Va Kuatisa Oco Va Tiuke Lonjanga!
“Kulie tu enda? Ove, ove o kasi lolondaka viomuenyo ko pui.”—YOA. 6:68.
1. Nye Petulu a popia eci olondonge vimue via silepo Yesu?
ONJANJA yimue, Yesu olondonge viaye vio silepo omo lioku likala ovina vimue a longisa. Kuenje wa pula ovapostolo hati: “Lene wendivo?” Petulu wo tambulula hati: “A Ñala, kulie tu enda? Ove, ove o kasi lolondaka viomuenyo ko pui.” (Yoa. 6:51-69) Ovo ka va kuatele oku va enda. Momo va Yudea ka va ‘kuatele olondaka viomuenyo ko pui,’ kuenda olondaka viaco ka vi sangiwa vo Bavulono Yinene, ocisoko catavo esanda voluali. Omunu wosi wa tunda vekongelo okuti o yongola oku fetika vali oku vumba Yehova, “yilo oyo [otembo] yoku pasuka kotulo” kuenda oku tiuka vocisoko caye.—Va Rom. 13:11.
2. Nye tu sukila oku ivaluka catiamẽla kovitangi mua kongela ekandu linene?
2 Yehova wa kapeleko olomeme via nyelile vio ko Isareli. (Tanga Esekiele 34:15, 16.) Cimuamue haico akulu vekongelo va sukila oku linga, momo va kuete ocikele coku kuatisa vana va tunda vocisoko ca Yehova. Citava okuti ukundi umue o tambula ocikele coku longisa Embimbiliya komunu wa liwekapo oku kunda. Pole, nye a sukila oku linga nda wa limbuka okuti omunu waco wa linga ekandu linene? O sukila oku yuvula oku eca elungulo liatiamẽla kocitangi caco. Pole, o vetiya omunu wa lueya oco a sapele lakulu vekongelo. Nda ka tavele, ukundi o kuete omoko yoku ci sapuila kakulu vekongelo.—Ovis. 5:1; Va Gal. 6:1.
3. Nye ulume wa kuata 100 colomeme a linga eci a limbuka okuti pa nyelela yimue?
3 Vocipama capita, tua lilongisa olusapo lua Yesu luatiamẽla kulume wa kuata 100 colomeme. Eci pa nyelela yimue, wa sia 99 kolomeme, oco a sandiliye yina ya nyelela. Ulume waco wa sanjukile calua eci a sanga omeme ya nyelile! (Luka 15:4-7) Cimuamue haico ci pondola oku pita letu okuti, tu sanjuka calua eci umue wa tundile vocisoko ca Yehova a tiuka vekongelo. Ocisola ca siata oku vetiya akulu vekongelo kuenda vamanji vakuavo oku nyula omunu wa liwekapo oku kunda. Momo va yongola okuti, o tiuka vekongelo. Omo liaco, va eca olopandu ku Suku omo liekuatiso liaye, eteyuilo kuenda asumũlũho akuavo. (Esin. 33:27; Osa. 91:14; Olosap. 10:22) Nye va sukila oku linga oco va kuatise omunu waco oku tiuka vocisoko ca Yehova?
4. Elivulu lia Va Galatia 6:2, 5 li tu longisa nye?
4 Vamanji va pondola oku vetiya omunu oku tiuka vekongelo poku u sapuila okuti, Yehova o sole olomeme viaye, kuenda o tu kisika lika ovina tu tẽla oku linga. Vovina viaco mua kongela oku lilongisa Ovisonehua, oku endaenda kolohongele, kuenda oku kunda olondaka viwa Viusoma. Omo liaco, tu sukila oku kuatisa omunu waco poku tanga laye elivulu lia Va Galatia 6:2, 5, loku u lomboluila okuti, tu pondola oku li kuatisa pokati eci tu liyaka lovitangi. Pole, ‘omunu lomunu o sukila oku ambata ocitele caye muẽle’ konepa yespiritu. Momo lomue o pondola oku tu lekisilako ekolelo lietu ku Suku.
Anga hẽ ‘Asakalalo Omuenyo’ a Tepulula Ombili Yavo?
5, 6. (a) Momo lie ci kuetele esilivilo oku yevelela lutate osimbu una wa liwekapo oku kunda a lombolola ocitangi caye? (b) Ekuatiso lipi o sukila oku eca kokuavo oco va limbuke okuti, ekambo lioku endaenda kolohongele halioko lia tepulula esanju liavo?
5 Akulu vekongelo kuenda vamanji vakuavo, va sukila oku yevelela lutate osimbu una wa liwekapo oku kunda a lombolola ocitangi caye, oco va ece ekuatiso a sesamẽla. Sokolola ndeci okuti, ove ukulu umue wekongelo, kuenje oka nyula olohueli vimue via liwekapo oku endaenda kolohongele, kuenda via tepulula ombili yavo kupange woku kunda omo ‘liasakalalo omuenyo.’ (Luka 21:34) Citava okuti, ekambo liolombongo, kuenda evokiyo liovikele vepata, ovio via tepulula ombili yavo kupange wa Yehova. Ndaño pamue va popia hati vaka linga eliangiliyo lioku tepulula ovina via siata oku va tateka, pole, ukulu wekongelo o sukila oku va sapuila okuti, nda ka va ci lingile lonjanga, ka va kuatisiwa. (Tanga Olosapo 18:1.) Omo liaco, o sukila oku va pula lutate ndoco: “Anga hẽ, wa sanjuki ndaño wa liwekipo oku endaenda kolohongele? Ekalo liomuenyo wepata liene li kasi ciwa? Anga hẽ, oku sanjukila Yehova oyo ongusu yene?”—Neh. 8:10.
6 Oku sokolola apulilo aco, ci kuatisa vana va liwekapo oku kunda oco va limbuke okuti, va hongua kespiritu omo lioku liwekapo oku endaenda kolohongele. (Mat. 5:3; Va Hev. 10:24, 25) Omo liaco, va sukila ekuatiso oco va limbuke okuti, esanju liavo lia tepuluka omo lioku liwekapo oku kunda. (Mat. 28:19, 20) Pole, nye ci sukiliwa oku lingiwa oco va kuatisiwe?
7. Ekuatiso lipi tu pondola oku eca ku vana va tunda vocisoko ca Yehova?
7 Yesu wa popia hati: “Lilavi sanga ovitima viene vi vulua lelelele luholua kuenda [asakalalo omuenyo]. . . . Lavululi olonjanja viosi loku likutilila okuti vu kala longusu yoku puluka kovina evi viosi viya.” (Luka 21:34-36) Vana va tunda vocisoko ca Yehova okuti va yongola oku kuata esanju va kuatele tete, va sukila oku pinga espiritu sandu vohutililo, kuenda oku linga ovina vi likuata lepingilo liavo.—Luka 11:13.
Anga hẽ Kuli Cimue ca va Yapuisa?
8, 9. O pondola ndati oku vetiya omunu wa yapuka vekongelo?
8 Omo okuti ka tualipuile, pamue tu yapuisiwa lolonamalãla viya pokati ketu. Vamue va siata oku yapuka vekongelo omo lia manji umue wa va linga ovina ka via sungulukile. Nda umue wa liwekapo oku kunda omo liovina viaco, ukulu wekongelo o sukila oku u sapuila okuti, Yehova ka yapuisa omanu. Momo lie vamue va siatela oku nyõla ukamba wavo la Suku kuenda lomanu Vaye? Tu sukila oku vumba Suku loku kolela okuti eye “Onganji yoluali luosi.” Momo wa kũlĩha ovitangi viosi tua siata oku liyaka lavio, kuenje oka vi tetulula lonjila yimue ya sunguluka. (Efet. 18:25; Va Kol. 3:23-25) Omunu nda wa lilondoka, kuenje wa kupuka, ka kala posi otembo yalua, pole, o likolisilako oku votoka.
9 Ukulu wekongelo poku sapela la vana va tunda vocisoko ca Yehova, va sukila oku va kuatisa oco va limbuke okuti, ovina via va vetiya oku tunda vekongelo, ka vi kuete esilivilo. Ocili okuti, pamue ka kuli lacimue ci va tateka oku vumba Yehova. Nda umue wa liwekapo oku kunda omo liepindiso a tambula, ohutililo yi pondola oku u vetiya oku limbuka okuti, o sukila ekuatiso omo liekandu a linga. Pole, o sukilavo oku yuvula oku yapuka vekongelo omo lielungulo a tambula.—Osa. 119:165; Va Hev. 12:5-13.
Anga hẽ va Yapuka Omo Lielongiso Limue?
10, 11. Ovina vipi akulu vekongelo va sukila oku tukula poku kuatisa vana va tunda vocisoko ca Yehova, okuti va kuete ovisimĩlo via litepa leci Embimbiliya lilongisa?
10 Vamue va siata oku yapuka vocisoko ca Yehova omo lioku likala elongiso limue Liovisonehua. Eci va Isareli va yovuiwa Kegito, ‘va ivalako ovilinga via Suku,’ vioku va teyuila, kuenda ‘ka va pokuile kelungulo liaye.’ (Osa. 106:13) Omo liaco, tu sukila oku ivaluisa vana va liwekapo oku kunda okuti, “ukuenje wa kolelua haeye wa lunguka,” wa siata oku eca okulia kuwa kuespiritu. (Mat. 24:45) Momo ovina viaco ovio va kũlĩha tete eci va fetika oku lilongisa Embimbiliya. Momo lie ka va nõlelapo oku amamako oku lilongisa Embimbiliya?—2 Yoa. 4.
11 Akulu vekongelo poku kuatisa vana va tunda vocisoko ca Yehova, va sukila oku va lomboluila ulandu wa Yesu eci olondonge viaye vio silepo omo lioku likala ovina vimue a longisa. (Yoa. 6:53, 66) Cimuamue haico ca siata oku pita la vana va tunda vocisoko ca Yehova okuti, omo lioku tepa ukamba wavo la Kristu kuenda olondonge viaye, va nyõla ekalo liavo kespiritu kuenda esanju liavo. Anga hẽ, vana va liwekapo oku endaenda kolohongele va sanga ocitumãlo cikuavo ci kuete okulia kualua kuespiritu? Sio, ka va sangele!
Anga hẽ, va Linga Ekandu Linene?
12, 13. Nda omunu wa tunda vocisoko ca Yehova wa likekembela, o kuatisiwa ndati?
12 Vamue va liwekapo oku enda kupange woku kunda kuenda kolohongele omo liekandu linene va linga. Ovo va sima okuti nda va lombolola ekandu liavo kakulu vekongelo, va tundisiwa. Pole, nda va yuvula oku linga ovina ka via sungulukile, loku likekembela akandu avo, ka va tundisiwa vekongelo. (2 Va Kor. 7:10, 11) Akulu vekongelo kuenda vamanji vakuavo, va sanjuka calua nda umue o likekembela, kuenje vo wĩha ekuatiso a sukila.
13 Citava okuti ove ukundi umue wa loñoloha, kuenda wa tambula ocikele coku kuatisa una wa liwekapo oku kunda. Nye o sukila oku linga nda waku sapuila okuti wa linga ekandu linene? Ndomo tua ci konomuisa kovinimbu viatete, yuvula oku eca elungulo liatiamẽla kocitangi caco. Pole, vetiya omunu waco oco a lombolole ocitangi caye kakulu vekongelo. Nda ka tavele, ci popia kakulu vekongelo oco ece esivayo konduko ya Yehova kuenda oku yelisa ekongelo. (Tanga Ovisila 5:1.) Akulu vekongelo va kũlĩha ndomo va pondola oku kuatisa omunu o yongola oku tiuka vekongelo oco a linge ocipango ca Suku. Pole, va sukila oku lekisa ocisola poku eca epindiso liaco. (Va Hev. 12:7-11) Nda wa limbuka ekandu a lingila Suku, loku likekembela, o kuatisiwa lakulu vekongelo, kuenda Yehova u wecela.—Isa. 1:18; 55:7; Tia. 5:13-16.
Oku Tiuka Kuomõla ku Nena Esanju
14. Lombolola olusapo lua Yesu luatiamẽla komõla ocisandui.
14 Nda manji umue wa nõliwa oco a kuatise omunu wa tunda vocisoko ca Yehova, o sukila oku u lomboluila olusapo lua Yesu lu sangiwa kelivulu lia Luka 15:11-24. Olusapo luaco lu lekisa okuti, umalẽhe umue wa pesila ukuasi waye kovina ka vi kuete esilivilo. Noke weya oku ambata omuenyo una a suvukile tete. Eye ka kuatele okulia, wa vela, kuenje wa nõlapo oku tiukila kolonjali viaye! Eci a kala oku pitila konjo, isiaye wo mõla, kuenje wo yolela lesanju lialua. Ulandu waco, u pondola oku vetiya omunu oco a tiuke vocisoko ca Yehova. Omo okuti oluali lulo lu panda kesulilo, o sukila ‘oku tiuka’ lonjanga.
15. Momo lie vamua va siatela oku yapuka vekongelo?
15 Vamue va tunda vekongelo ka va sokisiwa lomõla ocisandui. Ndeci ocimbaluku ci pita otembo yalua oco ci pitile kongongo, haico ca siata oku pita la vamue va yapuka vekongelo. Momo va pita otembo yalua oco va nõlepo oku tiuka. Vakuavo va siata oku pitisa kovaso asakalalo avo, kuenje va ivalako ovina viespiritu. Kulivo vamue va siata oku yapuka vekongelo omo lioku likala alongiso amue a sangiwa Vovisonehua. Vamue pokati kavo va siata oku linga ovina ka via sungulukile. Omo liaco, ovina via tukuiwa ndeti, vi pondola oku ku kuatisa oku vetiya vana va yapuka vekongelo oco va tiuke.
‘Nda Pandula Amõlange Omo wa Tiuka Konjo’
16-18. (a) Ukulu umue wekongelo wa kuatisa ndati manji wa liwekelepo oku kunda vokuenda kuanyamo alua? (b) Momo lie manji yaco a liwekelelepo oku kunda? Ekuatiso lipi vamanji va eca kokuaye, kuenda wa tambuiwa ndati vekongelo?
16 Ukulu umue wekongelo wa popia hati: “Ocimunga cakulu vekongelo lietu va siata oku nyula vana va liwekapo oku kunda. Onjanja yimue, nda sokoluile manji umue nda longisa Embimbiliya, kuenje ndo kuatisa oku tiuka vekongelo. Eye wa liwekapo oku kunda ci soka 25 kanyamo, kuenda wa liyaka lovitangi vialua. Omo liaco, ndo lomboluila ndomo oku kapako alungulo Embimbiliya ci pondola oku u kuatisa oku tetulula ovitangi viaye. Noke, wa fetika oku endaenda kolohongele, kuenda wa tava oku lilongisa Embimbiliya oco a pamise onjongole yaye yoku tiuka vekongelo.”
17 Momo lie manji yaco a liwekelelepo oku kunda? Eye wa popia hati: “Nda pitisile kovaso ovina violuali okuti viespiritu vi sule. Kuenje, nda liwekapo oku lilongisa Embimbiliya, oku kunda, kuenda oku endaenda kolohongele. Noke, nda limbuka okuti, nda yapuka vekongelo. Pole, akulu vekongelo va ndi kuatisa oku tiuka vocisoko ca Yehova.” Ovitangi viaye via tepuluka lika eci a fetika oku linga elilongiso Liembimbiliya pokolika. Eye wamisako loku popia hati: “Nda limbuka okuti, ocisola nda kuatele ku Yehova kuenda kocisoko caye, ca tepuluka.”
18 Manji yaco wa tambuiwa ndati vekongelo? Eye wa popia hati: “Nda kala ndomõla ocisandui Yesu Kristu a tukula volusapo luaye. Manji umue ukãi o kasi oku vumba Yehova vokuenda kueci ci soka 30 kanyamo, wa ndi sapuila hati: ‘Nda pandula Amõlange omo wa tiuka konjo!’ Olondaka viaye via ndi vetiya calua. Kuenje, nda limbuka okuti, nda tiuka vekongelo. Omo liaco, ndeca olopandu omo liocisola, evetiyo, kuenda epandi akulu vekongelo kumue la vamanji vakuavo va lekisa kokuange. Ocisola cavo ku Yehova kuenda komanu, ca ndi kuatisa oku tiuka vekongelo.”
Va Vetiya Oco va Tiuke Lonjanga!
19, 20. O vetiya ndati vana va liwekapo oku kunda oco va tiuke lonjanga vocisoko ca Yehova? Kuenda o va kuatisa ndati oku limbuka okuti, Suku ka tu kisika ovina ka tu tẽla?
19 Ocili okuti, tu kasi koloneke via sulako, kuenda esulilo lioluali lulo li kasi ocipepi. Omo liaco, kuatisa vamanji va liwekapo oku kunda oco va endaende kolohongele. Va vetiya oco va ci linge lonjanga. Va ivaluisa okuti, Satana o yongola oku nyõla ukamba wavo la Suku, kuenda o va vetiya oku sima okuti, nda va yapuka vefendelo liocili, va kuata ekalo liwa komuenyo. Va kuatisa oku limbuka okuti, va pondola lika oku kuata ekavuluko nda va linga olondonge via Yesu.—Tanga Mateo 11:28-30.
20 Ivaluisa vana va liwekapo oku kunda oco va limbuke okuti, Suku ka tu kisika ovina ka tu tẽla oku linga. Osimbu Yesu ka file handi, Maria manji ya Lasaru vo vetelele evelo omo lioku u waveka ulela wa tĩla. Pole, Yesu wa popia hati: “A kale. . . . Eye wa linga eci a tẽla.” (Mar. 14:6-8) Yesu wa pandiya ukãi ocimbumba wa ecele ocilumba cimue citito vonembele. Eye wa lingavo eci a tẽlele. (Luka 21:1-4) Valua pokati ketu, tu pondolavo oku endaenda kolohongele kuenda oku kunda olondaka viwa. Lekuatiso lia Yehova, vana va liwekapo oku kunda, va pondola oku linga ovina va tẽla.
21, 22. Vana va tiuka vocisoka ca Yehova, onima yipi va lavoka?
21 Nda umue wa liwekapo oku kunda o kuete ohele yoku li sanga la vamanji, ove o sukila oku wivaluisa esanju omõla ocisandui a kuata eci a tiuka konjo. Vana va siata oku tiuka vekongelo, va nenavo esanju lialua. Omo liaco, va vetiya oku tamalãla Leliapu cilo, kuenda oku kuata ukamba la Suku.—Tia. 4:7, 8.
22 Vana va tiuka vocisoko ca Yehova, va lavoka oku kuata esanju lialua. (Asiõ. 3:40) Momo eci va kala oku vumba Suku, va kuatele esanju. Omo liaco, nda va tiuka lonjanga vocisoko ca Yehova, vaka tambula asumũlũho alua!
O Tambulula Ndati?
• O pondola ndati oku kuatisa vana va hongua kespiritu okuti, va liwekapo oku kunda?
• Ekambo lielomboloko lialongiso amue, lia siata oku vetiya vamue oku kuata ovisimĩlo vipi?
• Tu pondola ndati oku kuatisa umue o kuete ohele yoku tiuka vekongelo?
[Elitalatu kemẽla 13]
Yevelela lutate osimbu una wa liwekapo oku kunda a lombolola ocitangi caye
[Elitalatu kemẽla 15]
Olusapo lua Yesu luomõla ocisandui, lua siata oku vetiya vamue oku tiuka vocisoko ca Yehova