Amalẽhe, Ivaluki Ululiki Wene
“Ivaluka Usovoli wove voloneke viove viutila.” —UKU. 12:1.
1. Nye Yehova a popele catiamẽla kamalẽhe vana okuti afendeli vaye?
YEHOVA o sole calua amalẽhe kuenda o va sokisa ndowume u talala. Eye wa popele hati, eteke Omõlaye ‘a songola olohoka viaye,’ amalẽhe, akuenje lafeko ‘vaka lieca olumue’ kupange wa Kristu. (Osa. 110:3) Eye wa lekisa okuti, ocitumasuku caco cika tẽlisiwa kotembo yimue okuti, omanu valua ka vaka lekisa epokolo ku Suku. Momo vaka sakalala lika loku tẽlisa olonjongole viavo, oku sola olombongo, kuenda oku lekisa esino. Pole, Yehova wa kũlĩhĩle okuti amalẽhe vana vo vumba, vaka litepa lomanu vaco. Yehova wa va kolela calua!
2. Nye ca kongela voku ivaluka Yehova?
2 Suku o sanjuka calua eci amalẽhe va ivaluka Ululiki wavo. (Uku. 12:1) Voku ivaluka Yehova, ka mua kongelele lika oku u sokolola. Pole, mua kongela oku linga ovina viu sanjuisa, kuenda oku ecelela okuti olonumbi viaye vi tu songuila komuenyo wetu. Mua kongelavo oku kũlĩha okuti Yehova o tu yonguila ekalo liwa. (Osa. 37:3; Isa. 48:17, 18) Anga hẽ, eci oco o sima catiamẽla Kululiki wove?
“Kolela Yehova Lutima Wove Wosi”
3, 4. Yesu wa lekisa ndati okuti wa kolelele Yehova, kuenda momo lie ci kuetele esilivilo oku kolela Yehova koloneke vilo?
3 Yesu Kristu, eye ongangu yiwa yoku kolela Suku. Eye wa pokola kolondaka vi sangiwa kelivulu Liolosapo 3:5, 6 li popia hati: “Kolela Yehova lutima wove wosi. Ku ka tiamẽle kolondunge viove muẽle. U sumbila kolongenda viove viosi, kuenje eye o suñamisa olonjila viove.” Yesu noke lioku papatisiwa, Satana wa seteka oku u yonja luviali woluali kuenda ulamba waco. (Luka 4:3-13) Pole, Yesu ka tavele kuhembi waco. Eye wa kũlĩhĩle okuti ‘onima yumbombe lusumba wa Yehova, ovio ukuasi lesumbilo kuenda omuenyo.’—Olosap. 22:4.
4 Koloneke vilo oku sapa kuenda ocipululu via siata calua voluali. Omo liaco, tu sukila oku kuama ongangu ya Yesu. Ivaluka okuti, Satana wa nõlapo oku yapula omanu va Yehova vonjila yi tuala komuenyo. Eye o yongola okuti omanu vosi va endela vonjila ya sanjavala yi tuala kenyolẽho. Kuka tave kuhembi waye! Nõlapo oku ivaluka Ululiki wove. Kolela kokuaye lutima wosi, kuenda kakatela ‘komuenyo wocili’ una tu lavoka oku tambula.—1 Tim. 6:19.
Ene Amalẽhe, Kuati Olondunge!
5. Nye osima catiamẽla kelavoko lioluali lulo?
5 Amalẽhe vana va ivaluka Ululiki wavo, va kuete olondunge kuenda ka va sokisiwa lamalẽhe vakuavo vakuotunga umuamue. (Tanga Osamo 119:99, 100.) Omo okuti, va kapako ovisimĩlo via Suku, va kũlĩha okuti, oluali lulo ndopo lu nyõleha. Ene amalẽhe, ndaño ka tu kuete otembo yalua yoku kala komuenyo, wa siati oku mola okuti, omanu valua va kasi lusumba kuenda va sakalala calua omo lioku sokolola ovina vikeya kovaso yoloneke. Nda u kasi loku tanga kosikola, wa siati oku yeva catiamẽla koku vihĩsiwa kuofela, oku livokiya kuowuya voluali, oku nyõliwa kuovisenge vinene, kuenda ovitangi vikuavo. Omanu va sakalala calua omo lioku livokiya kuovitangi viaco. Pole, Olombangi Via Yehova via kũlĩha okuti, ovitangi viaco viatiamẽla kondimbukiso yoloneke via sulako violuali lulo lua Satana.—Esit. 11:18.
6. Amalẽhe vamue va siata oku yapuisiwa ndati?
6 Tu sumua calua poku limbuka okuti, amalẽhe vamue va kala oku vumba Suku va liwekapo oku lavulula kuenda ka va tava okuti esulilo lioluali lulo li kasi ocipepi. (2 Pet. 3:3, 4) Vakuavo va wila vekandu omo liakamba vãvi kuenda oku tala omanu va kasi epõlola. (Olosap. 13:20) Ka ca sungulukile oku tepa ukamba wetu la Suku koloneke vilo osimbu tu lavoka esulilo lioluali lulo! Pole, tu sukila oku ivaluka ovitangi va Isareli va liyaka lavio kunyamo wo 1473 O.Y., eci va kala Venyala lio Moavi, okuti kua kambele otembo yitito oco va iñile Vofeka Yohuminyo. Nye ca pita lavo?
Va Konyõhela Ocipepi Lofeka Yohuminyo
7, 8. (a) Onjanjo yipi Satana a kuama Venyala lio Moavi? (b) Eyonjo lipi Satana a siata oku kuama koloneke vilo?
7 Satana wa yonguile oku tateka va Isareli oco ka vaka tambule ocipiñalo Yehova a va likuminyile. Omo okuti uprofeto Baliame ka tẽlele oku va siñala, Satana wa kuama onjila yikuavo ya leluka yoku va yapula oco ka vaka tambule asumũlũho a Yehova. Eye wa vetiya akãi voko Moavi oco va yonje va Isareli oku linga lavo ukahonga. Eyonjo liaco lia kuata onima. Momo, omanu va fetika oku linga ukahonga lafeko voko Moavi kuenda oku fendela Baale ya Peore! Ndaño va Isareli va kala ocipepi loku iñila Vofeka Yohuminyo, ci soka 24.000 komanu va pesela omuenyo wavo. Hesumuokuolio ca nena!—Atend. 25:1-3, 9.
8 Koloneke vilo, tu kasivo ocipepi loku iñila vofeka yohuminyo ale voluali luokaliye. Satana wa siata oku yapula omanu va Suku poku va vetiya oku linga ukahonga. Voluali lulo, ukahonga wa siata oku tendiwa ndocituwa cimue ca sunguluka. Handi vali, umbondo walume va lipekela lalume, wa siata oku tendiwa ndocina cimue omunu a sima okuti, o kuete elianjo lioku ci linga. Manji umue ukãi wa popia hati: “Omãla vange va lilongisila konjo kuenda Vonjango Yusoma okuti, alume va lipekela lalume, kuenda vana va lipekela okuti ka va kuelele, ekandu kovaso a Suku.”
9. Nye ci pondola oku pita votembo yovomalẽhe, kuenda amalẽhe va yula ndati ocitangi caco?
9 Amalẽhe vana va ivaluka Ululiki wavo, va kũlĩha okuti oku lipekela kulume lukãi, ombanjaile yimue yi kola yoku nena omuenyo kilu lieve. Ovo va kũlĩha okuti, ulume o sukila lika oku lipekela lukãi a likuela laye ndomo ca lekisiwa vonumbi ya Suku. (Va Hev. 13:4) Pole, vokuenda kuotembo yovomalẽhe okuti ‘oloñeyi vietimba viu sakalaisa,’ ka ci leluka oku lilava. (1 Va Kor. 7:36) Nye o sukila oku linga nda o kasi oku yonjiwa lovisimĩlo viaco ka via sungulukile? Likutilila ku Yehova oco a ku kuatise oku yuvula ovisimĩlo viaco. Yehova o yevelela vana va sandiliya ekuatiso kokuaye. (Tanga Luka 11:9-13.) Oku kuata ocituwa coku vangula ovina vi pamisa, ci kuatisavo oku yuvula ovisimĩlo vĩvi.
Nõla Ciwa Ovimaho Viove!
10. Ovisimĩlo vipi vĩvi tu sukila oku yuvula, kuenda apulilo api tu sukila oku li pula etu muẽle?
10 Omo okuti amalẽhe vamue voluali ka va tava kolonumbi via Suku, kuenda ka va kuete elavoko, va pitisa lika kovaso oku tẽlisa olonjongole viavo vietimba. (Olosap. 29:18) Ovo va sokisiwa la va Isareli vo koloneke via Isaya vana va liwekelepo oku kuama olonumbi via Suku, kuenje va popia hati: “Onjolela kuenda esanju vievi! . . . Lositu yi liwa lovinyu [yi] nyuiwa.” (Isa. 22:13) Tu sukila oku yuvula oku kuatela onya omanu vaco, okuti tu sokolola ovina vi komohisa Yehova a likuminya komanu vana va pokola kokuaye. Nda ove umalẽhe umue o vumba Suku, momo lie ku pamisila elavoko liove kovina tu lavoka voluali luokaliye? Wa siata hẽ oku likolisilako oku kala “lesuluviko lesunga . . . osimbu [o] talamẽla elavoko liesumũlũho” Yehova aku likuminya? (Tito 2:12, 13) Etambululo liove, li ku kuatisa kovimãho wa sokiya oku tẽlisa kuenda ovina wa pitisa kovaso komuenyo wove.
11. Momo lie amalẽhe Akristão va sukilila oku lilongisa ciwa kosikola?
11 Oluali lu vetiya amalẽhe oku pitisa kovaso upange woku sanda eteku. Amalẽhe vana va kasi handi oku lilongisa kosikola, va sukila oku likolisilako oco va kuate elilongiso liwa. Ove umalẽhe, ivaluka okuti, ku sukila lika oku kuata ocimaho coku talavaya kupange uwa woku sanda eteku, pole, o kuete ocikele coku kuatisa kovopange vekongelo, kuenda oku lekisa ombili kupange woku kunda Usoma. Omo liaco, o sukila oku sapela ciwa la vakuene, oku kuata ovisimĩlo via sunguluka, oku sokolola lutate, kuenda oku lekisa esumbilo ku vakuene. Pole, amalẽhe vana va lilongisa Embimbiliya okuti va kapako ovina va lilongisa, va tambula elilongiso liavelapo, va kuata ekalo liwa, kuenda elavoko liomuenyo ko pui.—Tanga Osamo 1:1-3.a
12. Ongangu yipi yiwa apata Akristão va sukila oku kuama?
12 Kotembo ya va Isareli, olonjali via kapeleko ocikele coku longisa omãla vavo. Ovio, via enda oku va longisa ovina vialua viomuenyo, ca piãla enene ovina viespiritu. (Esin. 6:6, 7) Amalẽhe vana va enda oku yevelela olonjali viavo kuenda akulu vana va sumbila Suku, ka va kuatele lika ukũlĩhĩso. Pole, va kuatavo olondunge, uloño, elomboloko, kuenda epondolo lioku sokolola okuti, elongiso liaco lieciwa lika la Suku. (Olosap. 1:2-4; 2:1-5, 11-15) Koloneke vilo, apata ana okuti Akristão, va pitisa kovaso elilongiso lieciwa la Suku.
Yevelela Vana va ku Sole
13. Elungulo lipi amalẽhe vamue va siata oku tambula, kuenda momo lie va sukilila oku lunguka?
13 Amalẽhe va siata oku tambula elungulo li tunda komanu vosi, oku kongelamo lina li eciwa lalongisi kosikola okuti va vetiya lika oku kuata upange wa kemãla voluali. Nda wa tambula elungulo limue, li kũlĩhĩsa lolohutililo kuenda li sokisa lolonumbi Viondaka ya Suku lokulia kuespiritu kua siata oku eciwa locisoko cukuenje wa kolelua haeye wa lunguka. Velilongiso liove Liembimbiliya wa kũlĩha okuti, amalẽhe kuenda vana ka va loñolohele ovo Satana a siata oku yapula lonjanga. Heva omo okuti ka loñolohele vocumbo Cedene, wa yevelela Satana, una ka lekisile ocisola kokuaye. Nda wa pokuile ku Yehova wo solele calua, nda ka pitile locitangi caco!—Efet. 3:1-6.
14. Momo lie tu sukilila oku tava kelungulo lia Yehova kuenda liolonjali?
14 Ululiki wove oku sole, kuenda o lekisa ocisola caco lonjila yimue ya velapo. Eye oku yonguila esanju ka li pui! Lekuatiso liocisola colonjali viove, eye eca elungulo kokuove kuenda komanu vosi vo vumba hati: “Eyi oyo onjila, endelimo.” (Isa. 30:21) Nda olonjali viove afendeli va Yehova, o kuete esumũlũho lialua. Omo liaco, pokola kelungulo liavo poku sokiya ovimãho viove loku nõla ovina o yongola oku linga. (Olosap. 1:8, 9) Ovo va yongola okuti o kuata omuenyo ko pui una ka u sokisiwa lulamba wovokuasi oluali.—Mat. 16:26.
15, 16. (a) Ekolelo lipi tu sukila oku kuatela Yehova? (b) Nye tu lilongisa vulandu wa Baruke?
15 Vana va ivaluka Ululiki wavo, va leluisa omuenyo wavo lelavoko liokuti, Yehova “lalimue eteke” a va yanduluka, “ndaño” oku va siapo. (Tanga Va Heveru 13:5.) Omo liocituwa caco ca litepa lovisimĩlo violuali, tu sukila oku lavulula oco ka tuka yapuisiwe lovituwa violuali. (Va Efe. 2:2) Catiamẽla kondaka eyi, konomuisa ongangu ya Baruke usonehi wa Yeremiya, una wa kala kotembo o Yerusalãi ya kuata ovitangi, toke eci olupale luaco lua nyoliwa kunyamo wo 607 O.Y.
16 Citava okuti, Baruke wa yonguile oku kuata ovokuasi komuenyo waye. Yehova wa limbuka ocisimĩlo ca Baruke, kuenje, wo vetiya oco kaka li sandele “ovina vinene.” Baruke wa lekisa umbombe lolondunge poku yevelela Yehova kuenda wa puluka kenyoleho lio Yerusalãi. (Yere. 45:2-5) Pole, akamba va Baruke vana va sandiliya “ovina vinene” okuti ovokuasi, va tepulula ombili yavo koku fendela Yehova. Omo liaco, vambatiwa la va Kaldea ko (Bavulono). Valua pokati kavo va fa. (2 Asa. 36:15-18) Ulandu wa Baruke u tu kuatisa oku limbuka okuti, ukamba uwa la Suku, u kuete esilivilo lia velapo okuti ukuasi lulamba woluali lulo vi sule.
Kuama Ongangu Yavelapo
17. Momo lie Yesu, la Paulu kuenda Timoteo va sila ongangu yiwa yoku vumba Yehova koloneke vilo?
17 Ondaka ya Suku yi kuete ovolandu alua awa a tu kuatisa oku endela vonjila yomuenyo. Ndaño Yesu eye ulume wa velapo wa kala palo posi, wa pesila otembo yaye ‘koku kundila omanu ondaka yiwa yusoma,’ oco va kuate omuenyo ko pui. (Luka 4:43) Oco upostolo Paulu a lingile Yehova upange uwa, wa siapo upange waye wa kemãla woku sanda eteku, kuenje wa litumbika koku kunda olondaka viwa. Timoteo, ‘omõla wocili vekolelo,’ wa kuama ongangu yiwa ya Paulu. (1 Tim. 1:2) Anga hẽ, Yesu, la Paulu kuenda Timoteo va lisiõsiõla omo liomuenyo va nõlelepo? Sio, ka va lisiõsũile! Paulu wa popia hati, ovokuasi oluali ‘wa va tenda ndepese,’ kuenda ka a sokisiwa lesumũlũho lioku vumba Suku.—Va Fil. 3:8-11.
18. Epongoloko lipi manji umue umalẽhe a linga, kuenda momo lie ka sumuilile?
18 Koloneke vilo, amalẽhe valua Akristão va kuãi ongangu yekolelo lia Yesu, la Paulu kuenda Timoteo. Umalẽhe umue wa talavaya kupange umue a enda oku fetiwa olombongo vialua wa soneha hati: “Omo lioku pokola kolonumbi Viembimbiliya, nda tambula ocikele cikuavo kupange. Ndaño va enda oku ndi feta olombongo vialua, nda limbuka okuti nda kala oku pesela otembo yange. Eci nda vangula lasongui vupange waco loku va sapuila okuti ndi yongola oku litumbika kupange wakundi votembo yosi, ovo va likuminya oku ndi vokiya olombongo oco sika siepo upange waco. Pole, nda nõlapo oku siapo upange waco. Valua ka va kuatele elomboloko lieci nda silapo upange va enda oku ndi feta olombongo vialua, kuenje nda litumbika kupange wakundi votembo yosi. Pole, nda va sapuila okuti, ndi yongola oku tẽlisa elitumbiko liange ku Suku. Omo okuti cilo nda tiamisila omuenyo wange kovina viespiritu, ndi kuete esanju lialua ka li sokisiwa lolombongo va enda oku ndi feta kuenda ekemãlo nda kuata.”
19. Ocimãho cipi amalẽhe va vetiyiwa oku nõla?
19 Voluali luosi muli amalẽhe valua va siata oku nõla ocimãho ndeci cumalẽhe wa tukuiwa ndeti. Ene amalẽhe, eci u sokolola ovina wa sokiyi oku linga kovaso, ivaluki eteke lia Yehova. (2 Pet. 3:11, 12) Ka uka kuateli ocikumbiti omanu vana va molẽha ndu okuti, va kuete ekalo liwa voluali lulo. Pole, yeveleli kolondaka viomanu vana va lekisa ocisola kokuene. Oku ‘lisiliyila ale oku seleka ukuasi kilu,’ oco lika ca velapo u pondola oku linga, momo ci ku ĩhi elavoko lioku tambula asumuluho ka a pui. (Mat. 6:19, 20; tanga 1 Yoano 2:15-17.) Omo liaco, ivaluka Ululiki wove. Nda wa ci linga, Yehova oku sumũlũisa.
[Atosi pombuelo yamẽla]
a Oco o kuate elomboloko liatiamẽla kelilongiso liavelapo kosikola kuenda koku sanda upange, tanga Utala Wondavululi 1 wa Mbalavipembe wo 2005, kemẽla 27 toke 32.
Ivaluka Eci Tua Lilongisa?
• Tu lekisa ndati ekolelo ku Suku?
• Elongiso lia velapo li tunda pi?
• Ulandu wa Baruke u tu longisa nye?
• Ongangu yelie yiwa tu sukila oku kuama, kuenda momo lie?
[Elitalatu kemẽla 13]
Yehova eye lika eca elongiso liavelapo
[Elitalatu kemẽla 15]
Baruke wa pokola ku Yehova kuenda wa puluka kenyolẽho lio Yerusalãi. Ulandu waye u ku longisa nye?