Mars

“Lɛngbɔ” ciwo nu Yesu xo nuxu so le Matie 25:31-36 mɛ le dumɛ nɔ amɛjɔjɔɛ ciwo yí li le ŋkeke lɔwo vɔvɔnu yí kpɔkɔ emɔ mɔ yewoanɔ agbe le nyigban ji, wowo ke yí gbenyi lɛngbɔ bu lɔwo. Ŋkɔŋkɔtɔɔ, wodokɔ alɔ Kristo nɔviɛ amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji yí wowakɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ. (Mt. 24:14; 28:19, 20) Kwɛshila ɖewo doŋkɔ nɔ Eŋwiɖoɖo lɔɔ, lɛngbɔ bu lɔwo yɔnɔ amowo nɔ Eŋwiɖoɖo lɔ keŋ sɔ donɔ alɔ Kristo nɔviɛwo xweshiaxwe. Wowɛni keke enushianu sɔnɔgbe nɔ Eŋwiɖoɖo lɔ. Eji jɔnɔ wo mɔ yewoado alɔ Kristo nɔviɛwo le emɔ ŋtɔ́wo ji. Wonya mɔ Yesu kpɔkɔ enu ciwo yí yewowakɔ nɔ nɔviɛ amɛshiaminɔwo mɔ eye yí yewowɛkɔ nɔ.—Mt. 25:37-40. w22.01 22 ¶11-12

Mìatɛnŋ asran Yesu nɔnɔmɛwo koɖo lé ewa nu do amɛwo nu do. Le kpɔwɛ mɛ, éku ŋshishi nɔ kponɔ ɖeka, nyɔnu ci yí lé dɔ̀ vwin ɖeka nu sadɔnu ni yí egbese vevi do mɛ ciwo yí amɛ vevi ku nɔ nu. Nɔ mìsrankɔ Yesuɔ, anyi mìsrankɔ Yehowa can. (Maki 1:40, 41; 5:25-34; Ʒan 11:33-35) Nɔ mìsrankɔ Yehowa nɔnɔmɛwo dojiɔ, ahanke exlɔ ci mìnyi koɖi asɛnkɔŋ doji nɛ. Yesu fɔteshiwo do kplɔkplɔ kpenɔdo mì nu yí xexe vwin cɛ deɖenɔ mìwo susu so Yehowa sɛnsɛn ji o. Le ezan kpɛtɛkpɛtɛ lɔ mɛ nɔ Yesu gbenɔnɔ le nyigban jiɔ, étɛnŋ nu mɔ: “Ŋ ɖu xexe lɔ ji.” (Ʒan 16:33) Énukɔ mɔ yedelɔn yí xexeɛ susuwo, yi tajinuwo koɖo yi nuwanawo wa dɔ do ye ji o. Yesu deŋlɔbe susu ci yí taɖo wodɔɛ ɖaɖa nyigban ji gbeɖe o; eyi nyi áhwlɛn ta nɔ Yehowa. Mìwo ɖe? Le xexe cɛ mɛɔ, enu sugbɔ li ciwo yí atɛnŋ aɖe mìwo susu so Yehowa sɛnsɛn ji. Vɔ nɔ mìkpɔtɔ sɔ susu ɖo Yehowa dro wawa ji shigbe Yesu nɛɔ, mìwo can, ‘mìaɖu’ xexe lɔ ji.—1 Ʒan 5:5. w21.04 3-4 ¶7-8

Apotru Pɔlu jeshi egbe ci Yesu ɖo mɔ: “Mɛ ɖekpokpwi ci xɔ [Yesu] ji se . . . a kpɔ agbe mavɔ.” (Ʒan 3:16; Rɔm. 6:23) Ɛɛ, Pɔlu ɖo xɔse do vɔnsa lɔ nu. Ékando ji mɔ nɔ mɛɖewo wa nuvɔn ganganwo sa, vɔ yí trɔ ji mɛɔ, Yehowa le gbesɔsɔ yí asɔ ke wo. (Eha. 86:5) Pɔlu gbeɖo xɔse mɔ Mawu lɔn ye sugbɔ, ɖo énya mɔ Mawu dɔ Kristo ɖaɖa yí evaku do ta nɔ ye. Do jeshi kankandojinyɔ ciwo yí Pɔlu nu le vɔvɔnu nɔ Galatitɔwo 2:20. Énu mɔ: “Yesu . . . lɔn ŋ, yi gbe sɔ Yiɖeki na yí hwlɛn ŋ gan.” Pɔlu dekpɔɛ mɔ yenyi amɛdɔndɔn keke Mawu datɛnŋ alɔn ye o. Debui mɔ: ‘Ŋkpɔ enu ci yí taɖo Yehowa alɔn nɔvinyɛwo, vɔ ŋdekando ji mɔ yɛatɛnŋ lɔn nyɛ yɛ o.’ Pɔlu ɖo ŋwi nɔ Rɔmatɔwo mɔ: “Hwecinu yí mì kpɔtɔ nyi enuvwinwatɔwo ɔ, . . . Kristo ku nɔ mì.” (Rɔm. 5:8) Lɔnlɔn ci Mawu ɖo nɔ mì deɖo sɛnxu o! Pɔlu nya lé Mawu lɔnlɔn sɛnŋ do. Pɔlu nya lé Yehowa xɔ jigbɔnɖɛ sugbɔ do ci ewakɔ nu do Izraɛliviwo nu. w21.04 22 ¶8-10

Nɔ èkplakɔ Bibla koɖo nukplavi ɖeɔ, kpedo nu keke nɔ alɔn Yehowa. Lé àwɛ doɔ? Ji emɔ ciwo ji àto keŋ adɔn yi susu yi Yehowa nɔnɔmɛwo ji. Kpedo nukplavi lɔ nu nɔ akpɔɛ mɔ Yehowa nyi jijɔ Mawu ci yí kpenɔdo mɛ ciwo yí luin nu. (1 Tim. 1:11; Ebre. 11:6) Dasɛ nɔ nukplavi lɔ mɔ yɛakpɔ nyɔnawo nɔ yɛwanɔ do enyɔ lɔwo ji. Kpedo nu nɔ anya mɔ nyɔna ciwo yeakpɔ dadasɛ mɔ Yehowa lɔn ye. (Ezai 48:17, 18) Nɔ lɔnlɔn ci nukplavi lɔ ɖo nɔ Yehowa sɛnkɔŋ dojiɔ, adɔ yí awa trɔtrɔ ɖekpokpui ci yí ʒan. Gbɔxwe Bibla nukplavi ɖe awa ŋkɔyiyi keŋ awa ʒinʒindoshimɛɔ, éɖo awa vɔnsawo. Etɛnŋ ʒan mɔ nukplavi ɖewo asɔ ŋcilanmɛnuwo sa vɔn. Etɛnŋ ʒan mɔ nukplavi sugbɔ ami eha dodo koɖo exlɔ ciwo yí delɔn Yehowa o. Le ebuwo kpaxweɔ, wowo xomumɛtɔ ciwo yí delɔn Yehowa Kunuɖetɔwo tɛnŋ gbe wo. Yesu ɖo gbe mɔ mɛ ciwo yí kplɔ ye do daɖu ŋkpɛn o. Yehowa acu shi nɔ wo yí ana woanɔ yi xomu ci mɛ lɔnlɔn le mɛ.—Maki 10:29, 30. w21.06 4 ¶8-9

Apotru Pɔlu sɔ nukplaviwowawadɔ lɔ sɔ koɖo jinukudodo yí dasɛ mɔ mìɖo awa nu wu jinuku lɔ dodo. Éɖo ŋwi nɔ Korɛntitɔwo mɔ: “Enyɛ ɔ, ŋ kan jinuku, yí Apolo wunɔ shi yi . . . Mí le shigbe boji ci yí nyi Mawutɔ ɛnɛ.” (1 Kor. 3:6-9) Mìnyi edɔwadoɖekɛtɔwo le “boji ci yí nyi Mawutɔ” mɛ. Mìdonɔ jinukuwo nɔ mìɖekɔ kunu nɔ amɛwo yí wunɔ shi wo nɔ mìkplakɔ nu koɖo wo. Vɔ mìnya mɔ Mawu yí na jinuku lɔwo shinnɔ, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ eyi dɔnnɔ amɛwo va yiɖeki gbɔ. Mɔnukpɔkpɔ gangan ɖeka enyi nɔ mì mɔ mìaɖe kunu yí agbekpla nyɔnɔnwi lɔ koɖo amɛwo! Jijɔ ŋtɔŋtɔ le edɔ cɛ wawa mɛ. Apotru Pɔlu ci yí kpedo amɛ sugbɔ nu le Tɛsaloniki yí wovanyi nukplaviwo dre jijɔ ci ekpɔ mɛ yí nu mɔ: “Mí nyi mìwo ŋkuɖoɖo, mìwo jijɔkpɔkpɔ, koɖo efyɔkuku ci ji mì a kpɔ jijɔ do hwecinu mìwo Xwetɔ Yesu Kristo a va. Le nyɔnɔnwi mɛ ɔ, mí nyi mìwo ŋcikɔkwɛ koɖo mìwo jijɔkpɔkpɔ.”—1 Tɛs. 2:19, 20; Edɔ. 17:1-4. w21.07 3 ¶5; 7 ¶17

Yehowa yí dɔn mìwo ɖekaɖeka va yiɖeki gbɔ. (Ʒan 6:44) Enyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Ci Yehowa le ŋkuvi do agbetɔ miliya nɛniɖe ciwo pleŋ le xexe lɔ mɛ nuɔ, ékpɔ enunywi ɖeka le eo mɛ, ékpɔ mɔ eji nywi le eo shi yí eo atɛnŋ alɔn ye. Ecɛ le veviɖe nɔ Yehowa. (1 Kro. 28:9) Yehowa jeshi eo ɖɛ, ésenɔ nu gɔnmɛ nɔ eo yí gbelɔn eo. Ŋsɛndoamunyɔ teŋ yí nyɔ cɛ nyi! Èle veviɖe nɔ Yehowa sugbɔ, ahanke ao kpena Kristotɔ nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo le veviɖe ni nɛ. Yesu sɔ Yehowa sɔ koɖo lɛngbɔkplɔtɔ le kpɔwɛ ɖeka mɛ keŋ asɔ kpedo mì nu mìamɔŋje nyɔ cɛ mɛ nywiɖe. Nɔ lɛngbɔ kuɖeka bu le lɛngbɔ sanŋdi ɖeka lɔwo mɛ ɖe, lé lɛngbɔkplɔtɔ lɔ awa nu doɔ? “[Átashi] ekave ho-wo-ho-ashiɖekɛ kpɛtɛ lɔwo daɖɛ do etowo ji yí á yì ji kuɖeka lɔ ci yí bu kpɔ.” Nɔ ékpɔɛɔ, dado dɔmɛzi do nu mɔ, nyi yí gbedin yibu ma o, ewaɖeɔ, ajɔ ji ni mɔ yekpɔɛ. Nukplamu ci yí le mɛɔ? Lɛngbɔ ɖekaɖeka le veviɖe nɔ Yehowa. Yesu nu mɔ: “Dé nyi lɔnlɔnnu nɔ míwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ ɖevihwɛ hunnɔwo domɛtɔ ɖeka a bu o.”—Mt. 18:12-14. w21.06 20 ¶1-2

Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ci nu kankandoji le koɖo lɔnlɔn mavɔ ci Yehowa ɖo nɔ mì nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa sɛnnɔŋ doji yí mìwo koɖo yɛ gbevavenɔ sɔwu. (Rɔm. 8:38, 39) Mìji mɔ mìawa Yesu tɔ han. (1 Piɛ 2:21) Ŋkeke ɖewo doŋkɔ nɔ Eŋwiɖoɖo lɔɔ, mìhlɛnnɔ Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo yí xo nuxu so kwɛshila kpɛtɛ ci Yesu wa le nyigban ji nu, koɖo ciwo yí xo nuxu so yi ku koɖo fɔnfɔnsoku yitɔ nu, mìgbebunɔ tamɛ kpɔ so wo nu. Eyi, nuxu ci mìsenɔ fiɛfi le Eŋwiɖoɖo lɔ ɖonɔ ŋwi lɔnlɔn Yesu tɔ nɔ mì. (Efe. 5:2; 1 Ʒan 3:16) Nɔ mìhlɛn nu so amɛɖekisɔsɔsavɔn kpɔwɛ Yesu tɔ nu yí bu tamɛ kpɔ so nuɔ, mìjinɔ mɔ mì “a zɔnnɔ shigbe lé Yesu zɔn do ɛnɛ.” (1 Ʒan 2:6) Mìɖui mɔ mìakpɔtɔ anɔ Mawu lɔnlɔn mɛ. (Ʒuda 20, 21) Nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe keŋ senɔ tonu nɔ Mawu, nanɔ yi ŋkɔ lɔ nɔnɔ mɛmiɖe yí gbewanɔ nu nɔ eji ajɔɛɔ, anyi mìkpɔtɔ le Mawu lɔnlɔn lɔ mɛ. (Elo. 27:11; Mt. 6:9; 1 Ʒan 5:3) Eŋwiɖoɖo wana lɔ dɔ mìgbeɖuini mɔ mìwo gbenɔnɔ adanasɛ nɔ Yehowa mɔ, ‘mìji mɔ mìanɔ yi lɔnlɔn lɔ mɛ tɛgbɛɛ!’ w22.01 23 ¶17; 25 ¶18-19

Yehowa na amɛɖekishinɔnɔblɔɖe mì. Mìatɛnŋ acan agbe ci mìji mɔ mìanɔ. Mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ kpɔnɔ jijɔ nɔ mìcin mɔ mìasin. (Eha. 84:11; Elo. 27:11) Mìatɛnŋ azan amɛɖekishinɔnɔblɔɖe ci yí le mì shi nywiɖe le nɔnɔmɛ sugbɔ mɛ. Mìatɛnŋ asran Yesu yí acin mɔ mìasɔ mɛbuwo nyɔna ɖonɔ ŋkɔ nɔ mìwo tɔ. Gbeɖekaɔ, enu cikɔ nɔ Yesu koɖo yi apotruwo kpɛɖɛkpɛɖɛ, eyi woji texwe ci yí ɖo ɖa keŋ agbɔn domɛ hwɛɖeka. Vɔɔ, detɛnŋ je ji nɔ wo o. Amɛahwa ɖeka vakpɔ wo le nɔ yí jikɔ veviɖe mɔ Yesu akpla nu yewo. Vɔ Yesu dedo dɔmɛzi o. Ewaɖeɔ, amɛ lɔwo nu wa ŋshishi ni. Nyi Yesu wa nɔ woɔ? “É kpla enu sugbɔ [wo]” (Maki 6:30-34) Nɔ mìwa nu shigbe Yesu nɛ yí zannɔ mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛn sɔ kpedo mɛbuwo nuɔ, ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ.—Mt. 5:14-16. w21.08 3 ¶7-8

Yehowa dejinɔ mɔ nushianu anyi ŋɖekɛ ŋmɛ o. Ecɛ ze le yi nuwawawo mɛ, éwa aci hamɛhamɛ, elan hamɛhamɛ, agbetɔwo can to akpo nɔ wowonɔnɔwo. Wodakpɔ mɛɖe le agbe lɔ mɛ yí aɖyi eo pɛpɛpɛ o. Eyi taɖo Yehowa dasɔ eo sɔ kpɔ koɖo mɛbuwo gbeɖe o. Ékpɔnɔ ao ji mɛ yí nya mɛ ci koŋ ènyi. (1 Sam. 16:7) Égbenya nu ciwo àtɛnŋ awa nywiɖe koɖo ciwo datɛnŋ awa nywiɖe o. Énya lé wohɛn eo do. Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa damɔ eo le wa wu ci ji àkpe o. Ele mɔ mìaɖyi Yehowa yí akpɔnɔ mìwoɖekiwo shigbe lé ekpɔnɔ mì do nɛ. Eyi mìaɖo “susu hwɛhwɛwo” yí mìdakpɔnɔ mìwoɖekiwo ɖoɖu alo amɔ mìdenyi ŋɖewanu o. (Rɔm. 12:3) Nyɔnɔnwi enyi mɔ, mìatɛnŋ akpla nunywiwo le mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu egbejinɔtɔ ci yí wakɔ sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ gbɔ. (Ebre. 13:7) Yi kpɔwɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìabi doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Fili. 3:17) Vɔ woasran mɛɖe kpɔwɛ nywi to akpo nɔ woasɔ amɛɖeki sɔkɔ kpɔ koɖo mɛ lɔ. w21.07 20 ¶1-2

Àtɛnŋ ado ŋsɛn ao xɔse mɔ Enuwowatɔ ɖeka li nɔ èglonɔ elanwo, aciwo koɖo wleciviwo kpɔ. (Eha. 19:1) Nɔ èkplanɔ nu so enu cɛwo nuɔ, xɔse ci èɖo mɔ Yehowa yí wa enuwo agbesɛnkɔŋ doji. Nɔ èkplakɔ nu so enuwawawo nuɔ, waɖaŋ ado jeshi enu ci woatɛnŋ akpla eo so mìwo Watɔ lɔ nu. (Rɔm. 1:20) Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ ado jeshi mɔ ewe nanɔ zozu koɖo klɛnklɛn ci yí ʒan gbɔxwe mìatɛnŋ anɔ agbe le nyigban ji. Vɔ ewe klɛnklɛn ɖewo atɛnŋ adahɛn nu le mì nu. Eʒan mɔ woaglɔn ta nɔ mìwo agbetɔwo so ewe klɛnklɛn ŋnɔwo nu. Yí woglɔn ta nɔ mì nyao! Lé wowɛ doɔ? Wosɔ aya ci woyɔnɔ mɔ ozone trɔdo nyigban lɔ nɔ aglɔn ta nɔ mì so klɛnklɛn vwin lɔwo shi. Nɔ klɛnklɛn vwin lɔwo tɔ ŋsɛnsɛn dojiɔ, aya ci yí trɔdo nyigban lɔ kekenɔ doji. Ecɛyɛ ɖe, dekpɔ mɔ mɛɖe yí awa enu cɛwo do ahan ji ba? Dekpɔ mɔ Mɛ ci yí wa wo ɖo anyi amɛlɔntɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ ba? w21.08 17 ¶9-10

Nɔ mɛɖe wa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔɔ, mìɖo akpɔtɔ aluinni yí adonɔ bubu yi nu. (1 Ʒan 4:20) Lé mìawɛ doɔ? Ðeka yí nyi mɔ mìakannɔdo ji mɔ susu nywiwo yí cucuni yí ewanɔ enuwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìdenya susu ci yí taɖo ewa nu ɖeɔ, mìdamɔ amɛɖekitɔjiji yí taɖo ewɛ o. Vɔ mìado bubu mìwo nɔvi lɔ nu yí asɔɛ mɔ yɛle ŋkɔ nɔ mì. (Rɔm. 12:10; Fili. 2:3) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìɖo aku ŋshishi nɔ amɛwo pleŋ yí afa xomɛ do wo. Nɔ mìji mɔ mìanɔ Yehowa xomu lɔ mɛ tɛgbɛɛɔ, mìɖo awanɔ do Mawu Nyɔ lɔ ji le mìwo gbenɔnɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu kpla mì mɔ mìwo le ku ŋshishi nɔ amɛwo pleŋ yí afa xomɛ do wo, mìwo ketɔnɔwo can. (Luiki 6:32-36) Hweɖewonuɔ, yi wawa tɛnŋ gbɔnnu nɔ mì. Nɔ ahan yɔ nɛɔ, mìɖo atekpɔ abunɔ tamɛ yí awanɔ nu shigbe Yesu nɛ. Nɔ mìwa ci ji mìkpe yí senɔ tonu nɔ Yehowa yí gbewanɔ nu shigbe Yesu nɛɔ, mìadasɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ mìji mɔ mìanɔ yi xomu lɔ mɛ sɔyi mavɔ. w21.08 6 ¶14-15

Tekpɔ aɖoŋ do Yehowa nu. Éɖo gbe mɔ yeacu shi nɔ mì nɔ mìɖoŋ do ye nu keŋ wa ci ji mìkpe nɔ ye. Kpɔwɛ sugbɔ le Bibla mɛ yí xo nuxu so mɛ ciwo yí wa dɔ sɛnsinɖe le Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. Le nɔnɔmɛ sugbɔ mɛɔ, wowa ŋɖe yí sɔ dasɛ mɔ yewoɖoŋ do Yehowa nu, eyi Yehowa cu shi nɔ wo. Le kpɔwɛ mɛ, Abraxamu “de nya fini” eyikɔ o, gan éso le yi xomɛ jeŋkɔ nɔ gbɔxwe Yehowa cu shi ni. (Ebre. 11:8) Ʒakɔbu do gbla koɖo mawudɔla ɖeka gbɔxwe yí xɔ shicu vevi ɖeka. (Gɔnm. 32:24-30) Hwenu Izraɛli jukɔn lɔ jikɔ aɖo Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, ci avɔnsatɔwo sɔ afɔ ɖo Ʒurdɛn Tɔsasa lɔ mɛ gbɔxwe jukɔn lɔ sun ji to mɛ. (Ʒoz. 3:14-16) Àtɛnŋ agbekpla nu so Kunuɖetɔ ciwo yí ɖoŋ do Yehowa nu yí wakɔ sugbɔ ni le egbɛ mɛ kpɔwɛwo mɛ. w21.08 29-30 ¶12-14

Míwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu shinshinwo, míkpɔ lé wowanɔ enuwo do sa, vɔ míkpɔ mɔ ele veviɖe mɔ yewoatrɔ do nɔnɔmɛ yoyuwo nu. Míwo amɛshinshin ciwo yí wa ʒinʒindoshimɛ vaan cɛ, atɛnŋ awa nu sugbɔ asɔ kpedo nɔvi buwo nu. Ajɔ ji nɔ jajɛwo nɔ wose enu ciwo mɛ míto koɖo enu ciwo míkpla vayi. Nɔ mísɔ enu ciwo míkpla vayi ‘nanɔ’ nɔvi buwoɔ, Yehowa acu shi nɔ mí sugbɔ. (Luiki 6:38) Nɔ míwo amɛshinshin lɔnlɔntɔwo tenɔ gogo jajɛwo dojiɔ, míatɛnŋ akpedo míwonɔnɔwo nu. (Rɔm. 1:12) Enuvevi ɖeka le mɛshiamɛ shi ci yí dele yi kpena shi o. Nunya le amɛshinshinwo shi yí woto nu sugbɔ mɛ le agbe mɛ. Agan le jajɛwo nu yí woɖo ŋsɛn. Nɔ jajɛwo koɖo amɛshinshinwo wa dɔ doju shigbe exlɔwo nɛɔ, woahɛn kanfukanfu vɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ yí woanyi shicu nɔ hamɛ lɔ pleŋ. w21.09 8 ¶3; 13 ¶17-18

Nyi yí taɖo lé wowu Yesu do ɖe fun nɔ Ʒuifu sugbɔɔ? Wowobui mɔ tamɛsɛnnuwatɔ koɖo nuvɔnwatɔ yí Yesu nyi taɖo wokin do aci nu, eyi na wogbe mɔ yewodaxɔɛ se mɔ eyi nyi Mɛsia lɔ o. (2 Ese. 21:22, 23) Ʒuifu ciwo yí gbe Yesu delɔn mɔ yewoado jeshi mɔ yɛdewa nuvɔn ɖe gbɔxwe wodo hwɛ yi gbaagbali keŋ wa numajɔmajɔ do nu o. Denyi kojo jɔjɔɛ ɖoɖo yí xa mɛ ciwo yí ɖo kojo nɔ Yesu o. Ʒuifuwo kojoɖoxu gangantɔ lɔ hwlɛndo vabɔ yí ɖo kojo nɔ Yesu, vɔ wodewa do kojoɖoɖosewo ji o. (Luiki 22:54; Ʒan 18:24) Kojoɖotɔ lɔwo se enyɔ ciwo amɛwo nukɔ so Yesu nu kpoŋ yí sɔ ɖo kojo ni, wodeji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔwo o. Ci yí gbenyina wuɔ, wowoŋtɔwo “jijiɛ ŋsukankan kunuɖeɖe nyɔ ɖekawo do Yesu nu yí a wui.” (Mt. 26:59; Maki 14:55-64) Yí ci Yesu fɔn so mɛkukuwo mɛɔ, kojoɖotɔ enumajɔmajɔwatɔ lɔwo “na eho gangan ɖeka” Rɔma sɔja ciwo yí cɔkɔ yi yɔdu lɔ, nɔ woakaka ŋsukankannyɔwo yí amɔ eyi taɖo yɔdu lɔ ci totu.—Mt. 28:11-15. w21.05 11 ¶12-13

Yehowa atɛnŋ agu xexe vwin cɛ le hweɖekpokpui nu. Vɔ mìkpɔkpɔ nyɔna so yi ʒinxododo mɛ! Gbɔxwe woaji Adamu koɖo Ɛva jijimɛviwo pleŋ ɔ, wonyi nuvɔmɛwo. Vɔ Yehowa lɔn wo yí lenɔ bu nɔ wo, égbeɖo egbe hɛnnɛ mɔ yeagu xexe vwin cɛ. (1 Ʒan 4:19) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa ɖo ŋkeke ci ji agu efunkpekpe ciwo pleŋ dokɔ aya nɔ agbetɔwo. Yehowa lɔnlɔn ɖo acucu mìwo can nɔ mìakpɔtɔ adonɔ ji hweɖekpokpuinu ci eʒan. Yehowa ɖo jidodo kpɔwɛ maɖoafɛn nɔ mì. Yesu sun ji keke do ji shigbe Dalɔ nɛ. Ci Yesu va nyigban jiɔ, wozui, do ŋkpɛn yi yí kin do efuntrenamɛci nu yí eku do ta nɔ mì. (Ebre. 12:2, 3) Kankandojitɔɔ, ejidodo kpɔwɛ ci Yehowa ɖo yí do ŋsɛn Yesu yí edo ji. Ecɛ atɛnŋ ado ŋsɛn mìwo can. w21.07 12-13 ¶15-17

Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ kunɔ ŋshishi nɔ mì ŋkeŋke. (Eha. 103:10-14) Ci Yesu dokplɔtɔwo nyi nuvɔnmɛwoɔ, ékunɔ ŋshishi nɔ wo yí sɔ nu kenɔ wo. Élɔn faa hɛnnɛ mɔ yeasɔ ye gbe sa vɔn nɔ woasɔ mìwo nuvɔnwo ke mì. (1 Ʒan 2:1, 2) Nɔ mìlɔn faa sɔ ‘agɔjeje kenɔ’ mìwo nɔviwoɔ, mìado ŋsɛn lɔnlɔn ci yí le mìwo gbɔngbɔn mɛ xomu lɔ mɛ. (Efe. 4:32) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, égbɔnnɔnu sugbɔ hweɖewonu mɔ mìasɔ nu ke amɛ, eyi taɖo mìɖo aje agbla awɛ. Nɔvinyɔnu ɖeka nu mɔ Jutakpɔxɔ nyɔta ɖeka ci yí nyi “Mitsɔ Ke Mia Nɔewo Faa” kpedo ye nu yewɛ ahan. Éŋwlɛ mɔ: “Nyɔta lɔ ɖe mɛ mɔ, nɔ mìlɔn faa yí sɔ nu ke mɛbuwoɔ, dedasɛ mɔ mìlɔn do enudɔndɔn ci wowa do mì nu ji alo nu mɔ enu ci wowa lɔ denyi ŋɖe o. Vɔ sɔsɔke gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìdale nyɔ lɔ do dɔmɛ o yí akpɔ fafa le mìwoɖekiwo mɛ.” Nɔ mìlɔn faa sɔ nu kenɔ mìwo nɔviwoɔ, mìdadasɛ mɔ mìlɔn wo yí sransran mìwo Da Yehowa. w21.09 23-24 ¶15-16

Yesu lɔn nyɔnɔnwi lɔ; nyɔnɔnwi cɛ kudo Mawu koɖo enu ciwo avawa nu. Yesu nɔ agbe yí esɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔ, yí na amowo nya nyɔnɔnwi lɔ. (Ʒan 18:37) Yesu dokplɔtɔ adodwiwo can lɔn nyɔnɔnwi lɔ veviɖe. (Ʒan 4:23) Apotru Piɛ yɔ Kristotɔwo sɛnsɛn mɔ “nyɔnɔnwi mɔ.” (2 Piɛ 2:2) Lɔnlɔn gangan ci Kristotɔ ŋkɔtɔwo ɖo nɔ nyɔnɔnwi lɔ na wogbe sɛnsɛnwo susuwo, kɔnuwo koɖo agbetɔwo susuwo; ɖo wotrɔ kpe nyɔnɔnwi lɔ. (Kol. 2:8) Ahanke le egbɛ mɛɔ, Kristotɔ adodwiwo jekɔ agbla veviɖe yí “zɔnnɔ zɔnlin le nyɔnɔnwi lɔ mɛ” nɛ, wocunɔ wowo jixɔsewo pleŋ do Yehowa Nyɔ lɔ ji yí nɔnɔ agbe esɔnɔ koɖo Mawu Nyɔ lɔ. (3 Ʒan 3, 4) Yehowa Kunuɖetɔwo denunɔ mɔ yewonya Bibla mɛ nyɔnɔnwiwo pleŋ vɛ o. Nyɔnɔnwi enyi mɔ wowa afɛn yí ɖe Bibla nukplakpla ɖewo mɛ yí gbewa afɛn le lé woakplɔ hamɛ lɔ do mɛ vayi. Ci wovamɔŋje nyɔnɔnwiɛ mɛ dojiɔ, wowa trɔtrɔ ciwo yí ʒan. w21.10 21-22 ¶11-12

Le Bibla ŋwlɛŋwlɛ hwenuwoɔ, egli ciwo yí trɔdo eju ɖe glɔnnɔ ta nɔ ju lɔ mɛ tɔwo yí ketɔnɔwo dewanɔ ŋɖe nɔ wo o. Ahanke yí lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ Yehowa tɔ ci yí trɔdo mì glɔnnɔ ta nɔ mì le gbɔngbɔn mɛ nɛ, yí ŋɖe detɛnŋ danahɛn mìwo koɖo Yehowa gblamɛ o. Sɔ kpe niɔ, lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ Yehowa tɔ na yí edɔnnɔ mì va yiɖeki gbɔ. (Ʒer. 31:3) Ehakpatɔ Davidi gbezan kpɔwɛ bu yí sɔ dre lé Mawu glɔnnɔ ta nɔ yi mɛwo do. Éŋwlɛ mɔ: “È nyi anyi hwlɛngan tɔxu le etowo ji. È nyi Mawu ci yí lɔn ŋ.” Davidi gbenu so Yehowa nu mɔ: “Tɔhonɔ lɔnnɔ ŋ yí cɔnnɔ ŋ ji. Tɔhonɔ nyi anyi hwlɛngan tɔxu le eji le eta do mɛ nɔ eto. Tɔhonɔ hwlɛnnɔ ŋ gan. Tɔhonɔ nyi anyi kpoxɔnu. Ŋ doji do nu.” (Eha. 59:17; 144:2) Nyi yí taɖo Davidi sɔ lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ Yehowa tɔ sɔ koɖo hwlɛngan tɔxu koɖo bexuɔ? Fiɖekpokpui ci mìle nɔ nyigban lɔɔ, nɔ mìkpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa duu vɔɔ, áglɔn ta nɔ mì yí mìwo koɖo yɛ gblamɛ davadahɛn kpɔ o. w21.11 6 ¶14-15

Hwenu Yesu koɖo yi nukplaviwo le tɔjihun mɛ yí aya sɛnŋ ɖeka tɔ xoxoɔ, Yesu zan enujɔjɔ cɛ yí sɔ kpedo wo nu yí womɔŋje mɛ mɔ yewoɖo ado ŋsɛn yewo xɔse. (Matie 8:23-26) Hwenu aya sɛnŋsɛnŋ lɔ xokɔ yí shi tɔ tɔjihun lɔ mɛ ɖoɖoɔ, Yesu yɛ voŋ ɖɛ fɛɛ yí le alɔn dɔnkɔ. Ci yi nukplaviwo vɔn yí fuin yí nu ni mɔ yɛ le kpedo yewo nuɔ, ébiɔ wo se koɖo xomɛfafa mɔ: “Nyi yí taɖo yí mí vɔnvɔn ahan ɔ, míwo ciwo yí nyi xɔse hwɛhwɛ ɖotɔnɔwo ɔ?” Eɔ ɖe nyi yí nyi “aya sɛnŋ sɛnŋ” aotɔɔ? Etɛnŋ nyi jɔjɔmɛfɔku ɖe yí na èkpekɔ fun, alo taŋfuin dɔ̀lele sɛnŋ ɖe ci yí na ègbɔjɔ sugbɔ yí nyi aotɔ. Ètɛnŋ lonɔ nu kpɔ hweɖewonu, vɔ ŋgbena nɔ ecɛ ana nami kankando Yehowa ji o. Te gogo Yehowa yí ado gbe ɖaɖa ni so ji mɛ. Bunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpedo eo nu vayi nu, keŋ asɔ do ŋsɛn ao xɔse. (Eha. 77:11) Àtɛnŋ akando ji mɔ Yehowa dagbe eo ɖɛ egbɛ alo le esɔ mɛ gbeɖe o. w21.11 22 ¶7, 10

Mɛɖe tɛnŋ bu mɔ ci yedesɔ mɛbu nu ɖe kpɔɔ, anyi yewakɔ do ese cɛ ji. Vɔ, taŋfuin étɛnŋ zankɔ mɔnu buwo yí fikɔ fi fɛɛ. Eyi taɖo nɔ ajɔdotɔ ɖe zannɔ enudrenu masɔgbewo keŋ asɔ ble mɛ ciwo yí esanɔ nu nɔɔ, anyi éle efi fikɔ. 1 Ese Wema 19:13 tɔ nu ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ efififi koɖo nyɔnɔnwimatomato le ajɔnyɔwo mɛ. Enu mɔ: ‘Mídeɖo atafu míwo kpenawo o.’ Eyi taɖo amɛtafutafu le dɔwawa alo ajɔdodo nyɔwo mɛ nyi efififi. Ese amɛnyitɔ lɔ nu kpoŋ mɔ wodeɖo afi fi o. Vɔ lé wovaɖe nyɔ lɔwo mɛ kitokito do le Ese Wema ŋkɔtɔ mɛ kpedo mì nu mìnya lé woawɛ awa do gɔnmɛɖose ci le godu nɔ ese cɛ ji. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpɔnɔ ŋsukankan koɖo efififi doɔ, awa nywi nɔ mì. Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ci ŋbu tamɛ kpɔ so 1 Ese Wema 19:11-13 nu ɖe, ŋdo jeshi trɔtrɔ ɖewo ciwo ŋɖo awa le anyi gbe mɛa, vevitɔ, le anyi dɔ alo ajɔdodo mɛa?’ w21.12 9-10 ¶6-8

Nɔ èdokɔ gbe ɖaɖa eo ɖekɛɔ, bu tamɛ kpɔ so afɛn ciwo koŋ èwa le ŋkeke lɔ mɛ nu yí abiɔ Yehowa mɔ yɛ le sɔ ke ye. Vɔ nɔ enyi nuvɔn gangan ɖe yɔɔ, agbeʒan mɔ àbiɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔ. Woaɖo to eo yí ana nukplamu ciwo mɛ lɔnlɔn le so Mawu Nyɔ lɔ mɛ eo. Woado gbe ɖaɖa koɖo eo yí abiɔ Yehowa mɔ yɛ le to tafɛn lɔ ji asɔ ke eo ‘nɔ nakpɔ edɔ̀ yɔyɔ’ le gbɔngbɔnmɛ. (Ʒaki 5:14-16) Gbesɔ kpe niɔ bunɔ tamɛ kpɔ so tafɛn lɔ nu. Nɔ èbu tamɛ kpɔ so lé Mawu Vi lɔ kpe fun sugbɔ doɔ, àtɛnŋ ase vevi. Vɔ nɔ èbunɔ tamɛ kpɔ so vɔnsa ci Yesu wa nu sugbɔsugbɔɔ, lɔnlɔn ci èɖo nɔ yɛ koɖo Dalɔ asɛnkɔŋ doji. Xweshiaxweɔ, mìdonɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci nɔ mìyi Eŋwiɖoɖo Yesu ku lɔ yí gbesɔ ezolelanmɛ yɔnɔ amɛwo nɔ woava. Mɔnukpɔkpɔ gangan Yehowa na mì mɔ mìwo le kpla nu mɛbuwo so ye Viye nu! w21.04 18-19 ¶13-16

Bu tamɛ kpɔ so enu ci Yesu wa nu, hwenu amɛ sugbɔ va gbɔ le eto ɖeka ji. Yesu do gbe ɖaɖa nɔ Mawu le ezan lɔ pleŋ mɛ. Enu ɖo acikɔ ni sugbɔ, vɔ ci ekpɔ amɛahwa lɔwoɔ, wamɛnɔwo koɖo dɔ̀nɔ ciwo yí le wo mɛ nu ku lanmɛ ni. Éda dɔ̀ nɔ wo, vɔ denyi yiɖekɛ ewa o, égbexo nuxu ci yí do ŋsɛn amɛ wu kpɛtɛwo pleŋ nɔ wo, nuxu lɔ yí woyɔnɔ gbɛ mɔ Etojinuxu. (Luiki 6:12-20) Yesu lɔn faa zannɔ yi gamɛ do mɛbuwo nu. Bui kpɔ, lé awa nɔ Yesu ci ese mɔ wowu ye xlɔ Ʒan, amɛʒindoshimɛtɔɔ? Bibla nu mɔ: “Ci yí Yesu se enyɔ ci yí jɔ do Ʒan ji ɔ, É so le hunnɔ yí vayì ɖo tɔjihun ɖeka mɛ yí soyì cì azɔge le zogbe ɖeka ji Yiɖekɛ kpaŋ.” (Mt. 14:10-13) Vɔ amɛahwa ɖeka yi texwe wlawla lɔ gbɔxwe yiŋtɔ vaɖo. (Mark 6:31-33) . Yesu do jeshi mɔ woʒan kpekpedonu koɖo akɔnfɛ so Mawu gbɔ, eyi taɖo eɖeblɛ kpedo wo nu. Luiki 9:10, 11. w22.02 21 ¶4, 6

Nyi mìɖo awa nɔ mìdo jeshi mɔ mìdo dɔmɛzi nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖeɔ? Mìɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe so ji mɛ. Mìatɛnŋ abiɔɛ mɔ yɛ le kpedo mì nu mìawa fafa koɖo mìwo nɔvi lɔ. Mìɖo agbeji gamɛ yí abu tamɛ so mìwoɖekiwo nu. Mìatɛnŋ abiɔ nyɔ cɛ hanwo mìwoɖekiwo se: ‘Nalɔn yí anu mɔ anyi nyɔ dɔn, asɔ nyɛɖeki hwe aɖe kuku yí awa fafaa? Lé awa nɔ Yehowa koɖo Yesu nɔ wokpɔŋ yí ŋyi nɔvinyɛ ŋsu alo nɔvinyɛ nyɔnu lɔ gbɔ keŋ wa fafa koɖiɔ?’ Lé mìɖo nyɔ cɛwo ŋci do adɔ mìaɖo to Yesu yí asɔ mìwoɖekiwo hwe, atesɔ mìwo kpena xɔsetɔ lɔ keŋ awa fafa. Nɔ mìyi mìwo nɔvi ɖe gbɔ mɔ mìayi wa fafa koɖiɔ, mìɖo asɔ mìwoɖekiwo hwe. (Efe. 4:2, 3) Mìɖo axo nuxu nɔ mɛ ci mìdo dɔmɛzi nɔ lɔ keŋ akpedo nu nɔ mìwo koɖo yɛ gblamɛ agbevivi ke. Ðo ŋwi mɔ fafa wawa koɖo nɔvio le veviɖe sɔwu mɔ woakpɔ mɛ ci nyɔ yí jɔ alo yí dɔn.—1 Kor. 6:7. w21.12 26 ¶13-16

Yesu le ŋshishi mɛ, ɖo énya mɔ ye jumɛvi sugbɔtɔ dalɔn axɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ o. Ecɛ adɔ woagban Ʒerusalɛmu ju lɔ yí akplɔ Ʒuifu ciwo yí aci agbe yi hwashigbemɛ. (Luiki 21:20-24) Esadɔnu mɔ shigbe lé Yesu nui nɛɔ, amɛ sugbɔ gbi. Lé amowo wanɔ nu do Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nu le míwo tɔxuɔ? Nɔ enyi amɛ kankin ɖe kpoŋ yí lɔn senɔ enyɔ lɔ ɖe, nyi àtɛnŋ akpla so avin ci Yesu fan mɛɔ? Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo. Avin ci Yesu fan ɖo ŋwi nɔ mì mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo sugbɔ. “Dé jiji mɔ amɛ ɖe a trɔn o, vɔ, É jiji mɔ amɛshamɛ a trɔjimɛ.” (2 Piɛ 3:9) Egbɛɔ, mìdadasɛ mɔ mìlɔn mìwo kpena agbetɔwo ci mìjekɔ agbla keŋ ado eŋɛnywi lɔ nɔ wo.—Mt. 22:39. w22.01 16 ¶10-12

Ao xɔse asɛnŋ nɔ èbunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nɔ yi mɛwo vayi koɖo enu ciwo ewa nɔ eoŋtɔ nu. Enuvevitɔ ci àkpɔ nɔ èwɛni ahan yí nyi mɔ, lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa asɛnsɛnŋ doji. Lɔnlɔn yí le ŋkɔ nɔ nɔnɔmɛ kpɛtɛwo pleŋ, ana mìaji mɔ mìase tonu nɔ Yehowa, awa vɔnsa ciwo yí akpe ni yí ado ji le tetekpɔ ɖekpokpui mɛ. (Mt. 22:37-39; 1 Kor. 13:4, 7; 1 Ʒan 5:3) Ŋɖekɛ dele veviɖe nɔ mì sɔwu mɔ mìate gogo mìwo xlɔ amɛlɔntɔ Yehowa o! (Eha. 63:1-7) Ðo ŋwi mɔ gbedodoɖa, enukplakpla koɖo tamɛbubukpɔ nyi mìwo sɛnsɛn kpaxwe ɖeka. Shigbe Yesu nɛɔ, ji fini yí ɖo ɖa keŋ azan gamɛ do Yehowa nu. Tekpɔ aɖe enu ciwo yí ana ao susu danɔ texwe ɖeka si. Nɔ èwakɔ gbɔngbɔnmɛdɔwoɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ ao susu ami dandan. Nɔ èzan ao gamɛ nywiɖe le kakacɛ mɛɔ, Yehowa acu shi nɔ eo yí àvase vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ.—Maki 4:24. w22.01 31 ¶18-20

Enu ciwo mìbunɔ kpɔ kpɔnɔ ŋsɛn do enu ciwo mìwanɔ ji. Eyi taɖo Yesu kpla nu mì mɔ mìwo le gbe susu ciwo yí adɔ mìawa nuvɔn gangan ɖe bubu kpɔ. (Mt. 5:21, 22, 28, 29) Kankandoji li mɔ mìji mɔ mìwo nu le jɔ ji nɔ Yehowa. Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìagbe susu dɔndɔn ɖe ci yí ava ta mɛ nɔ mì zeɖeka le afɔdumɛ. Yesu nu mɔ: “Enyɔ ci yí tónɔ le aglan mɛ nɔ agbetɔ ɔ, eji mɛ yí é sonɔ.” (Mt. 15:18) Nyɔnɔnwi yɔ, enyɔ ciwo mìnunɔ danasɛ enu sugbɔ le mɛ ci mìnyi le xomɛ nu. Eyi taɖo biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋgbenɔ mɔ ŋdakan ŋsu, nɔ nyɔnɔnwi nunu adɔ nakpe fun can a? Ci ŋɖe asu alo nyɔnu ɖe, ŋhɛnnɔ nyɛɖeki nywiɖe nɔ nyɛŋgbeɖo ŋkuvi nɔ mɛbuɖea? Ŋgbe laganyɔwo nunu keŋkeŋ a? Nɔ mɛɖe do dɔmɛzi nɔŋ ɖe, ŋɖonɔ ŋci ni koɖo fafaa?’ Anyɔ sugbɔ nɔ èbu tamɛ kpɔ so biɔse cɛwo nu. Nɔ ètekpɔ yí mi amɛzuzunyɔwo, ŋsunyɔwo koɖo laganyɔwo nunuɔ, ale fafɛɖe mɔ nasɔ agbe xoxwi lɔ kɔnŋgbe. w22.03 5 ¶12-14

Nyɔnɔnwi teŋ yí nyɔ cɛ nyi! Mɛ ci yí yinɔ mɛ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ gbɔ yiŋtɔ keŋ abiɔ nukplamuwo, ɖeblɛ yinɔ ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛ sɔwu mɛ ciwo yí nɔnɔ te mɔ woavana nukplamu yewo. Eyi taɖo biɔnɔ nukplamu amɛwo eoŋtɔ. Hwenu yí anyɔ mɔ mìabiɔ enukplamu mìwo kpena xɔsetɔwoɔ? Mìasɔ kpɔwɛ ɖewo. (1) Nɔvinyɔnu ɖeka nu nɔ eŋɛnywidratɔ bibi ɖeka mɔ yi le kplɔ ye yi nukplavi ɖe gbɔ, le yi goduɔ, ébiɛ se mɔ nyi yeawa keŋ abi doji le enukplakpladɔ lɔ mɛ ma. (2) Nɔvinyɔnu trɛnnɔ ɖeka jikɔ axwle awu yí nu nɔ nɔvinyɔnu ɖeka ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ mɔ yi le nu nyɔnɔnwi nɔ ye, lé yɛkpɔ awu lɔ do ma. (3) Ŋkɔtɔ lɔ ke yí nɔviŋsu ɖeka jikɔ axo jugbaja nuxu. Énu nɔ nɔviŋsu ɖeka ci yí wɛni nywiɖe mɔ le ɖo to ye keŋ avana nukplamu ye so lé yeawɛ abi doji le mɛ nu. Nɔviŋsu ɖe ci yí tɔ jugbaja nuxu xoxo so exwe sugbɔ ke can atɛnŋ awɛ ahan hɛnnɛ yí nɔ wona nukplamu ɖe yiɔ, atekpɔ asɔ do dɔwawa mɛ.—Elo. 19:20. w22.02 13 ¶15-17

Yehowa lɔn mì yí gbelenɔ bu nɔ mì shigbe lé elɔn Yesu do yí le bu ni hwenu ele nyigban ji nɛ. (Ʒan 5:20) Ékpedo Yesu nu yí yi xɔse sɛnŋ, édo ŋsɛn yi hwenu etokɔ cukaɖawo mɛ yí gbekpɔ yi ŋcilan mɛ ʒanwo gbɔ. Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa nunɔ nɔ Eviɛ mɔ yeluin yí yi nu jɔ ji nɔ ye. (Mt. 3:16, 17) Ci Yesu nya mɔ ye Daye amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ le koɖo ye tɛgbɛɛ yí akpedo ye nuɔ, dewa ni gbeɖe mɔ yeci akogo o. Shigbe Yesu nɛɔ, mì pleŋ yí do jeshi lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mì le emɔ sugbɔ ji. Bui kpɔ: Yehowa dɔn mì va yiɖeki gbɔ yí na nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí lɔn mì, na mìkpɔnɔ jijɔ yí gbedonɔ ŋsɛn mì nɔ mìgbɔjɔ. (Ʒan 6:44) Yehowa gbenakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ciwo yí ado ŋsɛn mìwo xɔse mì. Gbesɔ kpe niɔ, ékpenɔdo mì nu mìkpɔnɔ mìwo gbeshiagbe ʒanwo gbɔ. (Mt. 6:31, 32) Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mì nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnŋ doji. w21.09 22 ¶8-9

Lé ao gbe le do gbɔxwe yí ètɔ Bibla kplakpla koɖo Yehowa Kunuɖetɔwoɔ? Amɛ sugbɔ le mì mɛ dejinɔ mɔ yewoabu tamɛ kpɔ so nu kpetii o. Taŋfuin enu ci xexe lɔ mɔ yinyɔ alo yidɔn yí kpɔ ŋsɛn do wana koɖo agbenɔnɔ mìwotɔwo ji vayi. Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, anyi “ŋkuɖoɖo de le [mì] shi o, yí [mì] de jeshi Mawu” hwenɔnu o. (Efe. 2:12) Vɔ ci ètɔ Bibla kplakplaɔ, èvakpɔ mɔ yeɖo Eda ɖeka le jeŋkwi mɛ ci yí lɔn ye sugbɔ. Èkpɔɛ mɔ gbɔxwe ye nu akpe nɔ Yehowa yí yeanɔ yi sɛntɔwo mɛɔ, yeɖo atrɔ lé yenɔnɔ agbe koɖo lé yebunɔ tamɛ kpɔ do. Ègbekpla hɛnnɛ mɔ yeɖo anɔ agbe asɔ koɖo agbenywinɔnɔse Yehowa tɔwo. (Efe. 5:3-5) Yehowa yí nyi Enuwowatɔ koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ, eyi dɔ eɖo acɛ anu lé mɛ ciwo yí sinkɔ ɖo awanɔ nu do. Énu mɔ gbɔxwe mìawa ʒinʒindoshimɛɔ, mìɖo aje gbla veviɖe yí asɔ “[mìwo] gbe xoxwi koɖo yi nɔ̀nɔmɛwo kɔnŋgbe.” w22.03 2 ¶1-3

Eji jɔnɔ lɛngbɔ bu mɛ tɔwo mɔ yewoanɔ Eŋwiɖoɖo lɔ tɔxu yí agbebu tamɛ kpɔ so yewo mɔkpɔkpɔ lɔ nu. Wojinɔ veviɖe mɔ yewoase Eŋwiɖoɖo nuxu lɔ, ɖo wonunɔ enu ci Kristo koɖo amɛ 144000 ciwo yí aɖu fyɔ koɖi awa nɔ egbejinɔtɔwo le Exwe Kotokun ɖeka Cɛkpakpa lɔ hwenu le nuxu cɛ mɛ. Efyɔ Yesu Kristo anɔ ŋkɔ nɔ jeŋkwi mɛ fyɔ cɛwo yí woatrɔ nyigban lɔ anyi paradiso yí agbekpedo tonusetɔwo nu woanyi amɛkpekpewo. Eji jɔnɔ amɛ miliɔn nɛniɖe ciwo yí va Eŋwiɖoɖo lɔ nɔ wobubuɔ lé enyɔnuɖɛ ciwo yí le Bibla mɛ avamɛ do kpɔ le susu mɛ. Enyɔnuɖɛ cɛ ɖewo le Ezai 35:5, 6; 65:21-23; koɖo Enyɔdasɛ 21:3, 4 mɛ. Nɔ wokpɔkɔ wowoɖekiwo koɖo wowo mɛ veviwo le xexe yoyu lɔ mɛ le susu mɛɔ, edonɔ ŋsɛn mɔkpɔkpɔ wowotɔ koɖo gbeta ci wosɔ mɔ yewodami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o.—Mt. 24:13; Gal. 6:9. w22.01 21 ¶5-7

Nyi yí tafɛn lɔ nyiɔ? Tafɛn lɔ nyi efɛn ci Yesu cu keŋ atrɔ axwle enu ci Adamu sɔ bu. (1 Kor. 15:22) Nyi yí taɖo mìʒan tafɛn lɔɔ? Ðo Yehowa se ci yí kudo jɔjɔɛnyinyi nu le yi Se lɔ mɛ biɔ mɔ woasɔ agbe jo do agbe dumɛ. (Hun. 21:23, 24) Adamu sɔ yi gbe maɖonuvɔn lɔ bu. Yesu sɔ yi gbe maɖonuvɔn sa vɔn keŋ awa do Mawu jɔjɔɛnyinyi se cɛ ji. (Rɔm. 5:17) Eyi taɖo evanyi “Eda ci yí li sɔyì mavɔmavɔ” nɔ mɛ ciwo pleŋ yí ɖo xɔse do tafɛn lɔ nu. (Ezai 9:6; Rɔm. 3:23, 24) Yesu lɔn faa sɔ yi gbe sa vɔn, ɖo élɔn Dalɔ ci yí le jeŋkwi mɛ sugbɔ koɖo mìwo can. (Ʒan 14:31; 15:13) Lɔnlɔn cɛ yí cucui eɖui gligaan yí nɔ gbeji yi vɔvɔnu yí wa Dalɔ dro. Ecɛ awɛ mɔ Yehowa tajinu ŋkɔtɔ ci eɖo do agbetɔ xomu lɔ koɖo nyigban lɔ nu avamɛ. w21.04 14 ¶2-3