Te Mālo ʼi Te Agakovi
“HE KOʼE ʼe tonu ke faitutuku te kuli mate ʼaia ki toku tuʼi ʼaliki hau? Fakalelei age siʼou loto, kae tuku ke ʼau ʼalu kia ia ʼo tuʼusi tona ʼulu.” Neʼe ko Apisai, te tagata pule ʼo te foʼi solia Iselaelite, ʼaē neʼe ina kole te faʼahi ʼaia. Neʼe ina fai te ʼu palalau ʼitaʼita ʼaia he neʼe logo ki te tauveleʼi ʼo tona tuʼi ʼaliki ko Tavite e te tagata Pesamino ko Simeni.—2 Samuele 16:5-9.
Neʼe mulimuli ia Apisai ki te filosofia ʼaē kua mafola ia ʼaho nei—ko te pelesepeto ʼaē ʼe ʼui ai ʼe tonu ke kita tauʼi te afi ʼaki te afi, ko tona faka ʼuhiga ke tou tauʼi te agakovi ʼaki te agakovi. Ei, neʼe fia tāmateʼi e Apisai ia Simeni ʼuhi ko te ʼu tauvele ʼaē neʼe ina fai ʼo ʼuhiga mo Tavite.
Kae koteā te meʼa ʼaē neʼe fai e Tavite? Neʼe tāʼofi e Tavite ia Apisai ʼo ina ʼui fēnei age: “Tuku noaʼi ia ia.” Logope neʼe hala te ʼu tukugakovi ʼaē neʼe fai e Simeni, kae ʼaki he agavaivai neʼe mole fia fai e Tavite he meʼa kovi kia ia. Kae neʼe ina tuku te faʼahi ʼaia kia nima ʼo Sehova.—2 Samuele 16:10-13.
Neʼe tonu ke hola ia Tavite ʼuhi ko te agatuʼu ʼaē neʼe fakatuʼutuʼu e tona foha, kae neʼe iku noa te agatuʼu ʼaia, pea ʼi te temi ʼaē neʼe fakanofo hau ai ia Tavite, neʼe kau Simeni ʼi te ʼu ʼuluaki tagata ʼaē neʼe ʼōmai ʼo fakaʼalofa kia ia pea mo kole age ke fakamolemole kia nātou. Neʼe toe fia matehi ia ia e Apisai, kae neʼe mole fakagafua age e Tavite ke ina fai te faʼahi ʼaia.—2 Samuele 19:15-23.
ʼI te lakaga ʼaia, ko Tavite neʼe ko he fakatātā lelei ʼo Sesu Kilisito, he neʼe tohi fēnei e te ʼapositolo ko Petelo ʼo ʼuhiga mo ia: “Iaʼia nee ina tali te u leakovi, pea nee mole leakovi ia, . . . kae nee ina tuku iaʼia ki te Tuʼi-fakamau faitotonu.”—1 Petelo 2:23.
Ia ʼaho nei, ʼe fakaloto mālohiʼi te kau Kilisitiano ke nātou ‘agavaivai kae ke aua natou tauʼi te kovi aki te kovi.’ (1 Petelo 3:8, 9) Kapau ʼe tou mulimuli ki te faʼifaʼitaki ʼaē neʼe tuku mai e Tavite pea mo Sesu Kilisito, pea ʼe feala anai “aki te lelei ke [tou] toà i te kovi.”—Loma 12:17-21.