Mars

Mìdecin mɔ wo le le ke mì o. Mìdejinɔ mɔ wo le ci yumɛ nɔ mì do mìwo xɔse ŋci o. Ci enyi ahan ɖe, nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ wo le ke mìɔ? Mìakpɔ susu amɛtɔn ciwo yí taɖo. Ŋkɔtɔ, nɔ mìdokɔ jiɔ, mìwo nu kpenɔ nɔ Mawu. (1 Piɛ 4:13, 14) Amɛvetɔ, mìwo xɔse vanyɔnɔ doji yí gbesɛnnɔŋ doji. (1 Piɛ 1:7) Yí amɛtɔntɔɔ, mìaxɔ agbe mavɔ ci yí nyi shicu ci eho datɛnŋ axwle o. (Rɔm. 2:6, 7) Ci wofɔn Yesu so ku dejinjin ɔ, apotru lɔwo se vivi nɔ jijɔ ci nu exo nuxu so. Ci woxo wo yí do se nɔ wo mɔ wo le mi kunu ɖeɖeɔ, wokpɔ jijɔ. Nyi yí taɖoɔ? “Ðo wo xɔ kanfukanfu do efunkpekpewo ci wo kpe dota nɔ Yesu ŋkɔ.” (Edɔ. 5:40-42) Lɔnlɔn ci woɖo nɔ wowo Xwetɔ sɛnŋ wu vɔnvɔn nɔ wowo ketɔnɔwo. Yí wodasɛ wowo lɔnlɔn ci wodra eŋɛnywi lɔ yí “[wode] ɖo ete. . . o.” Egbɛɔ, mìwo nɔvi sugbɔ kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa le gbejinɔnɔ mɛ, ci wotokɔ cukaɖawo mɛ can. Wonya mɔ Yehowa daŋlɔbe yewo dɔ koɖo lɔnlɔn ci yewodasɛ nɔ yi ŋkɔ lɔ gbeɖe o. w21.03 25 ¶18-19

Wodejinɔ Kristotɔ amɛshiaminɔwo koɖo jeŋkwimɛ mɔkpɔkpɔ o. Mawu ŋtɔ yí sɔ donɔ jimɛ nɔ wo. Wobunɔ tamɛ kpɔ so wowo mɔkpɔkpɔ lɔ nu, donɔ gbe ɖaɖa so nu yí nɔnɔ te kpɔɛ veviɖe mɔ yewoaxɔ jeŋkwimɛ fɛncu lɔ. Wodenya le wowo gbɔngbɔnmɛ gbaza anɔ do le jeŋkwimɛ o. (Fili. 3:20, 21; 1 Ʒan 3:2) Ele ahan gan, wokpɔkɔ mɔ veviɖe mɔ yewoavanɔ jeŋkwimɛ Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Lɛngbɔ bu lɔwo kpɔkɔ mɔ nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le nyigban ji, shigbe lé edronɔ agbetɔwo pleŋ nɛ. Wokpɔkɔ mɔ nɔ hwenu woawa dɔ keke nyigban lɔ pleŋ atrɔ paradiso. Wole te kpɔ ŋkeke ci ji woatɛnŋ acu wowo xɔwo, ado nuwo do bojiwo, yí ahɛn wowo viwo le lanmɛsɛn blebu mɛ. (Ezai 65:21-23) Wokpɔkɔ mɔ nɔ hwenu woaɖyi sa to nyigban lɔ pleŋ ji, ayi etowo ji, avesuwo mɛ koɖo axutuwo keŋ akpla nu so Yehowa nuwawa sugbɔ lɔwo nu. Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ wokpɔkɔ jijɔ, ɖo wonya mɔ exlɔnyinyi ci yí le yewo koɖo Yehowa gblamɛ akpɔtɔ asɛnkɔŋ doji tɛgbɛɛ. w21.01 18-19 ¶17-18

Ci Babilonitɔwo je eju lɔ ji yí gu enuwo pleŋ le mɛɔ, amɛwo tɛnŋ nu mɔ: “Zoxuji yí enyi yí mɛɖe alo elan ɖekɛ dele mɛ o yí wosɔ do alɔ mɛ nɔ Kaldeatɔwo.” (Ʒer. 32:43, NWT) Exwe 200 han godu nɔ Ʒoɛli nyɔnuɖɛɔ, Yehowa zan Ʒeremi yí yɛ can nu nyɔ ɖɛ so amɛjijeje cɛ nu. Énu mɔ sɔja lɔwo aji Izraɛlivi tonumasetɔwo kpɔ ɖekaɖeka yí alé wo pleŋ yi hwashigbemɛ. “Yehowa nu mɔ: ‘Nadɔ kpaviletɔ sugbɔwo yí woava lé wo. Le yi goduɔ, nadɔ adedatɔ sugbɔwo yí woanya wo yí alé wo le eto koɖo etoviwo pleŋ ji koɖo ekpetuiwo mɛ. . . Nacu fɛn nɔ wo yí asɔ koɖo nuvɔn koɖo afɛn ciwo pleŋ wowa.’” Axu gangan alo avesu ɖekpokpui deli ci mɛ Izraɛlivi matrɔjimɛwo abe do yí Babilonitɔwo alé wo aglo o.—Ʒer. 16:16, 18, NWT. w20.04 5 ¶12-13

Le hwenu sɛnŋ ɖeka mɛ le Loti gbemɛɔ, deɖe blɛ wa do Yehowa mɔdasɛnamɛ ji o. Mìatɛnŋ abui mɔ Loti desɔnɔ zo do enu nu o yí nyi tonumasetɔ. Ele ahan gan, Yehowa kpɔtɔ kpekɔdo nu keŋ ahwlin gan. Ci ‘Yehowa ku ŋshishi nɔ Loti koɖo yi xomuɔ,’ mawudɔla lɔwo le alɔ nɔ wo yí kplɔ wo ti le eju lɔ mɛ. (Gɔnm. 19:15, 16) Etɛnŋ nyi susu sugbɔ yí taɖo Loti nu ku lamɛ nɔ Yehowa. Etɛnŋ nyi mɔ Loti vɔnkɔ nɔ mɛ ciwo yí le eju lɔ godu taɖo yí dehwankɔ do soso lɔ nu o. Afɔku buwo gbeli. Taŋfuin Loti nya nu so efyɔ amɛve ciwo yí je edu ciwo mɛ aŋɔ le le axa nɔ bali ɖeka. (Gɔnm. 14:8-12) Ci Loti ɖe nyɔnu yí ji eviwoɔ, étɛnŋ vɔnkɔ do nu nɔ wo. Gbesɔ kpe niɔ, alɔmɛ le Loti shi, eyi taɖo étɛnŋ so axwe nywi ɖeka do Sodomu ju lɔ mɛ. (Gɔnm. 13:5, 6) Vɔ Loti datɛnŋ nu mɔ, enu cɛwo yí taɖo yedeɖe blɛ wa do Yehowa se ji o. Ele ahan gan, Yehowa desɔ susu ɖo Loti fɛnwo ji o, vɔ ékpɔɛ mɔ yɛnyi “amɛ jɔjwɛ.”—2 Piɛ 2:7, 8. w20.04 18 ¶13-14

Jajɛwo, atɛnŋ axɔ gamɛ gbɔxwe mɛ ciwo yí kpɔnɔ mí mɔ míwonyi vihwɛ avakpɔɛ mɔ míshin. Vɔ míatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa yɛ kpɔnɔ nu wu enu ci mínyi le agogbe. Énya mɛ ciŋmɛ mínyi koɖo enu ci míatɛnŋ awa. (1 Sam. 16:7) Mído ŋsɛn ekacaca ci yí le míwo koɖo Mawu gblamɛ. Davidi wɛni ahan to enu ciwo yí Yehowa wa gloglokpɔ mɛ. Davidi bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ci enu lɔwo kplɛ so Enuwowatɔ nu. (Eha. 8:3, 4; 139:14; Rɔm. 1:20) Nubu ci míatɛnŋ awa yí nyi mɔ míabiɔ ŋsɛn Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, míwo suklukpena ɖewo konɔ mí ci mínyi Yehowa Kunuɖetɔa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, mído gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo mí nu míado ji le cukaɖa lɔ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, míwa do nukplamu nywi ciwo míkpɔ le yi Nyɔ lɔ, mìwo Bibla nukplawema koɖo videowo mɛ ji. Hweɖekpokpuinu ci míakpɔ Yehowa akpedo mí nu yí míaɖu cukaɖa ɖe jiɔ, kankandoji ci míɖo do nu agbesɛnŋ doji. Gbesɔ wu hunnɔɔ, nɔ amɛwo kpɔ mɔ míɖoŋ do Yehowa nuɔ, woavakando mí ji. w21.03 4 ¶7

Exlɔ veviwo nunɔ wowo susu koɖo seselelanmɛwo nɔ wowonɔnɔwo. Mɛ ci yí nyi exlɔ koɖo Yehowa atɛnŋ akan seŋ koɖi drua? Ɛɛ! Yehowa xonɔ nuxu nɔ mì to yi Nyɔ lɔ ji yí nu yi susuwo koɖo yi seselelanmɛwo do mɛ nɔ mì. Mìxonɔ nuxu koɖo Yehowa le gbedodoɖa mɛ yí nunɔ mìwo susuwo koɖo seselelanmɛ wlawlawo ni. Shigbe exlɔ veviwo nɛɔ, Yehowa deɖonɔ to mìwo gbedodoɖawo kpoŋ o, vɔ éɖonɔ wo ŋci. Hweɖewonuɔ, Yehowa ɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci blaŋ. Taŋfuin hweɖewonuɔ, mìɖo akpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa so nyɔ lɔ nu. Vɔ mìatɛnŋ akando ji mɔ ɖoŋci lɔ ava do gamɛ nywitɔ koɖo emɔ nywitɔ ji. Le nyɔnɔnwimɛɔ, lé Mawu aɖo gbedodoɖa ɖe ŋci do tɛnŋ to akpo nɔ lé mìkpɔkɔ emɔ ni do. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìtokɔ cukaɖa ɖe mɛɔ, Mawu daɖe cukaɖa lɔ si o, vɔ étɛnŋ na nunya koɖo ŋsɛn ci ji mìato “a sun ji.” (1 Kor. 10:13) Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ enunana vevi ci yí nyi gbedodoɖa jeŋ nɔ mìɔ? Emɔ ɖeka ci ji mìto yí wɛni yí nyi wawa do Yehowa nukplamu ci yí mɔ ‘mìŋgbe ɖote kwifan wawa gbeɖe o’ ji.—1 Tɛs. 5:17. w20.05 27-28 ¶7-8

Le kanmɛtete mɛɔ, ejulɔtɔ ciwo yí yinɔ afi jinjin sɔnɔ susu ɖo emɔ lɔ ji truɖuɖu nɔ ŋɖe ŋgbedo afɔbli wo o. Nɔ ejulɔtɔ ɖe juin ɔ, ésonɔ blaŋ yí agbetɔ eju lɔlɔ. Wodesɔ susu ɖonɔ enu ci yí na wojuin ji o, vɔ lé woawɛ aɖegbɔ eju lɔ keŋ axɔ fɛncu lɔ yí bianɔ ŋkuvi nɔ wo. Le eju ci mìlɔkɔ mɛɔ, mìtɛnŋ wa fɛn le nuxuxoxo koɖo nuwanawo mɛ yí ajuin zenɛniɖe. Alo mìwo kpena ejulɔtɔ ɖe tɛnŋ je agɔ do mì. Nɔ ejɔ ahan ɔ, ŋgbekpaca mì o. Ðo nuvɔnmɛwo yí mì pleŋ nyi yí mìlɔkɔ ju to emɔ cɔnjuin ɖekɛ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ ji. Eyi taɖo mìtɛnŋ “gbla” mìwonɔnɔwo hweɖewonu yí ‘enyɔ ale mɛɖe shi do nɔviɛ nu.’ (Kol. 3:13, NWT) Ele ahan gan, mìdasɔ susu ɖo enu ci yí na mìjuin ji o, vɔ mìwo susu le nɔ fɛncu ci yí le ŋkɔ nɔ mì ji yí agbetɔ eju lɔlɔ. Vɔ nɔ mìku lin yí sɔ juinxu lɔ wa anyimlɔxuɔ, mìdatɛnŋ shi ju lɔ yi vɔvɔnu keŋ axɔ fɛncu lɔ o. Gbesɔ kpe niɔ, mìtɛnŋ xe mɔ nɔ mɛ ciwo yí jekɔ agbla mɔ yewoanɔ agbe mɔ cɔnjuin lɔ ji. w20.04 26 ¶1; 28 ¶8-9

Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli xo nuxu so legbamɛmɛ gangan ɖeka ci wosɔ ega vovovo wa nu. Akpaxwe ɖekaɖeka le dumɛ nɔ acɛkpakpa vovovo ciwo yí kpɔ ŋsɛn do Mawu mɛwo ji. Acɛkpakpa cɛwo nɔ agbe le hwenu vovovowo mɛ. Ega koɖo esu xoca yí wosɔ wa legbamɛmɛ lɔ fɔwo. Afɔ lɔwo le dumɛ nɔ acɛkpakpa kpɛtɛkpɛtɛ ci yí nyi Anglo-Amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn. Enyɔnuɖɛ lɔ dasɛ mɔ yɛakpɔtɔ akpakɔ acɛ keke ana nɔ hwenu Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu agbetɔwo cɛkpakpawo pleŋ. Apotru Ʒan can xo nuxu so acɛkpakpa ciwo yí akpɔ ŋsɛn do Yehowa mɛwo ji nu. Ʒan kpɔ elan wadan ci yí ɖo eta amadrɛ yí ele dumɛ nɔ acɛkpakpawo. Eta amadrɛtɔ nɔ ela wadan lɔ yí nyi Anglo-Amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn. Nyɔnɔnwi yɔ, ɖo eta buɖe degbele elan lɔ shi sɔ ze to amadrɛ lɔwo nu o. Eta amadrɛtɔ lɔ akpɔtɔ akpakɔ acɛ hwenu Kristo koɖo yi hwakɔn ci yí le jeŋkwimɛ agu eta lɔ koɖo elan lɔ ŋtɔ.—Enyɔ. 13:1, 2; 17:13, 14. w20.05 14 ¶11-12

Enyɔgbe kleŋ cɛwo ɖo ŋwi nyɔnɔnwi vevi ɖeka nɔ mì. Nyɔnɔnwi vevi lɔ yí nyi mɔ, Mawu ci yí nyi Agu alo Soxu nɔ agbe lɔ ke yí gbenyi Agu nɔ lɔnlɔn. Yehowa lɔn mì taŋ! Lɔnlɔn ci elɔn mì dɔ mìkpɔɛni mɔ mìle vofamɛ, eji jɔnɔ mì, yí ŋɖe dehwedo mì o. Denyi nɔ edro Kristotɔwo yí woalɔn amɛ o. Ese enyi wodo nɔ wo mɔ wo le wɛ ahan. (Matie 22:37-40.) Nɔ mìvajeshi Yehowa ɖɛ nywiɖeɔ, mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ wawa do ese ŋkɔtɔ lɔ ji degbɔnnu o. Ðo afɛn ɖekɛ dele Yehowa nu o; élenɔ bu nɔ mì yí gbewanɔ xomɛvu nɔ mì. Vɔ atɛnŋ agbɔnnu mɔ mìawa do ese amɛvetɔ lɔ yɛ ji. Nyi yí taɖoɔ? Ðo afɛn le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí nyi amɛkpena ciwo yí sɔ mì gbɔ nu. Gaɖewo mɛɔ, wotɛnŋ nu nyɔ ɖewo alo wa ŋɖe ci yí adɔ mìakpɔ mɔ wogbali mì alo wodelɔn mì o. Yehowa nya mɔ wawa do ese cɛ ji agbɔnnu nɔ mì, eyi dɔ esɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo Bibla ŋwlɛtɔ ɖewo nu yí woŋwlɛ enu ciwo koŋ yí adɔ mìakpɔ enu ci yí taɖo ele mɔ mìalɔn amɛ koɖo lé mìawɛ do. Apotru Ʒan nyi ɖeka le nuŋwlɛtɔ lɔwo mɛ.—1 Ʒan 3:11, 12. w21.01 8 ¶1-2

Nɔ mìtɔ Yehowa sɛnsɛn dejinjin o alo mìsinkɔ so exwe nɛniɖe can ɔ, mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ci Satana jekɔ agbla mɔ yeana anyi ji danɔ blebu ɖe, ŋtɛnŋ ɖunɔ yi tetekpɔwo jia?’ Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èkpɔkɔ tele alo èle ɛntɛnɛti ji yí kpɔ foto ci yí atɛnŋ anyɔ droamu vwinwo do eo mɛ ɖe, lé èwanɔ nu doɔ? Àtɛnŋ nu fafɛɖe mɔ, foto alo video lɔ denyi mamaɖeɖenu teŋ o. Vɔ danyi enu ci Satana zankɔ asɔ ma ao ji do ve ba? Mìatɛnŋ asɔ foto ci èkpɔ sɔ koɖo gavi nuflakpɛ ci wokɛnnɔ do aci gangan ci wojikɔ azɛn mɛ. Doŋkɔɔ, egavi lɔ nusɔvi yí woʒinnɔ do aci lɔ mɛ. Eyi nɔ wokinkɔ dojiɔ, efɛnnɔ aci gangan lɔ do ve. Foto ci èmɔ yɛdedɔn kekeɖe ɖe, datɛnŋ awa nu shigbe akpaxwe flakpɛ nɔ egavi lɔ nɛ ba? Enu ci mɛɖe kpɔ mɔ yɛnyi enu vlɛkɛsɛɔ, atɛnŋ acucui yí awa nuvɔn do Yehowa. Eyi taɖo ŋgbelɔn nɔ enudɔndɔn ɖekpokpui aɖo ao jimɛ o! Na nɔ ao ji akpɔtɔ anɔ blebu keŋ avɔnnɔ nɔ Yehowa ŋkɔ! w20.06 11-12 ¶14-15

Mìɖo akpɔtɔ akpenɔdo mɛ ciwo yí mi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi nu. Shigbe lé Yesu nui le evi bubu labalu lɔ mɛ nɛɔ, etɛnŋ xɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe woahaya. (Luiki 15:17-24) Gbesɔ kpe niɔ, enu ciwo mɛ woto le Satana xexe lɔ mɛ tɛnŋ na wogbɔjɔ le gbɔngbɔnmɛ. Eyi taɖo mìɖo akpedo wo nu nɔ xɔse ci woɖo nɔ Yehowa asɛnŋ doji. Le lɛngbɔ bubu labalu lɔ mɛɔ, Yesu nu mɔ lɛngbɔkplɔtɔ lɔ kɔ lɛngbɔ lɔ do ekɔgblamɛ yí kplɔɛ va yi kpenawo mɛ. Lɛngbɔkplɔtɔ lɔ zan gamɛ koɖo ŋsɛn sugbɔ yí sɔ ji yi lɛngbɔ ci yí bu kpɔ keke yí kpɔɛ. Vɔ égbedo jeshi mɔ yeɖo akɔɛ gbɛ, ɖo lɛngbɔ lɔ deɖo ŋsɛn keke ayi yi kpenawo gbɔ yiŋtɔ o. (Luiki 15:4, 5) Taŋfuin mìɖo azan ŋsɛn koɖo gamɛ sugbɔ, gbɔxwe akpedo mɛ ciwo mi bɔbɔwo yiyi nu nɔ woasɛnŋ le gbɔngbɔnmɛ. Mìatɛnŋ ato Yehowa gbɔngbɔn, yi Nyɔ koɖo habɔbɔ wemawo ji yí akpedo wo nu woasɛnŋ. Eyi taɖo nɔ womɔ eo le kpla Bibla koɖo mɛ ci yí mi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi ɖe, dajɔ ji nɔ eo ba? w20.06 28 ¶14-15

Mìɖo alɔnnɔ amɛ gbɔxwe adasɛ mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo. Vɔ mìʒan “enujejeshi adodwitɔ koɖo nugɔnmɛsese blebu” hɛnnɛ. (Fili. 1:9, NWT) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, ana “mì da gbe nyi amɛ ciwo yí trɔ wowoɖekiwo shigbe lé etɔ blanɔ tɔjihun ɛnɛ o. Mì da kplɔ enukplamu ci mì se le amɛflutɔwo” alo xɔsegbetɔwo gbɔ do o. (Efe. 4:14) Ci Yesu dokplɔtɔ sugbɔ trɔ gbeɖi ɖɛɔ, apotru Piɛ nu koɖo kankandoji nɔ Yesu mɔ: “È ɖo agbe mavɔmavɔ nyɔwo.” (Ʒan 6:67, 68) Hwenɔnuɔ, Piɛ dese enyɔ ci Yesu nu pleŋ gɔnmɛ o, gan énɔ gbeji, ɖo éjeshi nyɔnɔnwi ci yí kudo Kristo nu. Eo can, àtɛnŋ ado ŋsɛn kankandoji ci èɖo do Bibla nukplakplawo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, ao xɔse akpɔtɔ asɛnŋ le tetekpɔwo hwenu yí natɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo xɔse hɛnnɛ.—2 Ʒan 1, 2. w20.07 8 ¶2; 13 ¶18

Gbɔxwe mìakpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ, mìɖo asenɔ vevi do wo nu. (1 Ʒan 3:10, 11, 16, 17) Denyi hwenu enuwo nyɔkɔ ɖekɛ yí mìalɔn mìwonɔnɔwo o, vɔ mìalɔn mìwonɔnɔwo nɔ cukaɖawo li can. Le kpɔwɛ mɛ, èjeshi mɛɖe ci amɛ vevi ɖe ku nɔ yí eʒan mɔ woafa kɔn ni alo awa enu ŋtɔŋtɔ ɖewo yí asɔ kpedo nua? Alo èse mɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ do ao kpena xɔsetɔ ɖewo ji yí enu sugbɔ yi do mɛ nɔ wo yí eʒan mɔ woakpedo wo nu nɔ woatrɔ acu wowo Fyɔɖuxuxɔ alo wowo xwewoa? Enyɔ mɔ mìanu enyɔ ɖewo keŋ asɔ dasɛ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn wo yí gbese vevi do wo nu sugbɔ. Vɔ enuvevitɔ lɔ yí nyi mɔ mìawa ŋɖe yí asɔ kpedo wo nu. Nɔ mìdadasɛ lɔnlɔn nɔ mìwonɔnɔwoɔ, anyi mìsrankɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwimɛ kpɔwɛ. (1 Ʒan 4:7, 8) Emɔ vevitɔ ci ji mìto yí danasɛ lɔnlɔn lɔ yí nyi mɔ, mìsɔ enu kenɔ mìwonɔnɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖe tɛnŋ je agɔ do mì keŋ yí biɔ sɔsɔke. Lɔnlɔn na yí mìsɔ kini keŋ ŋlɔnɔbe enu ci ewa do mì.—Kol. 3:13. w20.07 24 ¶14-15

Woakpla nu koɖo mɛ ciwo yí woafɔn so ku ɖekaɖeka shigbe lé mìwanɔ Bibla nukplakpla gbɛ nɛa? Woasɔ amɛ yoyu lɔwo ɖaɖa hamɛwo mɛ keŋ ana kpla wo, nɔ woakpla nu mɛ ciwo woavafɔn le wowo godua? Mìdenya o, mìanɔ te akpɔ lé avanɔ do. Vɔ mìnya mɔ le vɔvɔnu nɔ Exwe Kotokun ɖeka Cɛkpakpa Kristo tɔ lɔɔ, nyigban ji “a ɖɔ koɖo ŋununyanya so Tɔhonɔ nu shigbe le axu ɖɔ koɖo eshi ɛnɛ.” (Ezai 11:9) Edɔ sugbɔ ciwo mɛ jijɔkpɔkpɔ le yí mìawa le exwe kotokun ɖeka lɔ mɛ! Le Exwe Kotokun ɖeka Cɛkpakpa Kristo tɔ lɔ hwenuɔ, Yehowa vi ciwo pleŋ yí le nyigban ji ɖo awa trɔtrɔwo nɔ wowo nu akpe ni. Eyi taɖo wo pleŋ ɖo ase vevi do mɛ ciwo woafɔn so ku nu, gbɔxwe akpedo wo nu nɔ woaɖu susu koɖo droamu vwinwo ji keŋ anɔ agbe asɔ koɖo Yehowa sewo. (1 Piɛ 3:8) Mɛ ciwo yí woafɔn so ku ado jeshi mɔ Yehowa mɛwo sɔ wowoɖekiwo hwe yí kpɔtɔ wakɔ trɔtrɔwo nɔ wowo nu akpe nɔ Yehowa. Eyi taɖo woaji mɔ yewoasɛn Yehowa koɖo wo.—Fili. 2:12. w20.08 16 ¶6-7

Nɔ mìwa do apotru Pɔlu nukplamu ci yí so gbɔngbɔnmɛ ji yí gbeje mìwoŋtɔwo nuwanawo mɛ kpɔɔ, mìtɛnŋ vatɔ kpɔkpɔɛ mɔ mìɖo nunana koɖo enujikpekpe ɖewo ciwo yí to vo nɔ mɛbuwo tɔ. Le kpɔwɛ mɛ, taŋfuin hamɛmɛshinshin ɖe debi le nuxuxoxo mɛ le kplɔnta o, vɔ étɛnŋ bi le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ nywiɖe. Alo detɛnŋ wanɔ totowo nywiɖe shigbe hamɛmɛshinshin ɖewo nɛ o, vɔ étɛnŋ nyi hamɛmɛshinshin ci yí lɔnnɔ amɛ yí gbewanɔ xomɛvu yí eŋɛnywidratɔwo goguini fafɛɖe keŋ xɔnɔ Bibla mɛ nukplamu nywiwo. Alo wotɛnŋ jeshi ɖɛ mɔ yɛxɔnɔ mɛdruwo nywiɖe. (Ebre. 13:2, 16) Nɔ mìkpɔ mìwoŋtɔwo nujikpekpewo gbajɛɛɔ, mìakpɔ susu nywi ci yí taɖo mìavoŋ awa ci ji mìkpe nɔ hame lɔ. Yí kankandojitɔɔ, mìdagbehwanŋ nɔvi ciwo yí ɖo enujikpekpe ciwo yí to akpo nɔ mìwo tɔ o. Nɔ egbenyi texwe ɖe yí le mì shi le hamɛ lɔ mɛ can ɔ, mì pleŋ ɖo aji mɔ mìwo sumɔsumɔdɔ koɖo enujikpekpewo le nyɔ doji. w20.08 24 ¶16-18

Nuxu vevi ɖeka nyɔta yí nyi “Agbetɔ sugbɔ sugbɔ.” J. F. Rutherford yí xo nuxu lɔ le exwe 1935 mɛ le takpekpegan ci wowa le Washington, D.C. États-Unis. Le nuxu lɔ mɛɔ, nɔviŋsu Rutherford dre mɛ ciwo yí nyi “agbetɔ sugbɔ sugbɔ” ciwo nu Enyɔdasɛ 7:9 xo nuxu so. Keke vaɖo hwenɔnuɔ, wobui mɔ gbɛbɔbɔ cɛ nyi akpaxwe amɛvetɔ ci yí ayi jeŋkwimɛ, vɔ denɔ gbeji sɔ koɖo amɛshiaminɔwo o. Nɔviŋsu Rutherford zan Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo sɔ ɖe mɛ mɔ wodecan agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo nɔ woayi jeŋkwimɛ o, vɔ wonyi Kristo lɛngbɔ bu ciwo yí aci agbe le “efunkpekpe gangan” lɔ mɛ yí anɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji. (Enyɔ. 7:14) Yesu ɖo gbe mɔ: “Ŋ ɖo lɛngbɔ bu ciwo yí de so ekpa cɛ mɛ o. É je mɔ na hɛn wowo can va. Wowo can a se Anyi gbemɛ. Wo trɔsun lɛngbɔ ha ɖeka ci yí ɖo lɛngbɔkplɔtɔ ɖeka.” (Ʒan 10:16) “Lɛngbɔ bu” lɔwo le dumɛ nɔ Yehowa Kunuɖetɔ egbejinɔtɔ ciwo yí kpɔkɔ mɔ nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le Paradiso mɛ le nyigban ji.—Mt. 25:31-33, 46. w21.01 14 ¶1-2

Mìɖo ana kpla mìwoɖekiwo nɔ mìji mɔ mìado ji awa mìwo eŋɛnywidradradɔ lɔ yi vɔvɔnu. (Mt. 28:19, 20) Wodeji mì koɖo ekplanana amɛɖeki o. Le jɔjɔmɛnuɔ, mìdejinɔ mɔ mìaje agbla gbɔxwe awa ŋɖe o. Vɔ denyi gashiagamɛ yí enu ciwo yí le veviɖe wawa nɔnɔ fafɛɖe o. Eyi taɖo mìɖo akpla amɛɖekijiɖuɖu. Ecɛ dasɛ mɔ mìʒan kpekpedonu gbɔxwe ana kpla mìwoɖekiwo keŋ awa enu ciwo yí atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì. Yehowa nanɔ kpekpedonu cɛ mì to yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ ji. (Gal. 5:22, 23) Apotru Pɔlu na kpla yiɖeki. Vɔ élɔn do ji mɔ yeɖo ‘azan ye lankpu lɔ sɛnŋsɛnŋɖe’ gbɔxwe awa nunywi. (1 Kor. 9:25-27) Édo ŋsɛn mɛbuwo mɔ wo le na kpla wowoɖekiwo yí awa enuwo pleŋ “do totomɛ koɖo emɔ jɔjɔɛ ji.” (1 Kor. 14:40) Mìɖo aje agbla sɛnsinɖe yí awanɔ Yehowa sɛnsɛndɔwo pleŋ, kunuɖeɖe blaŋblaŋ koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ can le mɛ.—Edɔ. 2:46. w20.09 6-7 ¶15-17

Le eju sugbɔ mɛ le egbɛmɛɔ, mìatɛnŋ aɖe kunu yí ŋɖekɛ dado cukaɖa nɔ mì o. Eju cɛ han mɛ yí èlea? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé ŋzankɔ vovo hwenu cɛ doɔ?’ Ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo nyi hwenu dojijɔnamɛ nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo, ɖo wowakɔ kunuɖeɖedɔ koɖo nukplaviwowawadɔ gangan ci wodewa le xexeɛ mɛ kpɔ o. Enu sugbɔ li yí mìatɛnŋ awa le edɔ cɛ mɛ! Lé àtɛnŋ azan fafa hwenu lɔ nywiɖe doɔ? (2 Tim. 4:2) Nyi yí taɖo dabui kpɔ kpɔ mɔ, eye alo ye xomumɛtɔ ɖe atɛnŋ awa trɔtrɔwo keŋ adra eŋɛnywi lɔ doji, alo taŋfuin awa emɔɖeɖedɔ lɔ maɔ? Denyi hweyɛnu yí mìabɔkɔ dɔkunu koɖo ŋcilanmɛnu ciwo yí datɛnŋ akplɔ mì to efunkpekpe gangan lɔ mɛ o. (Elo. 11:4; Mt. 6:31-33; 1 Ʒan 2:15-17) Eŋɛnywidratɔ sugbɔ kpla egbe yoyu ci yí atɛnŋ akpedo wo nu woadra eŋɛnywi lɔ yí awa nukplaviwo. Mawu habɔbɔ lɔ wa enu vovovo ciwo yí akpedo wo nu le egbe ciwo yí wu 1 000 mɛ! w20.09 16 ¶9-11

Ahwawatɔ nywi nyinɔ egbejinɔtɔ. Éwanɔ ahwa sɛnsinɖe yí asɔ glɔn ta nɔ mɛ ci elɔn alo enu ci yí le veviɖe ni. Pɔlu do ŋsɛn Timɔte mɔ yi le sɔ yiɖeki na Mawu doji, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ ále do Mawu nu le egbejinɔnɔ mɛ. (1 Tim. 4:7) Nɔ mìlɔn Mawu sugbɔɔ, mìajinɔ veviɖe mɔ mìale nyɔnɔnwi lɔ goguiɖe. (1 Tim. 4:8-10; 6:6) Ahwawatɔ nywi ɖo agbena kpla yiɖeki nɔ éji mɔ yeakpɔtɔ ale gbesɔsɔ nɔ ahwawawa. Timɔte kpɔtɔ sɛnŋ le gbɔngbɔnmɛ, ɖo éwa do Pɔlu nukplamu ji yí shi nɔ droamu vwinwo yí je agbla ɖo nɔnɔmɛ nywiwo yí do ha koɖo yi kpena xɔsetɔwo. (2 Tim. 2:22) Éɖo ana kpla yiɖeki gbɔxwe awɛ. Mìɖo ana kpla mìwoɖekiwo gbɔxwe aɖu ahwa ci mìwakɔ koɖo droamu vwinwo ji. (Rɔm. 7:21-25) Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo ana kpla mìwoɖekiwo gbɔxwe akpɔtɔ asɔnɔ adɛn xoxuiwo kɔŋgbe yí aɖo adɛn nywiwo. (Efe. 4:22, 24) Yí nɔ mìwa dɔ yí enu ci kɔ nɔ mì le fiɛfimɛɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìado ŋsɛn mìwoɖekiwo gbɔxwe ayi bɔbɔ.—Ebre. 10:24, 25. w20.09 28 ¶9-11

Ele mɔ mìado ʒinxo nɔ mìkpekɔdo nukplavi ɖe nu nɔ asɔ yiɖeki na Yehowa keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. Vɔ mìɖo akpɔ hɛnnɛ mɔ nukplavi lɔ jikɔ mɔ yeasɛn Yehowa Mawu nyao ma. Nukplavi lɔ dadasɛ mɔ yeji mɔ yeazɔn do Yesu sewo jia, alo éjikɔ kpoŋ mɔ yeakpla enunywi ciwo yí le Bibla mɛ? Gbejenɔ ŋkɔyiyi ciwo nukplavi lɔ wakɔ mɛ blaŋblaŋ. Le kpɔwɛ mɛ, énunɔ yi seselelanmɛwo nɔ Yehowaa? Édonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowaa? (Eha. 116:1, 2) Bibla hlɛnhlɛn jɔnɔ ji nia? (Eha. 119:97) Éyinɔ bɔbɔwo gashiagamɛa? (Eha. 22:22) Éwa trɔtrɔwo le yi gbenɔnɔ nu keŋ sɔ dasɛ mɔ yewakɔ do enu ci yekplakɔ jia? Étɔ seŋ kankan nɔ yi xomumɛtɔwo koɖo yi xlɔwo so enu ciwo yí ekplakɔ nua? (Eha. 9:1) Ci yí gbele veviɖe yí nyi mɔ, nukplavi lɔ jikɔ mɔ yeanyi Yehowa Kunuɖetɔa? (Eha. 40:8) Nɔ nukplavi lɔ dewakɔ ŋkɔyiyi le enu cɛwo ɖe mɛɔ, sɔ ayexa keŋ aji enu ci gbɔ eso. Le yi goduɔ, kan seŋ koɖi so nu koɖo lɔnlɔn, vɔ to nyɔnɔnwi ni. w20.10 18 ¶14-15

Yesu Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ wanɔ cancan nywiwo tɛgbɛɛ yí jila ciwo gbɔ enɔ le nyigban ji can sɔ gbeta nywiwo. Ele ahan gan, ci Yesu shin ɔ, éɖo awa yiŋtɔ cancanwo. (Gal. 6:5) Shigbe mì pleŋ nɛɔ, Yesu can ɖo amɛɖekishinɔnɔblɔɖe. Átɛnŋ acin sa mɔ yeaji yeŋtɔ nyɔna doŋkɔ. Vɔ écin mɔ yeakpɔtɔ anɔ kacaca nywi mɛ koɖo Yehowa. Ci Yesu kpla nu so akpaxwe ci awa le Yehowa tamɛɖoɖo nuɔ, élɔn mɔ yeawa edɔ ci wodɔ ye. (Ʒan 6:38) Énya mɔ amɛ sugbɔ agbe ye. Vɔ ci deji mɔ yɛ le nyi ahan can ɔ, écin mɔ yease tonu nɔ Yehowa. Ci Yesu wa ʒinʒindoshimɛ le exwe 29 mɛ K.H. ɔ, yi susu vevitɔ le agbemɛ yí nyi mɔ yeawa enu ci Yehowa ji so ye shi. (Ebre. 10:5-7) Ci Yesu kukɔ le efuntrenamɛci lɔ nu can ɔ, ékpɔtɔ ɖui gligaan mɔ yeawa ye Daye dro.—Ʒan 19:30. w20.10 29 ¶12; 30 ¶15

Ènya nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ciwo edɔ̀lele alo cukaɖa buwo na wokpekɔ fun le míwo hamɛ lɔ mɛa? Alo taŋfuin wowo mɛ vevi ɖe ku. Nɔ mìse mɔ mɛɖe ʒan kpekpedonuɔ, mìatɛnŋ abiɔ Yehowa nɔ akpedo mì nu nɔ mìanu nyɔ ɖe alo awa xomɛvu nu ɖe ni. Mìwo nyɔwo koɖo mìwo nuwanawo tɛnŋ nyi ŋsɛndoamu ci yí mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu lɔ ʒan teŋ. (1 Piɛ 4:10) Mìnya mɔ mìatɛnŋ agbe dɔn ɖo Yehowa le koɖo mì. Ékpenɔdo mì nu to Yesu koɖo mawudɔlawo ji. Yí nɔ ewa ɖeka koɖo Yehowa tamɛɖoɖoɔ, átɛnŋ kpedo mì nu to mɛ ciwo yí le acɛtɔxuwo ji. Gbesɔ kpe niɔ, shigbe lé ejɔ do mìwo domɛtɔ sugbɔ ji nɛɔ, Yehowa zannɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí sɔ cucunɔ yi sɛntɔwo yí wokpenɔdo wowo nɔvi Kristotɔwo nu. Eyi taɖo shigbe apotru Pɔlu nɛɔ, susu nywi le mì shi yí mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ: “[Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ. Ŋ da vɔn o. Agbetɔwo da tɛnŋ wa ŋɖe nɔ ŋ o.”—Ebre. 13:6. w20.11 17 ¶19-20

Apotru lɔwo kpɔ kpeɖoji ci yí dasɛ mɔ Yehowa le koɖo yewo. Éna ŋsɛn wo yí wowa enujiŋwo. (Edɔ. 5:12-16; 6:8) Degbele ahan le egbɛmɛ o. Vɔ Yehowa to yi Nyɔ lɔ ji yí na mìkando ji mɔ nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì do enujɔjɔɛwawa ŋciɔ, mìwo nu jɔ ji nɔ ye yí ye gbɔngbɔn le koɖo mì. (1 Piɛ 3:14; 4:14.) Eyi taɖo mìdavɔnkɔ nɔ enu ci mìawa nɔ woci yumɛ nɔ mì le esɔmɛ o. Vɔ mìɖo asɔ susu ɖo enu ci mìatɛnŋ awa kakacɛ keŋ ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ, yɛakpedo mì nu yí axɔ nɔ mì. Mìɖo akando Yesu gbeɖu cɛ ji: “Na na enyɔwo koɖo ŋununyanyawo mí ci yí míwo ketɔnɔ ɖe da tɛnŋ kpanŋkɔ alo a gbé o.” Yesu gbeɖo gbe nɔ mì mɔ: “Toto ejidodo míwotɔ mɛ ɔ, mí a hwlɛn míwoɖekiwo gan.” (Luiki 21:12-19) Gbesɔ kpe niɔ, ŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ, Yehowa sɛntɔ ciwo yí le gbeji ni keke yí kuɔ, ékpɔtɔ ɖokɔ ŋwi enu nyɛkuin ɖeshiaɖe ci yí kudo wo nu. Eyi taɖo áfɔn wo so ku. w21.01 4 ¶12

Denyi apotru Pɔlu yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí xo nuxu so fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ lɔ nu o. Blema tɔgbui Job can xo nuxu so nu hɛnnɛ. Ékando ji mɔ Mawu aɖo ŋwi ye yí afɔn ye do agbe ke. (Job 14:7-10, 12-15) “Mɛkukuwo fɔnfɔnsoku” nyi akpaxwe ɖe nɔ “gɔnmɛɖokpe,” alo “gɔnmɛjeje nukplakpla” ci ji Kristotɔwo pleŋ xɔ se. (Ebre. 6:1, 2, NWT) Pɔlu nyɔ ciwo yí enu so fɔnfɔnsoku nu le 1 Korɛntitɔwo eta 15 mɛ. Enu ci eŋwlɛ ado ŋsɛn exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo sugbɔ. Yí nɔ mìxɔ fɔnfɔnsoku lɔ ji se so exwe sugbɔ can ɔ, 1 Korɛntitɔwo eta 15 lɔ atɛnŋ ado ŋsɛn mɔkpɔkpɔ ci yí le mì shi kudo fɔnfɔnsoku lɔ nu mɔ yɛavamɛ. Fɔnfɔnsoku Yesu Kristo tɔ na mìkando ji mɔ nɔ mìwo mɛ veviwo kuɔ, fɔnfɔnsoku li nɔ wo. Yesu fɔnfɔnsoku lɔ nyi akpaxwe ɖe nɔ “Eŋɛnywi” ci Pɔlu dra nɔ Korɛntitɔwo. (1 Kor. 15:1, 2) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, énu mɔ nɔ Kristotɔ ɖe dekando fɔnfɔnsoku cɛ jiɔ, yi xɔse degbenyi ŋɖewanu o.—1 Kor. 15:17. w20.12 2 ¶2-4

Nyi yí kpedo apotru Piɛ nu yí eɖu nɔnɔmɛ lɔ jiɔ? Éɖo ŋwi mɔ Yesu do gbe ɖaɖa vayi mɔ ye xɔse ŋgbegbɔjɔ o. Yehowa ɖo Yesu gbedodoɖa cɛ ci yí so jimɛ ŋci. Le yiyimɛɔ, Yesu dasɛ yiɖeki nɔ Piɛ; taŋfuin yí asɔ do ŋsɛn yi. (Luiki 22:32; 24:33, 34; 1 Kor. 15:5) Ci apotru lɔwo yi kpavi légbe zanmɛ yí wodekpɔ ŋɖe yí léɔ, Yesu dasɛ yiɖeki nɔ wo. Hwenɔnuɔ, Yesu gbena kankandoji Piɛ mɔ yeluin sugbɔ. Yesu sɔ ke yi xlɔ vevi cɛ keŋ dɔ edɔ sugbɔ yi. (Ʒan 21:15-17) Lé Yesu wa nu do Piɛ nu do dasɛ mɔ Yesu nyi ŋshishikunamɛtɔ shigbe Dalɔ nɛ. Eyi taɖo nɔ mìwa afɛnwoɔ, mìdeɖo abui mɔ ɖewaxu degbeli nɔ mì o. Eɖo anɔ susumɛ nɔ mì mɔ enu ci pɛɛ Satana jijiɛ nɛ. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so lé Yehowa lɔn mì yí mɔnɔŋje mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ keŋ sɔ enu kenɔ mì do mɛɔ, ana mìasɔ nu kenɔ mɛbuwo hɛnnɛ.—Eha. 103:13, 14. w20.12 20-21 ¶17-19

Mìatɛnŋ agbekpla nu so mɛ ciwo yí detɛnŋ nɔ kpuu keŋ ɖoŋ do Yehowa nu kpɔwɛwo mɛ. Enukplakpla so wowo kpɔwɛ dɔndɔn lɔwo nu akpedo mì nu mìdawa afɛn ciwo wowa o. Le tɔtɔmɛ nɔ Efyɔ Asa cɛkpakpaɔ, éɖoŋ do Yehowa nu hwenu edo go cukaɖawo. Vɔ le yiyimɛɔ, degbeɖoŋ do Mawu nu mɔ yeakpedo ye nu o, étekpɔ mɔ yeakpɔ cukaɖa lɔwo gbɔ yeŋtɔ. (2 Kro. 16:1-3, 12) Doŋkɔɔ, susu ci Asa ɖe yí biɔ Siritɔwo kpekpedonu tɛnŋ nyɔ do nu ni. Vɔ Izraɛli dekpɔ fafa na nɔ hwenu jinjin o. Yehowa nu ni to nyɔnuɖetɔ ɖeka ji mɔ: “Ci èɖoŋ do Siri fyɔ nu yí deɖoŋ do Yehowa ao Mawu lɔ nuɔ, Siri fyɔ hwakɔn lɔ to le alɔ mɛ nɔ eo.” (2 Kro. 16:7, NWT) Mìɖo anya wawa nɔ mìgbebui mɔ mìatɛnŋ akpɔ mìwo cukaɖawo gbɔ mìwoŋtɔwo yí agbe Yehowa mɔdasɛnamɛwo maji kpɔ le yi Nyɔ lɔ mɛ o. Nɔ mìɖo nɔnɔmɛ ɖewo mɛ ci eʒan mɔ mìasɔ gbeta le afɔdumɛ can, gan yí mìnɔ kpuu yí ɖoŋ do Yehowa nuɔ, ákpedo mì nu mìasɔ gbeta nywi. w21.01 6 ¶13-15

Le kakacɛ mɛɔ, eho mali alo ahwa ciwo yí jɔjɔ na mɔ Yehowa sɛntɔ ɖewo le shive. Wolé ebuwo do gakpamɛ do wowo xɔse ŋci. Ele ahan gan, agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo kpɔkɔ jijɔ, ɖo wonya mɔ nɔ yewoci agbe le xexe vwin cɛ gugu mɛɔ, ŋcilanmɛŋɖuɖu koɖo gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ aɖɔ yewo shi tɛgbɛɛ. Hwenu Yehowa agukɔ Satana xexe vwin cɛɔ, áglɔn ta nɔ agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo so yi dɔmɛzi “zozu” ci asɔ kɔɖo jukɔnwo ji mɛ. Nɔ efunkpekpe gangan lɔ vɔɔ, Yesu akplɔ mɛ cɛ ciwo yí ci agbe le nyigban ji yi “gumɛshi ci yí nanɔ agbe [mavɔ] gbɔ.” (Enyɔ. 7:17) Bui kpɔ: Mɔkpɔkpɔ vevi ɖeka yí le agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo shi. Le amɛ miliya nɛniɖe ciwo yí nɔ agbe kpɔ mɛɔ, wowo yí nyi mɛ ciwo yí datɛnŋ aku kpɔ gbeɖe o! (Ʒan 11:26) Mɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ yí le lɛngbɔ bu lɔwo shi, eyi taɖo wodonɔ akpe nɔ Yehowa koɖo Yesu! w21.01 16-17 ¶11-12

Le zan kpɛtɛ lɔ mɛ nɔ Yesu gbenɔnɔ le nyigban jiɔ, ébukɔ tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo pleŋ mɛ yi nukplaviwo ato nu. Lɔnlɔn ci Yesu ɖo nɔ yi nukplaviwo cucui yí ebiɔ Dalɔ mɔ yɛ le “hwlɛn wo gan le Enuvwinwatɔ shi.” (Ʒan 17:14, 15) Yesu nya mɔ nɔ yetrɔ yi jeŋkwimɛɔ, Satana Legba akpɔtɔ awanɔ ahwa koɖo mɛɖekpokpui ci yí ji mɔ yeasɛn Yehowa. Eyi taɖo eʒan mɔ woaglɔn ta nɔ Yehowa mɛwo. Eʒan mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ mì le egbɛmɛ sɔwu sa. Ðo wonya Satana le jeŋkwimɛ yí “ejibibi ɖɔ lanmɛ” ni. (Enyɔ. 12:12) Étekpɔ trɔ susu nɔ mɛɖewo ciwo yí cinɔ yumɛ nɔ mì yí wobuini mɔ yewo “le Mawu dɔ wakɔ.” (Ʒan 16:2) Mɛbu ciwo yí dexɔ Mawu ji se cinɔ yumɛ nɔ mì, ɖo mìwo nyɔwo to akpo nɔ amɛwo pleŋ tɔ le xexeɛ mɛ. Ðekpokpui ɖe enyiɔ, mìdevɔnkɔ o. Nyi yí taɖoɔ? Wona ɖoŋci lɔ do egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ. w21.03 26 ¶1, 3

Lɔnlɔn yí cucunɔ Yehowa le ŋɖekpokpui ci ewanɔ mɛ. Ésɔ lɔnlɔn kpɔnɔ mìwo ʒanwo pleŋ gbɔ. Lɔnlɔn yí cucu Yehowa yí ecu tafɛn nɔ mì. Yesu can lɔn mì sugbɔ keke sɔ yi gbe na do ta nɔ mì. (Ʒan 3:16; 15:13) Ŋɖekɛ datɛnŋ axe mɔ nɔ Yehowa koɖo Yesu yí woalɔn mɛ ciwo yí le gbeji nɔ wo aglo o. (Ʒan 13:1; Rɔm. 8:35, 38, 39) Ahankeɔ, lɔnlɔn yí ɖo acucunɔ xomutatɔ le ŋɖekpokpui ci ewanɔ mɛ. Nyi yí taɖo ele veviɖe ahan ɔ? Apotru Ʒan ɖo ŋci mɔ: “Amɛ ci yí de lɔn nɔviɛ [alo yi xomu] ci yí e kpɔnɔ ɔ, dá tɛnŋ lɔn Mawu ci yí dé kpɔnɔ kpɔ o.” (1 Ʒan 4:11, 20) Vevitɔɔ, ŋsu ci yí lɔn yi xomu yí ji mɔ yeasran Yehowa koɖo Yesu, ɖo akpɔnɔ yi xomu lɔ gbɔngbɔnmɛ ʒanwo gbɔ, ána woakpɔnɔ jijɔ yí agbekpɔnɔ wowo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ. (1 Tim. 5:8) Ánanɔ kpla eviɛwo yí agbedɔnnɔ to nɔ wo. Ágbekpɔtɔ akplanɔ lé asɔ gbeta ciwo yí ado bubu Yehowa nu yí yi xomu lɔ akpɔnɔ nyɔna so mɛ. w21.02 5 ¶12-13

Mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwimɛ nya lé enu ciwo mɛ mìto vayi koɖo susu masɔgbewo kpɔ ŋsɛn do mì ji do. Ci enyi ahan can ɔ, égbekpɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ɖewo le mì nu, nɔ mìwoŋtɔwo mìdenya can. (1 Ʒan 3:19, 20) Nɔ mɛɖe dokɔ gbla sɛnsinɖe mɔ yeaɖu nɔnɔmɛ dɔndɔn ɖe ji, vɔ yí gbetrɔ wɛ keɔ, átɛnŋ agbɔjɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enyɔ mɔ mìado hwɛ mìwoɖekiwo hweɖewonu nɔ mìwa nuvɔn. (2 Kor. 7:10) Vɔ mìdeɖo ado hwɛ mìwoɖekiwo ɖoɖu yí abuini mɔ: ‘Nyeŋdenyi ŋɖewanu o. Yehowa atɛnŋ asɔ enu cɛ keŋ gbeɖe go.’ Susu dɔndɔn ŋnɔwo denyi nyɔnɔnwi o yí woatɛnŋ ana mìami Yehowa sɛnsɛn. Vɔ, “le nyɔ” lɔ kpɔ koɖo Yehowa le gbedodoɖa mɛ keŋ abiɔ sɔsɔke yi. (Ezai 1:18) Nɔ ékpɔ lé ètrɔ jimɛ nyɔnɔnwitɔ doɔ, ásɔ ke eo. Le yi goduɔ, yi hamɛmɛshinshinwo gbɔ. Woado ʒinxo akpedo eo nu yí nagbele nywiɖe le gbɔngbɔn mɛ.—Ʒaki 5:14, 15. w20.12 23 ¶5-6

Yesu na bubu nyɔnuwo. Dewanɔ nu shigbe Farizitɔwo nɛ o. Farizitɔwo nunɔ mɔ nyɔnuwo dele veviɖe shigbe ŋsuwo nɛ o. Wodexonɔ nuxu nɔ nyɔnuwo le amɛwo mɛ o, yí wodekannɔ seŋ so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu koɖo wo o. Vɔ Yesu yɛ kan seŋ koɖo nyɔnuwo koɖo ŋsuwo so nyɔnɔnwi veviwo nu. (Luiki 10:38, 39, 42) Élɔn yí nyɔnuwo zɔn mɔ koɖi le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Luiki 8:1-3) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu na bubu nyɔnuwo ci edɔ wo nɔ woayi nu nɔ apotruwo mɔ yefɔn so ku. (Ʒan 20:16-18) Apotru Pɔlu ɖo ŋwi nɔ Timɔte mɔ yɛ le bunɔ nyɔnuwo. Pɔlu do jeshi mɔ nɔlɔ koɖo mamalɔ yí kpla “Enuŋwlɛŋwlɛ Kɔkwɛ” lɔwo yi doŋkɔ so vihwɛmɛ. (2 Tim. 1:5; 3:14, 15) Pɔlu yɔ nɔvinyɔnuwo ŋkɔ yí do gbe nɔ wo tiin le wema ci eŋwlɛ ɖaɖa Rɔmatɔwo mɛ. Pɔlu deyɔ edɔ ciwo yí nɔvinyɔnu lɔwo wa kpoŋ o, vɔ égbedasɛ mɔ yekpɔ jijɔ do wowo dɔwo nu.—Rɔm. 16:1-4, 6, 12; Fili. 4:3. w21.02 15 ¶5-6