yehosua la Kalembe oku kuata utõi?

• Vekolelo liocili mua kongela nye?

• Momo lie Enoke ka kuatelele usumba poku kunda esapulo lia Yehova lioku lundula olondingaĩvi?

• Oku sumbila Suku ku kuatisa ndati omunu oku kuata utõi?

[Elitalatu kemẽla 15]

Yehova wa sapuila Yehosua hati: “Kolisako. Kuata utõi”

[Elitalatu kemẽla 17]

Enoke wa kunda ondaka ya Suku lutõi

    Alivulu Wumbundu (1993-2025)
    Tunda
    Iñila
    • Umbundu
    • Tumisa o link
    • Ceci o yongola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Alungulo Onumbi
    • Onumbi Yoku Liteyuila
    • Ndomo o Liteyuila
    • JW.ORG
    • Iñila
    Tumisa o link