Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w94 1/4 p. 29-31
  • “Fakafisi Ki Te ʼu Fakamatala Loi”

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • “Fakafisi Ki Te ʼu Fakamatala Loi”
  • Te Tule Leʼo—1994
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Koutou Sivisivi Te ʼu Folafola ʼo Te Moʼoni
  • Te ʼu Fagana Fakamanamana ʼAē ʼe Fakatalakitupua
  • Koutou Tekeʼi Te ʼu Fakamatala ʼa Te Kau Temonio
  • ʼE Tokoni Atu Ki Tau Ako
    Ko Te Tule Leʼo ʼe Ina Kalagaʼi Te PuleʼAga ʼo Sehova (Ako) (2023)
  • Koutou Haga Maʼuliʼi Te ʼu Meʼa ʼAē Neʼe Koutou Ako
    Te Tule Leʼo—2002
  • ʼE Kotou Fakalogo Anai Koa Ki Te ʼu Fakatokaga ʼa Sehova?
    Te Tule Leʼo—2011
  • Kotou Fakafeagai Ki Te Tēvolo Pea Mo Tana ʼu Agakākā
    “Kotou Haga Nonofo ʼi Te ʼOfa ʼo Te ʼAtua”
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1994
w94 1/4 p. 29-31

“Fakafisi Ki Te ʼu Fakamatala Loi”

ʼE LAHI ʼi te Tohi-Tapu te ʼu meʼa neʼe hoko pea mo te ʼu hisitolia ʼo ʼuhiga pea mo te ʼu hahaʼi. ʼE mole tonu pe ke tou fiafia ʼi tona lau kae ʼe toe ʼaoga pe foki kia tatou. Ko te ʼapositolo ko Paulo neʼe faitohi ʼo fēnei ki te kokelekasio faka Kilisitiano ʼaē ʼi Loma: “Heʼe ko te ʼu meʼa fuli pe ʼaē neʼe tohi ʼi te temi muʼa neʼe tohi ia moʼo ako ʼo tatou, koteʼuhi ke tou maʼu ʼaki tatatou faʼa kātaki pea mo te fakaloto fīmālie ʼaē ʼe haʼu mai te Tohi-Tapu ia te falala.”—Loma 15:4.

Neʼe kau ia Paulo ki te fakamatala ʼo te ʼu meʼa neʼe hoko. Ko te Tohi-Tapu ʼe talanoa fēnei ʼo ʼuhiga mo Paulo pea mo Palenapasi ʼi te fakaʼosi ʼo tana ʼuluaki folau faka misionea: “ ʼI te temi ʼaē neʼe kua nā tau atu ai ki [Atiokia ʼo Silia] pea mo nā fakatahiʼi ai, ia te kokelekasio, neʼe fakamatala ai leva te ʼu meʼa fuli ʼaē neʼe fai e te ʼAtua ʼaki ia nāua.” (Gāue 14:27) ʼE mahino papau ia, ko te ʼu fakamatala ʼaia ʼo te ʼu meʼa neʼe hoko neʼe nātou fakaloto mālohiʼi ʼaupito ia te ʼu tēhina.

Kae, mole ko te ʼu fakamatala fuli ʼaē ʼe ʼaoga ki te tuputupu. ʼAki te takitaki ʼa te ʼAtua, neʼe fakatokagaʼi fēnei age e Paulo kia Timoteo: “Fakafisi ki te ʼu fakamatala loi ʼaē manukinuki ki te meʼa ʼaē ʼe maʼoniʼoni heʼe ko te ʼu fagana ia ʼa te kau finematuʼa.” (1 Timoteo 4:7) Pea kia Tito neʼe faitohi age ʼo ʼuhiga mo te kau Kilisitiano agatonu ke “mole nātou tokagaʼi te ʼu fagana faka Sutea pea mo te ʼu fakatotonu fakatagata ʼaē ʼe ina fakamaliu kehe nātou mai te moʼoni.”—Tito 1:14.

Neʼe koteā te ʼu fakamatala loi ʼaia, peʼe ko te ʼu fagana? Ko te ʼu kupu lualua ʼaia ʼe haʼu mai te kupu faka Keleka ʼaē ko mythos (“fagana”). Ko te tohi (The International Standard Bible Encyclopaedia) ʼe ina ʼui ko te kupu ʼaia ʼe ina faka ʼuhiga “he fakamatala (faka lotu) ʼe mole hona pikipikiga pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe hoko moʼoni.”

ʼI te temi ʼo Paulo neʼe lahi te ʼu faʼahiga fakamatala feiā. Ohage la ko te tohi ʼa Tobie, ʼaē ʼe mole kau ki te Tohi-Tapu, ʼaē ʼe mahino ia neʼe tohi taʼu e lua geau tupu ʼi muʼa ʼo te temi ʼo Paulo. ʼE talanoa te fakamatala ʼaia ʼo ʼuhiga mo Tobie, ko he Sutea aga faka lotu, neʼe liliu leva ʼo kivi ʼuhi ko te fekauʼi misi neʼe tō ki ʼona mata. Ki muli age, neʼe ina fekauʼi tona foha, ia Tobias, ke ʼalu ʼo kumi te falā neʼe tonu ke liufaki age e te tahi. ʼI tana ʼalu ʼi te ala, ʼo mulimuli ki te fakatotonu ʼa te ʼaselo, ʼe toʼo e Tobias te mafu, te āte, pea mo te ʼahu ʼo te ika. ʼOsi ʼaia pea felāveʼi leva mo te fafine vitua ʼaē, neʼe logo aipe la neʼe kua ʼohoana tuʼa fitu, neʼe kei nofo taupoʼou pe ia koteʼuhi ko tona ʼu ʼohoana neʼe matehi takitokotahi pe e te laumālie kovi ʼi te po pe ʼaē ʼo te fakatapu. ʼAki te uga ʼaē ʼa te ʼaselo, neʼe ina ʼohoanaʼi te fafine vitua pea ʼi tana tutu te mafu pea mo te āte ʼo te ika, neʼe mavae ai te temonio. Ki muli age neʼe fakamālōlō e Tobias te ʼu mata ʼa tana tāmai ʼaki te ʼahu ʼaē ʼo te ika.

ʼE mahino ia, ʼe mole moʼoni te fakamatala ʼaia. Tahi ʼaē meʼa, ʼO mole gata pe ki tona ʼuhiga fakatalakitupua pea mo tana uga ʼaē ki te hoko mataku noa, ʼe toe ʼi ai foki mo te hala ʼi te hisitolia ʼaia. Ohage la, ko te fakamatala ʼe ina ʼui ko Tobie neʼe sio mata ki te maveuveu ʼaē ʼa te ʼu telepi ʼo te potu tokelau pea mo te ʼave fakakinau ʼaē ʼo te kau Iselaele ki Ninive, ko te ʼu meʼa ʼaia neʼe hoko ʼi te hisitolia ʼaē ʼo Iselaele ʼe vaha ia taʼu e 257. Kae ko te hisitolia ʼe ina ʼui mai ko Tobie neʼe taʼu 112 ʼi te temi ʼaē neʼe mate ai.—Tobie 1:4, 11; 14:1, La Bible de Jérusalem.

Ko te ʼu faʼahiga fagana ʼaia ʼe mole kau ia ki te “faʼifaʼitaki moʼoni ʼo te ʼu folafola ʼo te maʼuli” ʼaē neʼe faka mafola e te ʼu kaugana agatonu ʼa te ʼAtua. (2 Timoteo 1:13) Ko te ʼu fakamatala pe ia neʼe faʼufaʼu, ʼe mole tatau ia pea mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko moʼoni ʼi te hisitolia, te ʼu faʼahiga meʼa ʼaē ʼe fakamatala e te ʼu finematuʼa ʼe mole aga faka lotu. Neʼe ko te ʼu fakamatala ʼaia ʼaē neʼe tonu ke fakafisi kiai te kau Kilisitiano.

Koutou Sivisivi Te ʼu Folafola ʼo Te Moʼoni

ʼE toe mahu pe foki ʼi te temi nei te ʼu faʼahiga fakamatala ʼaia. Neʼe tohi fēnei e Paulo: “ ʼE hoko mai anai he temi [ko te hahaʼi] ʼe mole nātou toe ʼutaki anai ia te akonaki ʼaē ʼo te maʼuli, kae . . . nātou fakahaga kehe tonatou ʼu taliga mai te moʼoni, ʼo nātou mafuli leva ki te ʼu fakamatala loi.” (2 Timoteo 4:3, 4) ʼI te tahi ʼu potu ʼo te kele, ko te ʼu fakamatala ʼo ʼuhiga pea mo ni ʼu meʼa fakatalakitupua ʼe mālohi tona mafola pea ʼe ʼiloʼi lelei e te hahaʼi. Koia ʼaē, ko te kau Kilisitiano, ʼi tanatou agapoto ʼe nātou “sivisivi [te] ʼu talanoa” ʼo te ʼu fakamatala faka lotu ke nātou ʼiloʼi peʼe nātou felogoi tahi mo te Tohi-Tapu.—Sopo 12:11.

ʼE mahino ia, ʼe lahi te ʼu fakamatala ʼe mole felogoi tahi pea mo te Tohi-Tapu. Ohage la, ʼe lahi te ʼu fenua ʼi te mālama nei, ʼe ko he agamāhani ia te logo ki te ʼu fakamatala ʼe nātou lagolago ki te manatu ʼaē ko te nefesi ʼo te tagata ʼe tuputupua. Ko te ʼu fakamatala ʼaia ʼe nātou fakahā, ka mate he tagata, e feafeaʼi tana toe tupu ʼi te sino ʼo he kiʼi tamasiʼi, peʼe ʼi he laumālie, peʼe ʼi he manu, peʼe ʼi he tahi age tagata ʼi he tahi age koga meʼa.

Kae, ko te Folafola ʼa te ʼAtua, ʼe ina fakahā mai ko te nefesi ʼa te tagata ʼe mole tuputupua ia; ko te ʼu nefesi ʼe mamate. (Esekiele 18:4) Tahi ʼaē meʼa, ko te Tohi-Tapu ʼe ina fakahā mai ko te kau mate ʼe mole kei nātou maʼuʼuli nātou ʼi te faitoka, ʼe mole kei feala hanatou fakakaukau, mo hanatou fai palalau, peʼe ko hanatou fai he ʼu faʼahiga meʼa pe. (Tagata Tānaki 9:5, 10; Loma 6:23) Koia ʼaē, ko nātou ʼaē ʼe fakahalaʼi e te ʼu fakamatala loi ʼaē ʼe nātou lagolago ki te akonaki ʼaē ko te nefesi ʼe tuputupua, “kua nātou mafuli leva” mai te “akonaki ʼaē ʼe ina hāofaki” ʼo te Tohi-Tapu ohage pe ko te meʼa ʼaē neʼe ʼui e Paulo.

Te ʼu Fagana Fakamanamana ʼAē ʼe Fakatalakitupua

Ko te tahi ʼu fakamatala ʼe nātou faka maʼuhiga te ʼu meʼa ʼaē ʼe fai e te ʼu fafine faifakalauʼakau pea mo te ʼu tagata ʼe gaohi meʼa mana. Ohage la, ʼi ʼihi faʼahi ʼo Afelika, ko te ʼu meʼa gāue ʼaia ʼo te kovi, ʼe ʼui, ʼe ko nātou ʼaia, ʼe ʼi ai tonatou ʼu mālohi fakaofoofo, ʼe feala ke nātou fetogi tonatou ʼu sino peʼe nātou liliu ko he gata, pe ko ni ʼu geli, pe ko ni ʼu manu lele; ʼe feala hanatou feʼoloʼaki ʼi te ʼaele moʼo fakahoko tonatou ʼu maʼua; ʼe feala hanatou ʼasi mai pea mo toe puli atu pe; ʼe feala hanatou fakalaka ʼi he ʼu kaupā; pea ʼe toe feala pe foki kia nātou ke nātou sisio ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe kua tanu ki te lalo kele.

Ko te mahu ʼo te faʼahiga fakamatala ʼaia, ʼo fakatahi pea mo te kua mālohi ʼaē ʼo te tui ki ai, ʼe toe feala pe ke nātou fakahalaʼi ʼihi ʼi te kokelekasio faka Kilisitiano ke nātou tui ʼe moʼoni te ʼu fakamatala ʼaia. ʼE feala pe ke nātou fakakaukau ʼo fēnei, kapau ʼi tona ʼaluʼaga moʼoni, ko te tagata ʼe mole feala ke ina fai te ʼu faʼahiga meʼa ʼaia, ko nātou ia ʼaē ʼe foaki age kiai he ʼu mālohi fakatemonio, ʼe feala ia ke nātou fai te ʼu meʼa ʼaia. Ko he fakatafitoʼaga ʼe tou maʼu ki te fakakaukau ʼaia ʼe tuʼu ia 2 Tesalonika 2:9, 10, ʼe ʼui ai: “Kae ko te ʼafio ʼo ia ʼaē ʼe manukinuki ki te lao ʼe fakalogo ia ki te gāue ʼaē ʼa Satana ʼaki te ʼu gāue mālohi pea mo te ʼu fakaʼiloga mo te ʼu fakakikite loi pea ʼaki te ʼu kākā kia nātou ʼaē mamate, ko he fakatūʼa koteʼuhi neʼe mole nātou tali te ʼofa ʼo te moʼoni ke feala ai honatou hāofaki.”

ʼE logo aipe la te moʼoni ʼo te meʼa ʼaē ʼe fakahā ʼi te vaega ʼaia ko Satana ʼe ina lavaʼi te ʼu gāue mālohi, ʼe toe tuʼu ai pe foki ko Satana ia te tupuʼaga ʼo te “ ʼu fakaʼiloga pea mo fakakikite loi,” ʼo toe feiā ai pe ki te ʼu kākā. Koia, ko te Tohi-Tapu ʼe ina fakahā mai ko Satana ia te faiva lahi ʼo te kākā ʼaē ʼe ina “kākāʼi te kele katoa.” (Fakahā 12:9) ʼE kua faiva ia ʼi te fai ʼaē ke tui te hahaʼi ki te ʼu meʼa ʼaē mole moʼoni.

ʼUhi ko te faʼahi ʼaia, māʼiape la mo te ʼu fakamatala ʼa te ʼu hahaʼi neʼe nātou kau ki te ʼu meʼa fakalauʼakau pea mo te ʼu meʼa fakatemonio, ʼe mole moʼoni ia. ʼE feala pe ki he ʼu hahaʼi ke nātou tui fakamalotoloto neʼe nātou sisio, mo nātou neʼe nātou logoʼi, peʼe neʼe nātou maʼuliʼi he ʼu faʼahiga meʼa; kae, tālā ia neʼe mole moʼoni ia. Ohage la, ʼe ʼi ai ia nātou ʼaē ʼe nātou manatu neʼe nātou felogoi mo te ʼu laumālie ʼo te ʼu hahaʼi kua mamate. Kae ʼe nātou faihala nātou, neʼe kākāʼi nātou, neʼe nātou tō ki te kākā ʼaē ʼa Satana. Ko te Tohi-Tapu ʼe ina ʼui mai ko te ʼu mate ʼe “hihifo nātou ki te tagutu noa.”—Pesalemo 115:17.

ʼAki te fakasiosio ʼaē ʼo te hisitolia ki te kākā ʼa te Tevolo, ʼe ina toe uga mālohi pe foki te mole falala ʼaē ki te ʼu fakamatala ʼaia. Tokolahi ʼi te ʼu fakamatala ʼaia ʼe ko te ʼu fua pe ia ʼo he ʼu fakakaukau ʼe hoko mataku, pea toe ʼāʼāsili age tanatou fakalalahi ʼi te liuliuga ʼo tona fakamatala.

Ko te talanoa fakaliuliuga ki he ʼu faʼahiga fakamatala loi feiā ʼe lagolago ki te tāmai ʼo te loi, ia Satana te Tevolo. (Soane 8:44) ʼE nātou uga ki te ʼu tauhi fakatemonio ʼaē ʼe fakalialia ia mata ʼo Sehova. (Teutalonome 18:10-12) ʼE nātou fakatupu ʼi te hahaʼi te tuʼania pea mo te hoko mataku. ʼE mole fakapuna’maʼuli ʼi te haga ʼaē ʼa Paulo ʼo tokoniʼi te kau Kilisitiano ke “ ʼaua naʼa nātou . . . tokagaʼi te ʼu fakamatala loi.”—1 Timoteo 1:3, 4.

Koutou Tekeʼi Te ʼu Fakamatala ʼa Te Kau Temonio

Kae, e feafeaʼi, mo kapau ʼe hage mai ko he ʼu fakamatala moʼoni? ʼI ʼihi temi ko he ʼu fakamatala ʼe nātou talanoa ai ki te ʼu laumālie ʼe nātou faka tui ki te māfimāfi ʼaē ʼa Sehova pea mo te moʼoni ʼa tana kau Fakamoʼoni. ʼE tonu koa ke toe fakamatala e te kau Kilisitiano te ʼu hisitolia ʼaia?

Kailoa ia. ʼE ʼui e te Tohi-Tapu ʼi te haga ʼaē ʼa te laumālie heʼe maʼa ʼo kalagaʼi ko Sesu ko te ʼAlo ʼo te ʼAtua, neʼe ina “fakatotonu mālohi age kia nātou ke ʼaua naʼa nātou fakahā ia ia.” (Maleko 3:12) ʼO toe feiā aipe, ʼi te haga ʼaē ʼa te laumālie agakovi ʼo uga te taʼahine ke ina fakamoʼoni ko Paulo pea mo Palenapasi ko te “ ʼu kaugana ʼo te ʼAtua Māʼoluga Tokotahi” pea mo kau faka mafola ʼo te “ala ʼaē ki te maʼuli,” neʼe haga ia Paulo ʼo kapu ki tuʼa te laumālie mai ia ia. (Gāue 16:16-18) Pe ko Sesu, pe ko Paulo, pe ko he tahi age ia nātou ʼaē neʼe kau ki te tohi ʼaē ʼo te Tohi-Tapu neʼe mole he tahi neʼe ina faka fealagia ki te ʼu laumālie kovi ke nātou fakamoʼoni ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua pea ʼo ʼuhiga mo te ʼu kaugana ʼaē neʼe ina fili.

ʼE ko he meʼa fakatalakitupua foki la, te faʼahi ʼaē, ko Sesu ʼi muʼa ʼo tana haʼu ki te fuga kele neʼe maʼuli ʼi te lagi. Neʼe kua ina ʼiloʼi lelei ia Satana. Kae, ko Sesu neʼe mole ina fai he ʼu fakamatala ki tana ʼu tisipulo ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe fai e Satana, ʼo toe feiā aipe ki te faʼahi ʼaē neʼe mole ina fakamatalatala age kia nātou te ʼu meʼa ʼaē ʼe feala ke fai e te Tevolo pea mo te meʼa ʼaē ʼe mole feala ke ina fai. Ko Satana pea mo tana kau temonio neʼe mole ko he ʼu kaumeʼa ia ʼo Sesu. Neʼe fakamavae nātou, neʼe ko te ʼu fakafeagai, neʼe nātou fehiʼa ki te meʼa ʼaē maʼoniʼoni, pea neʼe ko te ʼu fili ia ʼo te ʼAtua.

ʼE tala mai e te Tohi-Tapu te meʼa ʼaē ʼe ʼaoga ke tou ʼiloʼi. ʼE ina fakamahino mai te ʼuhiga ʼo te kau temonio, peʼe feafeaʼi tanatou kākāʼi te hahaʼi, pea mo lava feafeaʼi kia tatou ke tou tekeʼi nātou. ʼE ina fakahā mai ko Sehova pea mo Sesu ʼe nā mālohi age nāua ʼi te kau temonio. Pea ʼe ina ako mai kia tatou kapau ʼe tou tauhi agatonu kia Sehova, ko te ʼu laumālie kovi ʼe mole feala anai ke nātou fakamamahiʼi tuʼumaʼu tatou.—Sake 4:7.

Koia, ʼe ʼi ai he tupuʼaga mālohi, ke fakafisi te kau Kilisitiano ki te ʼu fakamatala loi, te ʼu fakamatala ʼaē ʼe nātou lagolago kia nātou ʼaē fakafeagai ki te ʼAtua. Ohage pe ko Sesu ʼaē neʼe ‘fakamoʼoni ki te moʼoni,’ ʼe toe fai feiā aipe tana kau tisipulo ia ʼaho nei. (Soane 18:37) ʼI tanatou agapoto ʼe nātou fakatokagaʼi te fakaloto mālohi ʼaē ʼa te Tohi-Tapu: “Ko meʼa moʼoni fuli . . . ke haga nofo ai takotou manatu.”—Filipe 4:8.

[Paki ʼo te pasina 31]

Ko te ʼu faʼahi fuli ʼaē pipiki ki te ʼu meʼa fakatemonio ʼe tonu anai ke tekeʼi ʼosi e te kau Kilisitiano moʼoni

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae