Août

Mɛ ciwo yí nyi Yesu xlɔwo ɖekɛ yí akpɔ nyɔna so tafɛn vɔnsa ci ewa mɛ. Ðo Yesu nu mɔ yeasɔ ‘yeŋtɔ gbe sɔ na dota nɔ ye xlɔwo.’ (Ʒan 15:13) Mɛɖewo sɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ gbɔxwe Yesu va nyigban ji. Nɔ wofɔn wo so kuɔ, woɖo akpla nu so Yesu nu keŋ aluin gbɔxwe anɔ agbe tɛgbɛɛ. (Ʒan 17:3; Edɔ. 24:15; Ebre. 11:8-12, 24-26, 31) Enyi jijɔ nɔ mì mɔ mìawa dɔ koɖo Yesu le Fyɔɖuxu ŋɛnywidradra koɖo enukplakpladɔ lɔ mɛ. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, ényi enukplamɛtɔ. Yesu yí nyi eta nɔ hamɛ lɔ, eyi taɖo ci etrɔ yi jeŋkwimɛɔ, ékpɔtɔ kpɔkɔ kunuɖeɖe koɖo enukplakpladɔ lɔ ji. Ci ekpɔkɔ agbla ciwo èjekɔ keŋ akpedo amɛwo nu nɔ woajeshi yɛ koɖo Dalɔɔ, ejenɔŋ ni sugbɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nɔ Yehowa koɖo Yesu dekpedo mì nu le edɔ cɛ mɛɔ, mìdatɛnŋ awɛ o.—Ʒan 15:4. w20.04 22 ¶7-8

Doŋkɔɔ, acɛkpatɔ ciwo yí le tagbe nɔ Izraɛli nyigban yí woyɔnɔ mɔ “tagbe fyɔ” hwenɔnu. Wogbeyɔnɔ acɛkpatɔ ciwo yí le fɔde nɔ Izraɛli nyigban mɔ “fɔde fyɔ.” (Dan. 10:14, NWT) Keke avaɖo exwe 33 K.H. le Pantekoti ŋkeke lɔ jiɔ, Izraɛliviwo gbekpɔtɔ nyi Mawu jukɔn. Vɔ so exwe hunnɔ mɛɔ, Yehowa dasɛ gbajɛɛ mɔ Kristo nukplavi egbejinɔtɔwo yí nyi ye jukɔn. Eyi taɖo denyi Izraɛli jukɔn lɔ nu yí akpaxwe sugbɔtɔ nɔ enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli wema eta 11 lɔ mɛ xokɔ nuxu so o, vɔ Kristo dokplɔtɔwo nu yí exokɔ nuxu so. (Edɔ. 2:1-4; Rɔm. 9:6-8; Gal. 6:15, 16) Gbesɔ kpe niɔ, acɛkpakpa vovovowo yí nyinɔ tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ lɔ le hwenu vovovowo mɛ. Vɔ acɛkpatɔ lɔwo ɖyi wowonɔnɔwo le ŋɖewo mɛ. Ŋkɔtɔ, efyɔ lɔwo kpanɔ acɛ do eju ciwo mɛ Mawu sɛntɔ sugbɔ le ji yí trenɔ fun nɔ wo. Amɛvetɔ, lé wowanɔ nu do Mawu mɛwo nu dasɛ mɔ wonyi Yehowa, Mawu adodwi lɔ ketɔnɔwo. Yí amɛtɔntɔ lɔɔ, efyɔ lɔwo koɖo ve hwlɛnnɔ ŋsɛntɔxu koɖo wowonɔnɔwo. w20.05 3 ¶3-4

Yehowa nyinɔ ŋɖekpokpui ci yí ʒan nɔ yi tamɛɖoɖo avamɛ. Yehowa atɛnŋ agbezan yi sɛntɔ ciwo yí nyi nuvɔnmɛwo nɔ woawa ŋɖekpokpui ci yí ʒan keŋ asin yí ana yi tamɛɖoɖo avamɛ. (Ezai 64:8) Le ŋkeke cɛwo mɛɔ, Yehowa na yi dro vakɔmɛ. Ŋɖekɛ datɛnŋ aɖo te yi yí ana yi drowo avamɛ aglo o. (Ezai 46:10, 11) Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ wa nɔ mì koɖo enu ciwo ekpedo mì nu mìwa nuɔ, mìaluin yí agbebui doji. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìbu tamɛ kpɔ so enuwawa nyakpɔkpɔ ciwo pleŋ Yehowa wa nuɔ, awa dɔ do mì ji sugbɔ. (Eha. 8:3, 4) Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu ci Yehowa kpedo mì nu mìnyi keŋ atɛnŋ awa yi dro nuɔ, ana mìaɖonɔ bubu gangan ni. Dedasɛ mɔ vɔnvɔn le ŋkɔ Yehowa nu nyao ba? Mìwo Da ŋkɔ lɔ dasɛ Mɛ ciŋmɛ enyi, enu ciwo pleŋ ewa vayi koɖo enu ciwo pleŋ avawa.—Eha. 89:7, 8. w20.06 9-10 ¶6-7

Aya mɛmi yí agbetɔ koɖo enuleagbuwo pleŋ ʒan gbɔxwe anɔ agbe. Enumɛkukuwo dasɛ mɔ, enulagbuwo gbɔnnɔ aya ci yí wu tɔnu miliya sanŋdi ɖeka le exwe ɖeka mɛ. Enuleagbu lɔwo ɖenɔ aya dɔndɔn ti, aya cɛ yí woyɔnɔ mɔ gaz carbonique. Ele ahan gan, aya mɛmi lɔ devɔnɔ o yí aya dɔndɔn lɔ devasunɔgbɔ keke axo ɖyi aya ci yí trɔdo mì gbeɖe o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa wa aci vovovo ciwo yí gbɔnnɔ aya dɔndɔn lɔ keŋ yí ɖenɔ aya mɛmi ti. Ecɛ ɖo kpe enyɔ ciwo yí le egbɛ kpukpui lɔ mɛ ji. Lé mìawɛ yí adasɛ doji mɔ nyigban nyakpɔkpɔ cɛ ci Yehowa na mì koɖo enunywi ciwo pleŋ yí le ji jeŋ nɔ mìɔ? (Eha. 115:16) Emɔ ɖeka ci ji mìato yí nyi tamɛbubukpɔ so enu ciwo yí Yehowa wa nu. Ecɛ acucu mì yí mìadonɔ akpe nɔ Yehowa ŋkeke ɖeshiaɖe do enu ciwo yí ena mì ŋci. Nɔ mìdranɔ fini mìle koɖo mìwo xwe xawo do yí wonɔnɔ mɛmiɖeɔ, mìdadasɛ mɔ nyigban ci yí Yehowa na mì jeŋ nɔ mì. w20.05 22 ¶5, 7

Yehowa kpɔkɔ Satana cukaɖa lɔ gbɔ koɖo nunya, ʒinxododo koɖo jɔjɔɛnyinyi. Égbedasɛ mɔ yenyi Ŋsɛnwopleŋtɔ le emɔ sugbɔ ji. Vevitɔ yí nyi mɔ, édanasɛ lɔnlɔn le enu ciwo pleŋ ewanɔ mɛ. (1 Ʒan 4:8) Yehowa demi yi ŋkɔ ŋci kɔkɔ gbeɖe o. Satana gbekpɔtɔ xokɔ ɖyi Mawu ŋkɔ le egbɛmɛ. Écakakɔ susu nɔ amɛwo nɔ woŋgbekpɔ Mawu mɔ yɛnyi ŋsɛntɔnɔ, amɛjɔjɔɛ, ŋɖɛnyatɔ koɖo amɛlɔntɔ o. Le kpɔwɛ mɛ, Satana tekɔkpɔ nɔ amɛwo akando ji mɔ Mawu denyi mìwo Watɔ o. Yí nɔ mɛɖewo kando ji mɔ Mawu liɔ, Satana tenɔkpɔ nɔ woakpɔɛ mɔ Mawu sewo donɔ xaxa nɔ amɛ yí wodesɔgbe o. Ékplanɔ nu amɛwo mɔ Yehowa nyi Mawu xomɛvetɔ ci yí tɔnɔ zo amɛwo le zomavɔ mɛ. Nɔ woxɔ ŋsukankan cɛ ji seɔ, enɔnɔ fafɛɖe nɔ wo mɔ woagbe acɛkpakpa jɔjɔɛ Yehowa tɔ. Keke avaje hwenu woagu Satanaɔ, átekpɔ mɔ yeatrɔ eo nɔ nagbe Yehowa. Ásun jia? w20.06 5 ¶13-15

Le hamɛ sugbɔ mɛɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ajekɔ agbla veviɖe mɔ yewoakpla egbe yoyu ɖe. Etɛnŋ gbɔnnɔnu nɔ wo mɔ woanu wowo susuwo. Vɔ nɔ mìdesɔ susu ɖo lé wodokɔ egbe yoyu lɔ ɖekɛ jiɔ, mìado jeshi mɔ wolɔn Yehowa yí ji mɔ yewoasin. Nɔ mìkpɔ nɔnɔmɛ nywi cɛwo le nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu cɛwo nuɔ, mìado bubu wo nu yí alɔn wo veviɖe. Mìdakpɔ do mìwo gbe ci wodedokɔ nywiɖe nu keŋ atɔ nunu nɔ wo mɔ: “Ŋ de ʒan eo o!” (1 Kor. 12:21) Mìdokɔ akpe gangan nɔ Yehowa, ɖo édo bubu mì nu yí na texwe mɛɖekamɛɖeka le yi hamɛ lɔ mɛ. Nɔ mìnyi ŋsu alo nyɔnu, trɛnnɔ alo mɛ ci yí lé alɔ, jajɛ alo amɛshinshin, nɔ mìdonɔ gbe ɖe nywiɖe alo mìdeduini nywiɖe can ɔ, mìle veviɖe nɔ Yehowa koɖo mìwonɔnɔwo. (Rɔm. 12:4, 5; Kol. 3:10) Le vamɛ mɔ mìakpɔtɔ ajinɔ emɔ ciwo ji mìato yí ado bubu mìwo texwe koɖo mɛbuwo tɔ nu le Yehowa hamɛ lɔ mɛ. w20.08 31 ¶20-22

Atɛnitɔwo sɛnnɔ vojuwo, wanɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwo yí gbexɔ xexemɛnunyatɔwo nukplakplawo ji se. Gan, apotru Pɔlu demi eŋɛnywi lɔ dradra nɔ wo o. Gbesɔ kpe niɔ, wozuini vɔ dena ta o. Pɔlu ŋtɔ nunɔ “enyɔ kpotuwo yí nyi yumɛcitɔ koɖo amɛmabutɔ sa,” gan évatrɔ Kristotɔ. (1 Tim. 1:13, NWT) Yesu kpɔ Pɔlu mɔ yɛavanyi ye nukplavi dru, ahanke Pɔlu kpɔ Atɛnitɔwo mɔ woavanyi Yesu nukplaviwo dru nɛ. Yi nyɔ jɔ, ɖo Atɛnitɔ ɖewo vatrɔ Kristotɔwo nyao. (Edɔ. 9:13-15) Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, amɛwo so akɔta vovovowo mɛ yí vatrɔ Yesu nukplaviwo. Hwecinu Pɔlu ŋwlɛkɔ nu ɖaɖa Kristotɔ Grɛki ciwo yí le Korɛnti juganmɛɔ, énu mɔ mɛɖewo nyi tamɛsɛntɔ alo wanɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu kpotuwo sa. Eyi taɖo enu mɔ: “Nɛnɛke yí míwo domɛtɔ ɖewo nɔ̀ sa vayì nɛ, vɔ wo le eshi nɔ mí.” (1 Kor. 6:9-11) Nɔ enyi eo yɔ ɖe, àkpɔ mɛ ŋtɔ́wo mɔ woavatrɔ adɛn yí anyi Yesu nukplaviwo drua? w20.04 12 ¶15-16

Nɔ mɛɖewo xokɔ nu kpɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo deɖo aɖe blɛ ado hwɛ wo o. Vɔ woɖo atekpɔ amɔŋje enu yí na wobukɔ mɔ, nɔ yewomi Yehowa sɛnsɛn ɔ, yɛanyɔ nɔ yewo wu. Eyi woawa gbɔxwe anya kpukpui ci woazan asɔ do ŋsɛn wo. Enyɔnuɖɛtɔ Eli shi nɔ Efyɔnyɔnu Ʒɛzebɛli. (1 Efy. 19:1-3) Ése le yiɖeki mɛ mɔ yewa dɔ gbali yí ji mɔ yeaku. (1 Efy. 19: 10) Yehowa dedo hwɛ yi o. Éna kankandoji yi mɔ ye nyɔnuɖɛtɔ buwo gbeli, denyi yiɖekɛ yí kpɔtɔ o. Yehowa gbekpedo nu nɔ akando yi ŋsɛn ji; énu ni mɔ edɔ sugbɔ gbeli yɛawa. Yehowa sɔ xomɛfafa yí ɖo to Eli nyɔwo keŋ dɔ edɔ buwo yi. (1 Efy. 19:11-16, 18) Nyi mìakpla so mɛɔ? Mì pleŋ yí ɖo awa nu do Yehowa lɛngbɔwo nu koɖo xomɛfafa. Vɔ hamɛmɛshinshinwo ɖo awɛ wu. Nɔ mɛɖe mɔ yedo dɔmɛzi alo mɔ Yehowa datɛnŋ asɔ enu ci yewa sɔ ke ye gbeɖeɔ, hamɛmɛshinshinwo ɖo aɖo to yi keŋ ase yi jimɛnyɔwo. Yi goduɔ, woatekpɔ ana kankandoji lɛngbɔ ci yí bu lɔ mɔ yile veviɖe nɔ Yehowa. w20.06 22 ¶13-14

Yehowa wa mì nɔ mìase vivi nɔ ehadodo koɖo mìwo xomumɛtɔwo koɖo mìwo xlɔwo. (Eha. 133:1) Exlɔ nywiwo le Yesu shi. (Ʒan 15:15) Bibla xo nuxu so nyɔna ciwo yí le exlɔ nywiwo ɖoɖo mɛ nu. (Elo. 18:24) Egbenu hɛnnɛ mɔ yidenyɔ mɔ mìanɔnɔ azɔge azɔge nɔ amɛwo o. (Elo. 18:1) Amɛ sugbɔ kpɔɛ mɔ ɛntɛnɛti ji hadoxuwo akpedo yewo nu yí yewoaɖo xlɔ sugbɔ nɔ yewoŋgbeci akogo o. Ele ahan gan, mìɖo anya wawa nɔ mìzankɔ mɔnu cɛwo. Mɛɖewo zannɔ gamɛ sugbɔ yí akpɔkɔ enuŋwlɛŋwlɛ koɖo foto ciwo yí mɛbuwo sɔ dado ɛntɛnɛti ji hadoxuwo. Nugɔnmɛjijiwo dasɛ mɔ mɛ ciwo yí wanɔ ahan tɛnŋ vase le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewoci akogo yí agbɔjɔ le yiyimɛ. Nyi yí taɖoɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ amɛwo sɔnɔ foto nywitɔ ciwo woɖe koɖo wowo xlɔwo le jijɔ hwenu koɖo texwe nywitɔwo danɔdo jugbaja hadoxuwo le ɛntɛnɛti ji. Mɛ ci yí kpɔnɔ foto hunnɔwo atɛnŋ asɔ yiɖeki sɔnɔ koɖo amɛwo yí abui mɔ yedele bo ɖe nu alo yedeɖo ta o. w20.07 5-6 ¶12-13

Jutakpɔxɔ 1^er octobre 1988 nu mɔ: “Hamɛmɛshinshinwo ɖo anya mɔ, Kristo atɛnŋ ato gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí akpedo hamɛmɛshinshin ɖekpokpui nu yí akpɔ Bibla gɔnmɛɖose ɖe ci yí akpedo hamɛmɛshinshinwo-ha lɔ nu yí woanya enu ci woawa le nɔnɔmɛ ɖe mɛ alo anya gbeta vevi ɖe ci woasɔ. (Edɔ. 15:7-15) Denyi hamɛmɛshinshin kuɖeka nu yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpenɔdo o, wo pleŋ nu ekpenɔdo.” Hamɛmɛshinshin ci yí donɔ bubu yi kpenawo nu datenɔkpɔ gashiagamɛ mɔ yeaxonɔ nuxu doŋkɔ le hamɛmɛshinshinwo bɔbɔwo mɛ o. Daxonɔ nuxu sugbɔ alo abui mɔ ye susuwo yí nyɔnɔ tɛgbɛɛ o. Vɔ ánunɔ yi susuwo koɖo amɛɖekisɔsɔhwe. Áɖonɔ to nyɔ ci yi kpenawo nukɔ nywiɖe. Ci yí le veviɖe wuɔ, áji veviɖe mɔ yeazannɔ Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo yí awanɔ do “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” mɔdasɛnamɛwo ji. (Mt. 24:45-47, NWT) Nɔ hamɛmɛshinshinwo lɔn wowonɔnɔwo yí donɔ bubu wowonɔnɔwo nu nɔ wolekɔ enyɔwo kpɔɔ, Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ anɔ koɖo wo yí adasɛ mɔ nɔ wo nɔ woasɔ gbeta ciwo yí anyɔ.—Ʒaki 3:17, 18. w20.08 27 ¶5-6

Apotru Pɔlu ketɔnɔwo ɖo ŋsɛn sugbɔ wui. Woxui yí li do gakpamɛ zenɛniɖe. Mɛ ciwo yí ɖo anyi Pɔlu xlɔwo sa, ve xomɛ di hɛnnɛ. Ŋtɔkpu can ɔ, mɛɖewo le Kristo hamɛ lɔ mɛ yí fɔn gu do ji. (2 Kor. 12:11; Fili. 3:18) Vɔ Pɔlu ɖu wo pleŋ ji. Lé eɖu wo ji doɔ? Ci wocikɔ yumɛ ni can ɔ, demi kunuɖeɖedɔ lɔ o. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo do ŋkpɛn yi can ɔ, ékpɔtɔ le gbeji nɔ wo pleŋ. Ci yí gbewu hunnɔwo pleŋ yí nyi mɔ, énɔ gbeji nɔ Yehowa keke yi yi kugbe. (2 Tim. 4:8) Ékpe ji yí wa enu cɛwo pleŋ, vɔ dewa wo le yiŋtɔ ŋsɛn mɛ o, ci eɖoŋ do Yehowa nu yí na esun ji. Wozukɔ eo alo cikɔ yumɛ nɔ eoa? Ao tajinu yí nyi mɔ, yeakpenɔdo amɛwo nu nɔ woakpla nu so Yehowa koɖo Bibla nu. Àkpe ji yí awɛ, nɔ èzannɔ Bibla sɔ nanɔ ɖoŋci amɛwo, nɔ èbunɔ amɛ yí wanɔ enunywi nɔ mɛ ciwo yí vekɔ xomɛ do eo, koɖo nɔ èwanɔ nywi nɔ amɛshiamɛ, ao ketɔnɔwo can.—Mt. 5:44; 1 Piɛ 3:15-17. w20.07 17-18 ¶14-15

Mìatɛnŋ anu teŋ mɔ Yehowa sɔ yiɖeki hwenɔa? Ɛɛ mìatɛnŋ anu ahan shigbe lé Davidi nui nɛ. (Eha. 18:35) Taŋfuin Davidi bukɔ tamɛ kpɔ so ŋkeke ci ji Samiɛli va dalɔ xomɛ yí shi ami ni nɔ avanyi Izraɛli fyɔ. Davidi nyi adɔklɔɛ nɔ evi amɛnyi ciwo edalɔ ji, vɔ eyi Yehowa can nɔ aɖɔli Efyɔ Sɔlu. (1 Sam. 16:1, 10-13) Davidi alɔn do enyɔ ciwo yí ehakpatɔ ɖeka nu so Yehowa nu ji, émɔ: ‘Édotagu yí a kpɔ jeŋkwi koɖo nyigban. Mawu fɔn wamɛnɔwo tí le afizɔ mɛ. Mawu ɖenɔ enubyɔtɔwo tí . . . asɔ wa amɛkplɔtɔ veviwo.’ (Eha. 113:6-8) Yehowa to lé ewanɔ nu do yi sɛntɔ nuvɔnmɛwo nu ji yí dasɛ mɔ yesɔ yeɖeki hwe. Denyi mìwo sɛnsɛn ɖekɛ exɔnɔ o, vɔ egbesɔ mì shigbe yi xlɔwo nɛ. (Eha. 25:14, NWT) Ci Yehowa ji mɔ yeahun mɔ nɔ mì nɔ mìatɛnŋ anyi exlɔ koɖo yeɔ, ésɔ Eviɛ sɔ sa vɔn do mìwo nuvɔnwo ta. Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛ sugbɔ! w20.08 8 ¶1-3

Yehowa ɖo ŋkeke koɖo gamɛ ci ji agu xexe vwin cɛ le. (Mt. 24:36) Dagbe ʒinxo mado keŋ atɔ enu lɔwo wawa gbɔxwe gamɛ lɔ aɖo o. Éjikɔ veviɖe mɔ yeafɔn amɛkukuwo, vɔ édokɔ ʒinxo. (Job 14:14, 15) Énɔkɔ te, nɔ gamɛ nywitɔ ci ji afɔn wo do agbe aɖo. (Ʒan 5:28) Susu nywiwo li ci yí taɖo mìadonɔ akpe nɔ Yehowa, ci edonɔ ʒinxo. Bui kpɔ: Ci Yehowa donɔ ʒinxoɔ, amɛ sugbɔ kpɔ gamɛ keŋ yí “trɔjimɛ,” mìwo can.Yehowa ji mɔ emɔ le hun nɔ amɛ sugbɔ nɔ woakpɔ agbe mavɔ. Eyi taɖo mína mìadonɔ akpe ni mɔ édonɔ ʒinxo. Lé mìawɛ doɔ? Mìajinɔ “mɛ ciwo shi yí eji nɔnɔmɛ nywi le nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ” veviɖe yí akpedo wo nu nɔ woalɔn Yehowa keŋ asin. (Edɔ. 13:48, NWT) Nɔ wowɛ ahan ɔ, woakpɔ nyɔna so Yehowa ʒinxododo mɛ, shigbe mìwo nɛ. w20.08 18 ¶17

Mìji mɔ mìwo Bibla nukplavi akpla nu so Yehowa nu. Vɔ enu ci ekplakɔ atɛnŋ awa dɔ do yi ji ji yí aji mɔ yeawa do ji. Yesu kpla nu sugbɔ amɛwo yí wojinɔ mɔ yewoakpla nu sugbɔ le gbɔ. Vɔ amɛwo gbekplɔɛnido, ɖo yi kplamuwo wanɔ dɔ do wowo ji ji. (Luiki 24:15, 27, 32) Ao nukplavi ɖo akpɔ Yehowa shigbe Amɛ ŋtɔŋtɔ nɛ, mɛ ci atɛnŋ aje xlɔ koɖo yí akpɔɛni shigbe Edalɔ, yi Mawu koɖo yi Xlɔ nɛ. (Eha. 25:5) Le Bibla nukplakpla lɔ mɛɔ, dɔn nukplavi lɔ susu yi nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le mìwo Mawu shi ji. (Hun. 34:5, 6; 1 Piɛ 5:6, 7) Wɛni ahan nɔ míkplakɔ nyɔta ɖekpokpui. Kpedo nu nɔ amɔŋje Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo mɛ. Eɖewo yí nyi yi lɔnlɔn, xomɛvuwawa koɖo ŋshishikunamɛ. Yesu mɔ, “ese ŋkɔtɔ koɖo ese vevitɔ lɔ” yí nyi “lɔn [Yehowa] ao Mawu.” (Mt. 22:37, 38) Tekpɔ acu lɔnlɔn gangan ɖoɖo nɔ Mawu do jimɛ nɔ ao nukplavi lɔ. w20.10 10 ¶12

Yesu wa nu do nyɔnuwo pleŋ nu koɖo bubu. (Ʒan 4:27) Taŋtaŋ ɔ, Yesu donɔ bubu gangan nyɔnu ciwo yí wanɔ Dalɔ dro nu. Eyi taɖo ekpɔnɔ wo mɔ wonyi ye nɔviye nyɔnuwo yí yɔ wo bɔdo ŋsu ciwo yí emɔ wole ye xomu mɛ nu. (Mt. 12:50) Yesu gbenyi exlɔ adodwi nɔ wo. Kpɔ ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ yɛ koɖo Mari koɖo Marta ɖa. Ewa shigbe mɔ nyɔnu cɛwo koɖo ve nyi trɛnnɔwo hannɛ. (Luiki 10:38-42) Eze petii mɔ, Yesu to yi nuxuxoxo koɖo yi nuwana ji yí na wovo le wowoɖekiwo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Mari vo le yiɖeki mɛ keke yí nɔ nyinɔnɔ do afɔ gbɔ ni shigbe nukplavi nɛ. Yí ci Mari deva kpedo Marta nu yí eve nuɔ, Marta voŋ yí nu enyɔ ciwo yí le susumɛ ni nɔ Yesu. Le junɔnɔ ŋtɔ́ mɛɔ, Yesu kpedo nyɔnu amɛve cɛwo nu le gbɔngbɔnmɛ. Édasɛ mɔ yesɔ ɖe le ji nɔ wo koɖo wowo nɔvi Lazar, ci egbeyi wo gbɔ gabuwomɛ. (Ʒan 12:1-3) Eyi taɖo ci Lazar lé dɔ̀ sɛnsinɖeɔ, Mari koɖo Marta nya mɔ yewoatɛnŋ axɔ kpekpedonu so Yesu gbɔ.—Ʒan 11:3. w20.09 20 ¶3; 21 ¶6

Yesu nukplaviwo kpɔkɔ emɔ mɔ Fyɔɖuxu lɔ “aze le afɔdumɛ” keŋ ahwlɛn yewo gan le Rɔmatɔwo cɛkpakpa shi. Mìsɔ kpakpa le te kpɔ hwecinu Mawu Fyɔɖuxu lɔ avaɖe nuvwinwawa si yí aɖo xexe yoyu ci yí aɖɔ koɖo amɛ jɔjɔɛwo. (2 Piɛ 3:13) Vɔ mìɖo ado ʒinxo keŋ ale te kpɔ gamɛ ci Yehowa ɖo. Yehowa na gamɛ sugbɔ Nowe yí ekpa tɔjihun lɔ yí gbenyi “enyɔ jɔjwɛ dratɔ.” (2 Piɛ 2:5; 1 Piɛ 3:20) Yehowa ɖo to Abraxamu ci ebiɔkɔ nyɔ yi se gbɛmɛgbɛmɛ so gbeta ci esɔ mɔ yeagu amɛvwin ciwo yí le Sodomu koɖo Gomora nu. (Gɔnm. 18:20-33) Yehowa do ʒinxo sugbɔ nɔ Izraɛli jukɔn egbejimanɔtɔ na nɔ exwe sanŋdi nɛniɖe. (Nex. 9:30, 31) Mìkpɔ lé Yehowa dokɔ ʒinxo do, ɖo énakɔ gamɛ mɛ ciwo pleŋ eji mɔ ‘woatrɔ jimɛ’ keŋ anyi ye xlɔ. (2 Piɛ 3:9; Ʒan 6:44; 1 Tim. 2:3, 4) Kpɔwɛ ci Yehowa ɖo, na mìkpɔ susu nywi ci yí taɖo mìakpɔtɔ adonɔ ʒinxo le kunuɖeɖedɔ koɖo nukplakpla amɛwo mɛ. w20.09 10 ¶8-9

Nɔ Yehowa fɔn amɛwoɔ, wowo tamɛbubukpɔ koɖo mɛ ciŋmɛ wonyi agbele shigbe lé wole do sa nɛ. Bu tamɛ kpɔ so gɔnmɛsese ci yí le nyɔ cɛ nu. Yehowa lɔn eo sugbɔ keke yí do jeshi enu ciwo yí èbunɔ kpɔ, lé èsenɔ le eoɖeki mɛ, enyɔ ciwo yí ènunɔ koɖo enu ciwo yí èwanɔ. Eyi taɖo dagbɔnnu ni mɔ, nɔ éfɔnkɔ eo so kuɔ, áwa eo yí nale shigbe lé èle do sa nɛ o. Efyɔ Davidi nya mɔ Yehowa jeshi mìwo domɛtɔ ɖeshiaɖe nywiɖe. (Eha. 139:1-4) Lé nyanya mɔ Yehowa jeshi mì ɖɛ, ana mìase le mìwoɖekiwo mɛɔ? Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa jeshi mì ɖɛ nywiɖe doɔ, mìdeɖo avɔn o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ŋwi mɔ Yehowa lenɔ bu nɔ mì veviɖe. Ékpɔnɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka mɔ mìnyi amɛ vevi nɔ ye. Éwaɖaŋ donɔ jeshi enu ciwo pleŋ yí kpɔ ŋsɛn do mì ji le mìwo gbemɛ. Ecɛ nyanya fa akɔn nɔ amɛ sugbɔ! Mìdeɖo abui gbeɖe mɔ mìci akogo o. Le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛɔ, Yehowa le mì gbɔ yí jinɔ mɔ yeakpedo mì nu.—2 Kro. 16:9. w20.08 17 ¶13-14

Yehowa lɔn yí nanɔ kpla yi mɛwo. Éji mɔ wo le jeshi ye, yí alɔn ye keŋ anɔ agbe tɛgbɛɛ shigbe ye viye lɔnlɔntɔwo nɛ. Enu cɛwo pleŋ davamɛ, nɔ denanɔ kpla wo o. (Ʒan 17:3) Yehowa zan exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo hamɛ lɔ yí sɔ na kpla yi mɛwo. (Kol. 1:9, 10) Gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí nyi “alɔ̀doamɛtɔ” ci Yesu sɔ ɖo gbe nɔ yi nukplavi lɔwo kpedo wo nu sugbɔ. (Ʒan 14:16) Ena nukplavi lɔwo mɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛ doji yí gbeɖo ŋwi enyɔ sugbɔ ciwo Yesu nu koɖo enu ciwo ewa, shigbe lé wovaŋwli do Eŋɛnywiwemawo mɛ nɛ. Enujejeshi cɛ do ŋsɛn Kristotɔ ŋkɔtɔ cɛwo xɔse koɖo lɔnlɔn ci woɖo nɔ Mawu koɖo Eviɛ koɖo wowonɔnɔwo. Le mìwo hwenuɔ, Yehowa nu ɖɛ mɔ “le ŋkeke vɔvɔ tɔwo” mɛɔ, amɛwo aso jukɔnwo pleŋ mɛ yí ayi ye ‘to’ ci yí nyi sɛnsɛn adodwi lɔ ji nɔ yɛakpla ye mɔwo wo. (Ezai 2:2, 3) Mìkpɔ nyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ. w20.10 24 ¶14-15

Nyi yí ana mɛɖe agbe nukplamu nywi ci exlɔ amɛlɔntɔ ɖe niɔ? Egoyiyi yɔ. Mɛ ciwo yí yinɔ go lɔnnɔ “enu ciwo [wo] jinɔ ase.” Woɖonɔ te “eto ɖoɖo nyɔnɔnwi lɔ.” (2 Tim. 4:3, 4) Wokpɔɛni mɔ yewodeʒan nukplamu so mɛɖe gbɔ o, ɖo wobuini mɔ yewonya ŋɖɛ alo le veviɖe wu mɛkpɛtɛwo. Vɔ, apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Nɔ́ amɛ ɖe sɔ yiɖeki mɔ ye nyi enu ɖe, gan yí dé nyi enu ɖe ɔ, é le yiɖeki blekɔ.” (Gal. 6:3) Efyɔ Salomɔ dre nyɔ cɛ mɛ nywiɖe. Éŋwlɛ mɔ: “Ðajɛvi abɔnɔ ci yí nyaŋɖɛ nyɔ wu efyɔ shinshin xlunɔ ci yí deɖo susu nywi keke ase nukplamunyɔ o.” (Ŋun. 4:13) Bu tamɛ kpɔ so enu ci Piɛ wa hwecinu Pɔlu gbe nyɔ ni le amɛwo mɛ nu. (Gal. 2:11-14) Lé Pɔlu nu nyɔ lɔ ni do koɖo fini yí enui ni le tɛnŋ na Piɛ ado dɔmɛzi do Pɔlu sa. Gan Piɛ nya ŋɖɛ. Élɔn yí xɔ nukplamu lɔ yí dele Pɔlu do dɔmɛ o. Ci exokɔ nuxu so Pɔlu nu gabumɛɔ, éyɔɛ mɔ “nɔvi vevi.”—2 Piɛ 3:15. w20.11 21 ¶9, 11-12

Nyi yí akpedo Bibla nukplaviwo nu sugbɔ yí woawa ŋkɔyiyi le gbɔngbɔnmɛɔ? Eyi nyi mìwo Kristotɔwo bɔbɔwo yiyi. Bibla mɛ nukplamu ciwo wonanɔ le bɔbɔ lɔwo akpedo wo nu yí woagbenya enu sugbɔ kpi, ado ŋsɛn wowo xɔse yí ana lɔnlɔn ci woɖo nɔ Mawu asɛnŋ doji. (Edɔ. 15:30-32) Gbesɔ kpe niɔ, eŋɛnywidratɔ ɖe atɛnŋ anu lé lɔnlɔn sɛnŋ ci yiŋtɔ ɖo nɔ Yehowa cucui yí ewa do Mawu sewo ji nɔ nukplavi lɔ. (2 Kor. 4:7; 7:1) Yí nɔ Bibla nukplavi ɖe va jeshi eŋɛnywidratɔ egbejinɔtɔ vovovowoɔ, átɛnŋ akpɔ wowo kpɔwɛ yí anya lé awa do Kristo se ci yí mɔ woalɔn Mawu koɖo amɛkpena ji. (Ʒan 13:35; 1 Tim. 4:12) Wokpɔɛni mɔ eŋɛnywidratɔwo to cukaɖa ciwo han mɛ yewotokɔ. Eyi wodonɔ jeshi mɔ, yewoatɛnŋ awa trɔtrɔ ciwo yí ʒan keŋ avanyi Kristo nukplavi. (2 Ese. 30:11) Mɛshiamɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ atɛnŋ awa ŋɖe asɔ kpedo Bibla nukplaviwo nu nɔ woayi ŋkɔ le gbɔngbɔnmɛ.—Mt. 5:16. w20.11 5 ¶10-12

Taŋfuin apotru Pɔlu xokɔ nuxu so evu ci wowanɔ koɖo elan ŋtɔŋtɔwo le munumuxu ɖeka le Efezi. (2 Kor. 1:8; 4:10; 11:23) Alo étɛnŋ xokɔ nuxu so Ʒuifu gufɔntɔwo koɖo mɛbu ciwo yí le shigbe “elan wadanwo” nɛ nu. (Edɔ. 19:26-34; 1 Kor. 16:9) Nɔ egbenyi do ɖe can ɔ, Pɔlu kpanŋkɔ afɔku sɛnŋwo. Gan ékpɔtɔ sɔ susu ɖo jijɔ ci akpɔ le esɔmɛ nu. (1 Kor. 15:30, 31; 2 Kor. 4:16-18) Afɔku hwenu yí mìle agbe le gbɛ. Wowanɔ tamɛsɛnnuwo koɖo mìwo nɔvi ɖewo. Nɔvi buwo le fini yí wowakɔ ahwa le, eyi taɖo wodele vofamɛ o. Le jukɔn ɖewo mɛɔ, woɖo te mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ alo wodeɖe mɔ do nu ahan o, gan mìwo nɔviwo gbekpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa nɔ woalé wo do gakpamɛ alo woawu wo can. Vɔ nɔvi cɛwo pleŋ ciwo yí kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa nyi kpɔwɛ adodwi nɔ mì. Wodevɔnnɔ o, ɖo wonya mɔ nɔ wowu yewo kakacɛ can ɔ, Yehowa drakɔ enunywi ciwo yí nyɔ wu cɛwo do ɖɛ nɔ yewo le esɔmɛ. w20.12 9 ¶3-4

Nɔ amɛwo dexɔkɔ eŋɛnywi lɔ alo nɔ dekpɔkɔ wo le axomɛ ɖe, ena ègbɔjɔnɔ hweɖewonua? Le nɔnɔmɛ cɛ han mɛ ɖe, lé mìawɛ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ dojiɔ? Ele veviɖe mɔ mìaɖo susu nywi do kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Nyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Kpɔtɔ asɔ susu ɖo Mawu ŋkɔ lɔ koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ dradra ji. Yesu nui yi mɛ kɔ petii mɔ, amɛ hwɛɖeka yí akpɔ agbe mɔ lɔ. (Mt. 7:13, 14) Nɔ mìle kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, bubu enyi nɔ mì mɔ mìwakɔ dɔ koɖo Yehowa, Yesu koɖo mawudɔlawo. (Mt. 28:19, 20; Enyɔ. 14:6, 7) Yehowa dɔnnɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoasin va yiɖeki gbɔ. (Ʒan 6:44) Eyi taɖo nɔ mɛɖe deji mɔ yeaɖo to mìwo ŋɛdu lɔ gbɛɔ, étɛnŋ vaɖo to sɔ. Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Deborah nu mɔ: “Gbɔjɔgbɔjɔ le shigbe ahwawanu sɛnŋ ɖeka ci Satana zannɔ nɛ.” Vɔ Satana hwawanuwo deɖyi ŋɖe le ŋmɛ nɔ Yehowa o. w20.12 26 ¶18-19; 27 ¶21

Kristotɔ egbejinɔtɔ sugbɔ ɖo awa dɔ gashiagamɛ yí asɔ kpɔ wowoŋtɔwo koɖo wowo xomuwo ji. Ci enyi ahan can ɔ, egbejinɔtɔ cɛwo donɔ alɔ Mawu habɔbɔ lɔ dɔwo lé woakpe ji do. Ðewo nanɔ kpekpedonu le jɔjɔmɛfɔkuwo godu yí buwo wanɔ dɔ le exɔcucudɔwo mɛ. Nɔvi ɖewo nanɔ ho hɛnnɛ yí sɔ donɔ alɔ xexeɛ pleŋ mɛ dɔ. Wowanɔ enu cɛwo pleŋ ɖo wolɔn Mawu koɖo wowo kpenawo. Mìyinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo kwɛshila ɖeshiaɖe yí wanɔ ci mìawa le mɛ keŋ sɔ danasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Nɔ nu cikɔ nɔ mì can ɔ, mìdegɔnnɔ bɔbɔ cɛwo o. Nɔ mìvɔnkɔ can ɔ, mìɖonɔ enyɔ ŋci. Yí ci enuwo kpekpeɛ mì pleŋ can ɔ, mìdonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo doŋkɔ nɔ bɔbɔ lɔwo alo nɔ mìkpa. (Ebre. 10:24, 25) Edɔ ciwo mìwo kpena eŋɛnywidratɔwo wanɔ jɔ ji nɔ mì yí mìdo akpe nɔ wo taŋ! w21.01 10 ¶11

Egbɔnnɔnu nɔ egoyitɔwo mɔ woakanfu mɛbuwo, ɖo wojinɔ mɔ wo le kanfu yewo. Kankandojitɔɔ, wosɔ wowoɖekiwo sɔnɔ koɖo mɛbuwo yí danasɛ mɔ yewo yí nyɔ wu. Wodenanɔ kpla mɛbuwo yí ana dɔ wo o, vɔ wowo nuwana lɔwo le shigbe wonukɔ mɔ: “Nɔ èji mɔ woawa ŋɖe shigbe lé yeji do nɛɔ, èɖo awɛ eoŋtɔ.” Egoyitɔ winɔ numɛ yí gbehwannɔŋ amɛwo. Nɔ mìdo jeshi egoyiyi ɖe le mì mɛɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe nɔ akpedo mì nu ‘mìatrɔ mìwo tamɛ bubu’ nɔ nɔnɔmɛ dɔndɔn cɛ ŋgbevado ke do mì mɛ o. (Rɔm. 12:2) Mìdo akpe sugbɔ mɔ Yehowa ɖo kpɔwɛ nɔ mì! (Eha. 18:35) Mìkpɔ lé esɔ yiɖeki hwe le lé ewanɔ nu do yi sɛntɔwo nu do yí mìjinɔ mɔ mìasran yi kpɔwɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mɛɖewo sɔ wowoɖekiwo hwe yí mɔnukpɔkpɔ sun wo shi yí wozɔn koɖo Mawu. Woŋwlɛ wowo kpɔwɛwo do Bibla mɛ yí mìji mɔ mìasran wo. Le vamɛ mɔ mìasɔ bubu koɖo kanfukanfu ci Yehowa je nɔ nini tɛgbɛɛ.—Enyɔ. 4:11. w20.08 13 ¶19-20

Alɔlele nyi nunana maɖoafɛn so Mawu gbɔ, vɔ agbetɔwo nyi nuvɔnmɛwo. (1 Ʒan 1:8) Eyi taɖo Mawu Nyɔ lɔ kanxle asu koɖo ashiwo mɔ woado go cukaɖawo, emɔ woakpɔ “xaxa le gbaza mɛ.” Yehowa ji mɔ ŋsu Kristotɔwo le kpɔ gbɔngbɔnmɛ, seselelanmɛ koɖo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ wowo xomuwo. (1 Tim. 5:8) Ele ahan gan, nɔvinyɔnu le asuxwewo ɖo aji gamɛ keŋ ahlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu ŋkeŋke yí agbedonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so jimɛ. Ecɛ atɛnŋ agbɔnnu. Nyɔnu le asuxwewo xanɔ sugbɔ, vɔ ele veviɖe mɔ woaji gamɛ awɛni. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa ji mɔ mìwo ɖekaɖeka le nyi xlɔ koɖo ye yí agbedonɔ ŋsɛn ekacaca lɔ. (Edɔ. 17:27) Eze gbawlɛ mɔ, nyɔnu le asuxwe ɖo aje agbla sɛnsinɖe keŋ abubɔ nɔ asuɔ ci yí nyi nuvɔnmɛ. Vɔ, nɔ émɔŋje susu ciwo yí taɖo Bibla mɔ yɛ le bubɔ nɔ asuɔ mɛ yí gbelɔn do wo jiɔ, ecɛ wawa anɔ fafɛɖe ni. w21.02 9 ¶3, 6-7

Mìatɛnŋ asɔ tetekpɔwo sɔ koɖo ezo ci wozan yí sɔ cunɔ ewi. Nɔ ewi lɔ xɔ zo keke vafaɔ, ésɛnnɔŋ doji. Ahanke nɔ mìdo ji le tetekpɔwo mɛɔ, mìwo xɔse sɛnnɔŋ doji nɛ. Enu cɛ yí dɔ Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Ejidodo lɔ ɖo gbe awa edɔ yitɔ dediɖe, gbɔxwe nɔ mí a shin yí a nyi enu kpɛnkpin, yí enu ɖe da hwe do mí o.” (Ʒaki 1:4) Nɔ mìkpɔ mɔ mìwo tetekpɔwo na mìwo xɔse sɛnŋ dojiɔ, mìatɛnŋ ado ji le wo mɛ koɖo jijɔ. Le lɛta ci Ʒaki ŋwlɛ mɛɔ, égbenu ŋɖewo ciwo atɛnŋ ana mìdakpɔ jijɔ o. Cukaɖa ɖeka yí nyi mɔ nɔ mìdan enu ci mìawa. Nɔ mìtokɔ tetekpɔ mɛɔ, mìjinɔ mɔ Yehowa le kpedo mì nu nɔ mìawa cancan ciwo yí ajɔ ji ni. Mìgbejinɔ mɔ woawa nywi nɔ nɔviwo yí agbekpedo mìwoŋtɔwo nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa. (Ʒer. 10:23) Mìʒan nunya gbɔxwe anya enu ci mìawa koɖo nyɔ ci mìɖo anu nɔ mɛ ciwo yí cikɔ yumɛ nɔ mì. Nɔ mìdan enu ci mìawaɔ, mìtɛnŋ gbɔjɔ yí mìwo jijɔkpɔkpɔ tɛnŋ bu blaŋ. w21.02 28 ¶7-9

Yehowa ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì. Yi lɔnlɔn lɔ sɛnŋ keke nɔ mìnɔ gbeji niɔ, ŋɖekɛ datɛnŋ ana ami lɔnlɔn ɖoɖo nɔ mì gbeɖe o. (Rɔm. 8:38, 39) Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “sɛnsinɖe” dɔn susu yi lé mɛɖe ado gbla sɛnsinɖe gbɔxwe alɔn amɛ ji. Hweɖewonuɔ, denɔnɔ fafaɖe mɔ mìado gbla keŋ alɔn mìwo kpena xɔsetɔwo o. Nɔ mɛbuwo do dɔmɛzi nɔ mìɔ, mìakpɔtɔ “ado ji anɔ koɖo [mìwonɔnɔwo] le lɔnlɔn mɛ, yí aje agbla veviɖe keŋ akpɔtɔ alé ɖekawawa gbɔngbɔn lɔ tɔ do te le ejunɔnɔ fafa tɔ mɛ.” (Efe. 4:1-3, NWT) Mìdasɔ susu ɖonɔ wowo fɛnwo ji o. Mìaje agbla awa ci ji mìsun keŋ akpɔnɔ mìwo nɔviwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do nɛ. (1 Sam. 16:7; Eha. 130:3) Denɔnɔ fafaɖe gashiagamɛ mɔ, mìalɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, vevitɔ nɔ mìkpɔkpɔ wowo fɛnwo goɖuu ahan o. Ewa shigbe mɔ ecɛ nyi cukaɖa nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ Kristotɔ ɖewo hannɛ; le kpɔwɛ mɛ, Evodi koɖo Sɛntishi. Apotru Pɔlu do ŋsɛn wo mɔ “wo le ɖo susu ɖekaŋmɛ le Axwetɔ lɔ mɛ.”—Fili. 4:2, 3. w21.01 22-23 ¶10-11

Jajɛwo, míwo nu jɔnɔ ji nɔ nɔviwo ci mísɛnkɔ Yehowa “alɔlealɔmɛ” koɖo wo! (Zef. 3:9, NWT) Lé míwanɔ edɔ ci wodɔ mí koɖo ŋsɛn koɖo ezolelanmɛ do na wolɔn mí sugbɔ. Míwo nu jeŋ nɔ wo. Nɔviŋsu jajɛwo, míŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ Yehowa lɔn mí yí kando mí ji o. Énu daɖɛ mɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo mɛɔ, ɖajɛviwo hwakɔn ɖeka asɔ wowoɖekiwo na faa. (Eha. 110:1-3) Énya mɔ míwo lɔn ye yí ji mɔ míwo le sɛn ye koɖo míwo nujikpekpewo pleŋ. Eyi taɖo mídonɔ ʒinxo nɔ mɛbuwo yí adonɔ ʒinxo nɔ míwoɖeki. Nɔ míwa afɛn ɔ, mílɔn axɔ ekpla koɖo etodɔndɔn ci woana mí yí akpɔ wo mɔ woso Yehowa gbɔ. (Ebre. 12:6) Míje agbla ale bu nɔ edɔ ɖekpokpui ci woɖo nɔ mí nywiɖe. Yí gbesɔ wu hunnɔwo pleŋ ɔ, le ŋɖekpokpui ci míwanɔ mɛɔ, mína yí míwo Da ci yí le jeŋkwimɛ akpɔnɔ jijɔ do mí nu.—Elo. 27:11. w21.03 7 ¶17-18

Enu sugbɔ atɛnŋ ana mìagbɔjɔ, ɖewo aso xomɛ yí ɖewo aso agogbe. Ðewo yí nyi afɛn ciwo mìwanɔ, sɛnxu ciwo yí mìɖo alo dɔ̀lele. Nɔ mìdexɔ dɔdoashi ci yí mìjikɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ o, alo nɔ amɛwo dexɔkɔ mìwo ŋɛdu lɔ le mìwo nyigbanmama mɛɔ, atɛnŋ ana mìagbɔjɔ hɛnnɛ. Ale fafɛɖe mɔ mìaɖo susu masɔgbe do mìwoɖekiwo koɖo afɛn ciwo mìwanɔ nu. Eyi taɖo mìtɛnŋ bui mɔ ci mìwa afɛnwoɔ, Yehowa dalɔn mìayi Paradiso lɔ mɛ o. Susu cɛ hanci atɛnŋ anyi afɔku nɔ mì. Bibla nu mɔ to akpo nɔ Yesu Kristoɔ, “nuvwinwatɔ [agbetɔwo pleŋ] nyi.” (Rɔm. 3:23) Vɔ Yehowa desɔ susu ɖonɔ mìwo fɛnwo ji alo kpɔnɔ emɔ mɔ mìanyi amɛ afɛnmalenuwo o. Ewaɖeɔ, Eda amɛlɔntɔ ci yí ji mɔ yeakpedo mì nu yí enyi. Gbesɔ kpe niɔ, ényi ʒinxodotɔ. Ékpɔkɔ lé mìjekɔ agbla do mɔ mìakpanŋkɔ mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo yí aɖu susu masɔgbe ciwo mìɖonɔ do mìwoɖekiwo nu ji. Égbele gbesɔsɔ yí akpedo mì nu.—Rɔm. 7:18, 19. w20.12 22 ¶1-3

Mì pleŋ le emɔ ɖeka zɔnkɔ. Fini mìyikɔ alo mìwo tajinu yí nyi agbe nɔnɔ le xexe yoyu ci mɛ Yehowa akpa acɛ le koɖo lɔnlɔn. Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, mìtenɔkpɔ mɔ mìazɔn agbe mɔ lɔ ji. Vɔ shigbe lé Yesu nui nɛɔ, emɔ lɔ le cɔnjwin yí yi ji toto gbɔnnɔnu hweɖewonu. (Mt. 7:13, 14) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, ele fafɛɖe mɔ mìabu le mɔ lɔ ji. (Gal. 6:1) Gbɔxwe mìakpɔtɔ azɔnnɔ agbe mɔ cɔnjwin lɔ jiɔ, mìɖo alɔn atrɔnɔ mìwo susu, adɛn koɖo nuwanawo. Apotru Pɔlu do ŋsɛn mì mɔ mìwo le lɔn “woadranɔ” wo do. Nɔ mìtekɔkpɔ mɔ mìagbeje mìwo susuwo koɖo mìwo jimɛnyɔwo mɛɔ, mìdonɔ go cukaɖa ɖeka. Eyi nyi mɔ mìwo ji nyi amɛbletɔ, eyi taɖo atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìanya fini ekplɔ mì kpe. (Ʒer. 17:9) Ele fafɛɖe mɔ mìable mìwoɖekiwo koɖo “susu masɔgbewo.” (Ʒaki 1:22, NWT) Eyi taɖo mìɖo azan Mawu Nyɔ lɔ asɔ gbenɔje mìwoɖekiwo mɛ. Mawu Nyɔ lɔ danasɛ enu ci yí le xomɛ nɔ mì alo nɔ mìanuiɔ, enu ci yí le mìwo “tamɛ susuwo koɖo jimɛ nudrodrowo” mɛ.—Ebre. 4:12, 13, NWT. w20.11 18 ¶1-3

Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe yí jeshi sɛnxu nɔ mìwoɖekiwoɔ, kankandoji li mɔ mìakpɔ jijɔ. Nyi yí taɖoɔ? Nɔ mìnya mɔ ŋɖewo li mìdatɛnŋ awaɔ, mìakpɔnɔ jijɔ do kpekpedonu ɖekpokpui ci mɛbuwo ana mì nu yí agbenyi akpedotɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so hwenu Yesu da dɔ̀ nɔ kponɔ amɛwo lɔwo nu. Kuɖeka kpaŋ yí trɔ gbɔ va do akpe nɔ Yesu nɔ edɔ̀ vɔn ci eda ni. Ésɔ yiɖeki hwe, ɖo énya mɔ yedatɛnŋ ada dɔ̀ lɔ yeŋtɔ o. Eyi taɖo edo akpe yí kanfu Mawu nɔ kpekpedonu ci woni. (Luiki 17:11-19) Mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe tɛnŋ nɔnɔ ju koɖo mɛbuwo yí ɖonɔ xlɔ vevi sugbɔ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo wosɔ jijɔ donɔ jeshi mɔ mɛbuwo ɖo nɔnɔmɛ nywiwo yí kannɔdo wo ji. Mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe kpɔnɔ jijɔ, nɔ mɛbuwo wa edɔ ci woɖo nɔ wo nywiɖe yí nɔnɔ gbesɔsɔ mɔ yewoakanfu wo yí ado bubu wo nu. w20.08 12 ¶17-18