Avril

Yesu lɔn mì sugbɔ, ci elɔn faa yí sɔ yi gbe na do ta nɔ mì. (Ʒan 15:13) Mìdatɛnŋ acu fɛn nɔ Yehowa koɖo Yesu nɔ lɔnlɔn ci woɖo nɔ mì keke asun yi tɔxu gbeɖe o. Gan mìatɛnŋ adasɛ enujeŋnamɛ mìwotɔ to lé mìnɔnɔ agbe ŋkeŋke ji. (Kol. 3:15) Tafɛn lɔ ve nɔ amɛshiaminɔwo sugbɔ, ɖo eyi na woatɛnŋ ayi jeŋkwi mɛ. (Mt. 20:28) Xɔse ci woɖo do Kristo vɔnsa lɔ nu yí wɛ mɔ Yehowa yɔ wo mɔ amɛjɔjɔɛwo yí gbexɔ wo yí wonyi eviɛwo. (Rɔm. 5:1; 8:15-17, 23) Tafɛn lɔ jeŋ nɔ lɛngbɔ bu lɔwo hɛnnɛ. Xɔse ci woɖo do Kristo vɔnsa lɔ nu yí dɔ wonyi amɛmɛmiwo le ŋmɛ nɔ Mawu wogbekpɔkɔ emɔ mɔ woahwlɛn yewo gan le “efunkpekpe gangan lɔ mɛ.” (Enyɔ. 7:13-15) Gbɛbɔbɔ amɛve cɛwo yinɔ Eŋwiɖoɖo lɔ xweshiaxwe keŋ sɔ danasɛ mɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ yewo. w22.01 23 ¶14-15

Ehwɛ ci wodo Yesu ci ŋci wojikɔ awui do ve ni sugbɔ. Wokan ŋsu do nu ni mɔ yɛnyi enyɔkpotunutɔ; edasɛ mɔ yɛnyi mɛ ci yí debunɔ Mawu alo donɔ bubu yi ŋkɔ nu o. (Mt. 26:64-66) Ehwɛ cɛ ci wodo Yesu na ese vevi sugbɔ keke yí jikɔ sa mɔ ye Daye le ɖe ŋkpɛn lɔ si nɔ ye. (Mt. 26:38, 39, 42) Woakan Yesu do aci nu nɔ ana vovo Ʒuifuwo so kpɛnsɛn ɖeka mɛ. (Gal. 3:10) Wosɛn kpɛn nɔ wo, ɖo woɖo gbe mɔ yewoawa do Mawu Se lɔ ji, vɔ wodevawa do ji o. Ci wonyi Adamu viwoɔ, woje nɔ eku, keŋ gbɔxwe kpɛnsɛn cɛ gbele wo ji. (Rɔm. 5:12) Mawu nu le Ese lɔ mɛ mɔ nɔ mɛɖe wa nuvɔn ɖe ci yí je nɔ kuɔ, woɖo awui. Yí hweɖewonuɔ, wokannɔ amɛ lɔ cɔ do aci nu. (2 Ese. 21:22, 23; 27:26) Ci wokan Yesu do aci nuɔ, éna woatɛnŋ ana vovo jukɔn lɔ so kpɛnsɛn lɔ mɛ. Yí ci wogbi can ɔ, yi vɔnsa lɔ akpedo wo nu. w21.04 16 ¶5-6

Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci Yesu wa le nyigban ji nu. Rɔma sɔjawo xui tamɛsɛnsɛntɔ. (Mt. 26:52-54; Ʒan 18:3; 19:1) Woxui koɖo lanŋba yí do abi gotu ni kpɛɖɛkpɛɖɛ. Yi goduɔ, wodro aci kpɛnkpin ɖeka ni yí ehin do kpomɛ ci yí kɔkɔ hun shiin. Yesu sɔ aci lɔ kpe fini woakin le, vɔ dejinjin o wonu nɔ ŋsu ɖeka mɔ yɛ le hɛn aci lɔ ni. (Mt. 27:32) Ci Yesu va ɖo fini woawui leɔ, sɔja lɔwo kan yi lɔwo koɖo yi fɔwo do aci lɔ nu. Yesu kpɛnkpɛnmɛ na mɔ abi lɔwo drɛnkɔ doji le flɛngo lɔwo nu. Yi xlɔwo sekɔ vevi yí nɔlɔ fankɔ avin, vɔ Ʒuifu cɛkpatɔwo kuikɔ. (Luiki 23:32-38; Ʒan 19:25) Yesu se vevi na nɔ gaxoxo sugbɔ. Lé ele do na mɔ yi ji koɖo yi jokuwo degbehwankɔ nywiɖe o, yí gbɔngbɔn hwekɔ di. Yesu nya mɔ yenɔ gbeji eyi taɖo gbɔxwe akuɔ, édo gbe kpɛtɛkpɛtɛ lɔ ɖaɖa nɔ Yehowa. Yi goduɔ, édo ta gu yí ku. (Maki 15:37; Luiki 23:46; Ʒan 10:18; 19:30) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ése vevi jinjinɖe gbɔxwe yí ku ŋkpɛndoamu ku cɛ. w21.04 16 ¶4

Yesu xo nuxu nɔ apotru egbejinɔtɔ 11 yitɔ lɔwo so enublabla amɛve nu: enublabla yoyu lɔ koɖo Fyɔɖuxu nublabla lɔ. (Luiki 22: 20, 28-30) Enublabla cɛwo ana yí apotru lɔwo koɖo amɛ kankin buwo atɛnŋ avanyi efyɔwo koɖo avɔnsatɔwo le jeŋkwi mɛ. (Enyɔ. 5:10; 14:1) Amɛshiaminɔ ciwo yí le enublabla amɛve cɛwo mɛ yí kpɔtɔ le nyigban ji ɖekɛwo yí aɖu kpɔnnɔ lɔ yí agbenu vɛn lɔ le Eŋwiɖoɖo lɔ ji. Yehowa sɔ emɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ vevi cɛ ɖo ŋkɔ nɔ wo: woayi jeŋkwi mɛ yí axɔ makumakunyinyi keŋ aɖu fyɔ koɖo Yesu Kristo ci wofɔn so ku. Ci yí gbewu ŋnɔɔ, amɛ 144 000 cɛwo akpɔ Yehowa Mawu ŋmɛŋmɛ! (1 Kor. 15:51-53; 1 Ʒan 3:2) Amɛshiaminɔwo nya mɔ yewoɖo akpɔtɔ anɔ gbeji keke je yewo kugbe.—2 Tim. 4:7, 8. w22.01 21 ¶4-5

Wokan tamɛsɛnnuwatɔ amɛve do axa nɔ Yesu. (Luiki 23:40, 41) Ðeka le wo mɛ nu nɔ Yesu mɔ: “Gayimɛ À yì Ao fyɔɖuxumɛ ɔ, ɖoŋwi ŋ.” (Luiki 23:42) Yesu na mɔkpɔkpɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ ci yí jikɔ aku, ɖo énya mɔ ye Daye nyi ŋshishikunamɛtɔ. (Eha. 103:8; Ebre. 1:3) Yehowa jikɔ veviɖe mɔ yeasɔ nu ke mì yí aku ŋshishi nɔ mì, nɔ mìtrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ so enudɔndɔn ciwo mìwa mɛ yí xɔ Yesu Kristo tafɛnvɔnsa lɔ ji se. (1 Ʒan 1:7) Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woaxɔɛ ji se mɔ Yehowa atɛnŋ asɔ nuvɔn ciwo yewowa ke yewo. Nɔ ewanɔ ahan nɔ eo hweɖewonuɔ, bu nyɔ cɛ kpɔ: Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka Yesu akuɔ, énu nɔ tamɛsɛnnuwatɔ ci yí tɔ xɔse dadasɛ mɔ yeku ŋshishi ni. Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa aku ŋshishi sugbɔ sɔwu nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo.—Eha. 51:1; 1 Ʒan 2:1, 2. w21.04 9 ¶5-6

Ci Yesu nɔ gbeji keke yi kuɔ, éna enu sugbɔ vamɛ. Ŋkɔtɔ, édasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. Yesu dasɛ mɔ, nɔ Satana wa ŋɖekpokpui koɖo agbetɔ maɖonuvɔn can ɔ, átɛnŋ anɔ gbeji le nushianu mɛ. Amɛvetɔ, Yesu sɔ yi gbe cu tafɛn. Yi vɔnsa ku lɔ hun emɔ nɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo nɔ woatɛnŋ ate gogo Mawu. Égbena wokpɔkɔ emɔ mɔ yewoavanɔ agbe tɛgbɛɛ. Amɛtɔntɔ, Yesu dasɛ mɔ Yehowa yí nyi acɛkpatɔ jɔjɔɛ yí gbeklɔ ɖyi so Dalɔ ŋkɔ nu. Le vamɛ mɔ mìakpɔnɔ ŋkeke ɖeshiaɖe shigbe mɔ eyi nyi ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci mìasɔ dasɛ mɔ mìkpɔtɔ le gbeji nɛ! Eyi nɔ mìvale kudunu can ɔ, mìasun ji anu mɔ: “Yehowa, ŋwa enu ci ji ŋkpe yí kpɔtɔ le gbeji nɔ eo yí sɔ dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ yí gbehwlɛn ta nɔ ao ŋkɔ koɖo ao cɛkpatɔnyinyi!” w21.04 12 ¶13-14

Wokan ŋsu do nu nɔ Yesu yí do hwɛ yi do enu ci dewa ji yí mɔ yɛɖo aku. Yi goduɔ, wokui yí tre fun ni tamɛsɛnsɛntɔ keŋ kin do funtrenamɛci nu. Flɛngowo tɔn alɔ koɖo afɔwo ni. Nɔ agbɔn alo axo nuxu ahan ɔ, vevisese ɖeɖe yí enyinɔ ni. Vɔ éɖo axo nuxu, ɖo enyɔ veviwo le shi anu. Mìatɛnŋ akpla enuveviwo so Yesu nyɔ kpɛtɛkpɛtɛwo mɛ! Woɖo ŋwi nɔ mì mɔ mìɖo asɔ nu kenɔ mɛbuwo yí akando ji mɔ Yehowa asɔ anu ke mì. Emɔ hun nɔ mì yí mìwa nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖɛ le hamɛ lɔ mɛ yí wole gbesɔsɔ akpenɔdo mì nu. Vɔ nɔ mìʒan kpekpedonuɔ, mìɖo anui nɔ wo. Mìnya mɔ Yehowa akpedo mì nu yí mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui ci yí ava mì ji mɛ. Mìgbekpɔ enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ, mìanɔ agbe le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛ shigbe mɔ eyi nyi ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci mìasɔ dasɛ mɔ mìle gbeji nɛ yí akando ji mɔ nɔ mìku can ɔ, Yehowa afɔn mì. w21.04 8 ¶1; 13 ¶17

Yesu fɔteshiwo do kplɔkplɔ atɛnŋ akplɔ mì yi agbe mavɔ mɛ. Ci ɖajɛvi dɔkunɔ ɖeka biɔ se mɔ nyi yeawa keŋ akpɔ agbe mavɔ maɔ, Yesu ɖo ŋci ni mɔ: “Va kplɔ Ŋ do.” (Mt. 19:16-21) Yesu nu nɔ Ʒuifu ɖewo ciwo dexɔɛ ji se mɔ yɛnyi Kristo mɔ: “Anyi lɛngbɔwo . . . kplɔnɔ Ŋ do. Ŋ nanɔ agbe mavɔmavɔ wo.” (Ʒan 10:24-29) Mìdanasɛ mɔ mìɖo xɔse do Yesu nu nɔ mìwa do enu ciwo yí ekpla mì le yi nuxuxoxo koɖo kpɔwɛ ci eɖo mɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìakpɔtɔ anɔ emɔ ci yí akplɔ mì yi agbe mavɔ mɛ ji. (Mt. 7:14) Gbɔxwe mìatɛnŋ akplɔ Yesu fɔteshiwo do pɛpɛpɛɔ, mìɖo atekpɔ ajeshi ɖɛ. ‘Wodejenɔshi’ Yesu ɖɛ vɛ o. Mìɖo akpɔtɔ akplanɔ nu so nu gbɛmɛgbɛmɛ. Mìɖo akplanɔ nu so yi dɛnwo, yi susuwo koɖo yi sewo nu. Nɔ mìle nyɔnɔnwi lɔ mɛ so exwe sugbɔ ke can ɔ, mìɖo akpɔtɔ aje agbla keŋ ajeshi Yehowa koɖo Eviɛ ɖɛ nywiɖe doji. w21.04 4 ¶9-10

Kankandoji li mɔ, nɔ apotru Pɔlu ɖo ŋwi enu ciwo ewa gbɔxwe yí vatrɔ Kristotɔɔ, áse vevi le yiɖeki mɛ sugbɔ. Dekpaca mì ci enu so yiɖeki nu mɔ yenyi nuvɔnwatɔ “gantɔ” o! (1 Tim. 1:15) Gbɔxwe Pɔlu akpla nu so nyɔnɔnwi lɔ nuɔ, éyinɔ ejuwo mɛ eɖekplɔɖedo yí cinɔ yumɛ nɔ Kristotɔwo, élé ɖewo do gakpa mɛ yí lɔn do ji mɔ kojoɖoxu lɔ le wu buwo. (Edɔ. 26:10, 11) Kankandoji li mɔ awa ɖeka nɔ Pɔlu taŋ, nɔ édo go mɛ ciwo yí edɔ wowu sa vi ciwo yí vanyi Kristotɔwo. Afɛn ciwo Pɔlu wa vayi vi sugbɔ, vɔ énya mɔ yedatɛnŋ atrɔ wo o. Élɔn do ji mɔ Kristo ku do ta nɔ ye yí ŋwlɛ koɖo kankandoji mɔ: “To Mawu dɔnusoswi mɛ yí ŋ va trɔsun enu ci yí ŋ nyi.” (1 Kor. 15:3, 10) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Lɔn do ji mɔ Kristo ku do ta nɔ ye yí hun mɔ nɔ ye nɔ yeanyi exlɔ vevi koɖo Yehowa. (Edɔ. 3:19) Enu ci yí le veviɖe nɔ Mawu yí nyi enu ci mìwakɔ kakacɛ koɖo ci mìawa le esɔ mɛ, denyi afɛn ciwo mìwa vayi yɔ o.—Ezai 1:18. w21.04 23 ¶11

Ʒuifu sugbɔ le Yesu hwenu dekpɔkɔ emɔ mɔ Mɛsia lɔ ɖo aku o, gan do jeshi nyɔ ci wonu ɖɛ le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ ɖa: “É sɔ Yi gbe na dota nɔ amɛwo yí ku. Amɛwo nu mɔ Yi nyi amɛ kpotu. Vɔ, nyɔnɔnwi lɔ nyi mɔ É ɖe agɔjejewo swi nɔ amɛ sugbɔ sugbɔ. Yí, evyɛ ɔ, É xo nuxu dota nɔ amɛ ciwo yí je agɔ.” (Ezai 53:12) Eyi taɖo ci wowu Yesu shigbe nuvɔnwatɔ nɛɔ, denyi eyi adɔ Ʒuifuwo agbi o. Egbɛɔ, nɔ mìtekpɔ yí nya nyɔnɔnwi ciwo pleŋ yí kudo nyɔ ɖe nuɔ, adɔ yí mìdami Yehowa sɛnsɛn o. Yesu kanxle yi nyɔsetɔwo mɔ, mɛɖewo anu “enyɔ vwinhamɛhamɛwo” so wo nu yí akan ŋsu do nu nɔ wo. (Mt. 5:11) Satana gbɔ yí ŋsukankan cɛwo so. Ézannɔ yumɛcitɔwo nɔ woakaka ŋsukankannyɔ vwinwo so mɛ ciwo yí lɔn nyɔnɔnwi lɔ nu. (Enyɔ. 12:9, 10) Mìɖo agbe ŋsu ciwo mìwo ketɔnɔwo kannɔ. Ŋgbejɔ gbeɖe mɔ, mìalɔn yí ŋsukankan cɛwo ado vɔnvɔn nɔ mì alo agbɔjɔ mìwo xɔse o. w21.05 11 ¶14; 12 ¶16

Kpedo ao Bibla nukplavi nu nɔ aɖoŋ do Yehowa nu. Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ Yehowa akpedo wo nu, ɖo Yehowa lɔn wo. (Mt. 10:19, 20, 29, 30) Ðo ŋwi nɔ ao nukplavi mɔ Yehowa akpedo yɛ can nu. Àtɛnŋ akpedo nu nɔ aɖonɔŋ do Yehowa nu yí adonɔ gbe ɖaɖa ni so yi tajinuwo nu. Franciszek ci yí le Pologne nu mɔ: “Anyi nukplamɛtɔ donɔ gbe ɖaɖa so anyi tajinuwo nu blaŋblaŋ. Ci ŋkpɔ lé Yehowa ɖo anyi nukplamɛtɔ lɔ gbedodoɖawo ŋci doɔ, ŋtɔ gbe dodo ɖa kaba. Ŋkpɔɛ mɔ Yehowa yí kpedo ŋnu hwenu eʒan mɔ nabiɔ gbe le anyi dɔmɛ yoyu lɔ keŋ ayi bɔbɔ koɖo takpekpewo.” Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ mìwo Bibla nukplaviwo veviɖe. Énya edɔ sɛnsin ci Kristotɔ nukplamɛtɔwo wanɔ keŋ akpedo amɛwo nu nɔ woate gogui, eyi taɖo elɔn wo. (Ezai 52:7) Nɔ dewakɔ Bibla nukplakpla koɖo mɛɖe kakayɛ can ɔ, àtɛnŋ azɔnnɔ koɖo eŋɛnywidratɔ buwo kɛŋ akpenɔdo wowo nukplaviwo nu nɔ woawa ŋkɔyiyi keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. w21.06 7 ¶17-18

Mìatɛnŋ adasɛ mɔ Mawu Nyɔ lɔ ci yí le mì shi jeŋ nɔ mì nɔ mìhlinni ŋkeŋke. Mìɖo awa toto ahlɛnnɔ Bibla yí agbekplɛni, denyi nɔ mìvavo hweɖewonu yí mìawanɔ cɛ o. Nɔ mìje agbla yí kplanɔ Bibla blaŋblaŋ ɔ, mìwo xɔse asɛnŋ kpeŋkpeŋ. Mìɖo xɔse ci yí nɔ te do kpeɖojiwo ji le Mawu Nyɔ lɔ mɛ, vɔ xɔse cɛ dele “mɛgan xoxuwo koɖo ŋɖɛnyatɔ” xexe cɛ mɛ tɔwo shi o. (Mt. 11:25, 26) Bibla nu enu ci yí taɖo enuwo nyinakɔ doji le nyigban lɔ ji nɔ mì, egbenu enu ci Yehowa awa asɔ dra nu lɔwo pleŋ do nɔ mì. Eyi taɖo lé vamɛ mɔ mìaɖui gligaan adokɔ ŋsɛn mìwo xɔse yí akpedo amɛ sugbɔ nu nɔ woakando ji mɔ Enuwowatɔ ɖeka li. (1 Tim. 2:3, 4) Mìakpɔtɔ akpɔkɔ emɔ nɔ esɔmɛ hwenu amɛshiamɛ le nyigban lɔ ji akanfu Yehowa yí anu enyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ 4:11 mɛ mɔ: “[Yehowa] koɖo mìwo Mawu! È sun yí axɔ kanfukanfu, [ɖo] . . . Eo yí wa enuwo pleŋ.” w21.08 19 ¶18-20

Ci hamɛmɛshinshinwo nyi lɛngbɔkplɔtɔwoɔ, agban le wo ji mɔ woana kpla amɛwo nɔ eʒan. Eyi taɖo woɖo atekpɔ ananɔ kpla ci yí sɔgbe amɛ, ci yí ado ŋsɛn yi yí ‘agbedo jijɔ nɔ yi ji.’ (Elo. 27:9, NWT) Hamɛmɛshinshinwo lɔn wowo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Eyi taɖo nɔ mɛɖe ɖekɔ afɔ dɔndɔn ɖeɔ, wonanɔ kpla yi yí sɔ danasɛ ni mɔ yewoluin. (Gal. 6:1) Gbɔxwe hamɛmɛshinshin ɖe ana kpla lɔɔ, éɖo abu tamɛ kpɔ so enyɔ ci Pɔlu nu so lɔnlɔn nu. Émɔ: “Lɔnlɔn gbɔnnɔ eji ɖɛ blɛwu. Lɔnlɔn wanɔ xomɛvu. . . . É sɔ enuwo pleŋ kenɔ amɛ. É kannɔ do enuwo pleŋ ji. É kpɔnɔ emɔ nɔ enuwo pleŋ. É donɔ eji le enuwo pleŋ mɛ.” (1 Kor. 13:4, 7) Nɔ hamɛmɛshinshin lɔ bu tamɛ nywiɖe so mawunyɔkpukpui cɛwo nuɔ, akpedo nu asɔ susu nywi na kpla lɔ. Nɔ mɛ ci wona kpla lɔ kpɔɛ mɔ hamɛmɛshinshin lɔ sɔ ɖe le ji nɔ yeɔ, taŋfuin ekpla lɔ xɔxɔ ale fafɛɖe ni sɔwu. w22.02 14 ¶3; 15 ¶5

Yehowa wa yi dɔlawo koɖo eviɛ agbetɔwo yí afɛn alo nuvɔn ɖekɛ dele wo nu o. Vɔ le yi goduɔ, eviɛ mawudɔla ɖeka ci yí nyi Satana (ci gɔnmɛ yí nyi “Egufɔntɔ”) do to nɔ Adamu koɖo Ɛva ciwo yí nyi agbetɔ maɖonuvɔn yí wofɔn gu do Yehowa ji. Mawudɔla koɖo agbetɔ buwo bɔdo wo nu le gufɔnfɔn lɔ mɛ. (Ʒuda 6) Yehowa nyɔ jɔ ci ewa ni mɔ wotrɔ ye to mɛ. Vɔ édo ji yí gbekpɔtɔ dokɔ ji keke aje hwenu agu egufɔntɔ lɔwo pleŋ. Eyi Yehowa koɖo yi sɛntɔ egbejinɔtɔ ciwo yí dokɔ ji koɖi le xexe vwin cɛ mɛ akpɔ jijɔ, ɖo woakpɔ gbɔndomɛ! Satana do hwɛ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ Job koɖo yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo pleŋ mɔ wowoɖekitɔ wojikɔ taɖo yí sinkɔ. (Job 1:8-11; 2:3-5) Legba kpɔtɔ dokɔ hwɛ agbetɔwo keke je egbɛ. (Enyɔ. 12:10) Mìatɛnŋ awa mìwo kpaxwe yí asɔ dasɛ mɔ ŋsu yí Satana kankɔ nɔ mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛ yí kpɔtɔ le gbeji nɔ Yehowa, ɖo mìluin. w21.07 9 ¶7-8

Apotru Pɔlu wa kpɔwɛ sɛnŋ ɖeka yí sɔ kpla lé ele veviɖe do mɔ mìɖo atrɔ mìwo gbenɔnɔ. Éŋwlɛ mɔ mìɖo akan mìwo gbe xoxwi do ‘aci nu.’ (Rɔm. 6:6) Enyɔ ci ejikɔ anu yí nyi mɔ; ci Yesu ji mɔ ye nu le jɔ ji nɔ Yehowaɔ, élɔn mɔ wo le kan ye do aci nu. Nɛnɛke ele mɔ, mìwo can nɔ mìji mɔ mìwo nu le kpe nɔ Yehowaɔ, mìɖo ale gbesɔsɔ atashi adɛn koɖo wana ciwo yí dejɔnɔ ji nɔ Yehowa o. Mìɖo awa nu cɛwo keŋ gbɔxwe atɛnŋ aɖo ayexa mɛmi yí akpɔkɔ emɔ nɔ agbe mavɔ. (Ʒan 17:3; 1 Piɛ 3:21) Yehowa datrɔ agbenywinɔnɔse yitɔwo keŋ nɔ anɔ shigbe lé mìwojikɔ do nɛ o. Vɔ mìwo yí ɖo atrɔ mɛ ciŋmɛ mìnyi keŋ awa do agbenywinɔnɔse yitɔwo ji. (Ezai 1:16-18; 55:9) Nɔ èwa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔ can ɔ, èɖo akpɔtɔ aɖunɔ edro vɔnwo ji. Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu, ŋgbekando eoŋtɔ ŋsɛn ji o vɔ kando yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ ji. (Gal. 5:22; Fili. 4:6) Mìɖo ado gbla sɛnsinɖe nɔ mìji mɔ mìaɖe agbe xoxwi lɔ da ɖɛ yí mìdagbedui ke o. w22.03 6 ¶15-17

Yehowa ɖo gbe nɔ mì mɔ, nɔ mìwo ji ye Fyɔɖuxu lɔ doŋkɔ yí wa do ye se jɔjɔɛ lɔwo jiɔ, yeana ŋɖuɖu, nudodo koɖo dɔnxu mì. (Mt. 6:33) Ci mìnya ahan ɔ, mìdebuini mɔ ŋcilanmɛnu xexe cɛ mɛ tɔwo aglɔn ta nɔ mì yí ana mìakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ o. Mìnya mɔ ŋci ɖekɛ yí ana mìakpɔ fafa ŋtɔŋtɔ yí nyi Yehowa dro wawa. (Fili. 4:6, 7) Nɔ mìasun ji axwle enu sugbɔ can ɔ, mìɖo akpɔ mɔ mìɖo gamɛ koɖo ŋsɛn ci yí ʒan yí azan wo yí agbele be nɔ wo ma. Taŋfuin nu ciwo le mì shi vale veviɖe nɔ mì sɔwua? Ðo ŋwi mɔ Mawu ɖo dɔ nɔ mì le yi xomu lɔ mɛ. Eyi taɖo mìdeɖo aɖe mɔ nubuwo adɔn mìwo susuwo o. Kankandoji li mɔ, mìdeji mɔ mìaɖyi ɖajɛvi hotɔnɔ ci mɔ hun nɔ asɛn Yehowa yí avanyi eviɛ vɔ yí egbe o! Ðo élɔn nu ciwo yí le shi keke gbe mɔ yedakplɔ Yesu do o.—Maki 10:17-22. w21.08 6 ¶17

Nɔ èhlɛnkɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwoɔ, àkpla nu so Yehowa koɖo yi nɔnɔmɛwo nu yí ado jeshi mɔ, nɔnɔmɛ lɔwo sɔ koɖo ciwo yí yekpɔ le enuwawawo mɛ. Enukplakpla so Yehowa nɔnɔmɛwo nu na mìvakannɔdo ji mɔ yili nyao yí nyi Amɛ ŋtɔŋtɔ. (Hun. 34:6, 7; Eha. 145:8, 9) Nɔ èvajekɔshi Yehowa ɖɛ nywiɖeɔ, xɔse ci èɖo do nu mɔ yɛli asɛnŋ doji, lɔnlɔn ci èɖo ni can agbesɛnŋ doji yí eo koɖo yɛ xlɔnyinyi lɔ agbevasɛnŋ doji. Xonɔ nuxu so xɔse ci èɖo do Mawu nu nɔ mɛbuwo. Vɔ nɔ èɖe kunu nɔ mɛɖe yí mɛ lɔ dekando ji mɔ Mawu li o yí denya nyɔ ci ànu ɖe, lé àwɛɔ? Tekpɔ aji Bibla mɛ nyɔ ciwo mɛ woɖe le mìwo wemawo mɛ, yí akan seŋ so nu koɖo mɛ lɔ. Àtɛnŋ agbebiɔ ao kpena Kunuɖetɔ bibi ɖe se nɔ akpedo eo nu. Nɔ mɛ ci èɖe kunu nɔ lɔ lɔn do ɖoŋci ci Bibla na ji alo gbe can ɔ, àkpɔ nyɔna so numɛkuku ci èwa mɛ. Ao xɔse asɛnŋ doji. w21.08 18 ¶14-15

Deʒan mɔ mìatashi enu ciwo pleŋ jɔnɔ ji nɔ mì koɖo susu mɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa o. (Ŋun. 5:19, 20) Vɔ etɛnŋ jɔ mɔ mìdaji mɔ mìasɔ ŋɖekawo sa vɔn keŋ awa sugbɔ le Mawu sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ o. Nɔ ele ahan ɔ, mìawa fɛn ci han yí ŋsu ci nu Yesu xo nuxu so le labalu ɖeka mɛ wa. Ŋsu lɔ wa dɔ sɛnsinɖe keŋ ji nunywiwo nɔ yiɖeki vɔ yí ŋlɔbe Mawu. (Luiki 12:16-21) Nɔ mìdo go cukaɖawoɔ, mìdonɔ gbe ɖaɖa yí biɔnɔ kpekpedonu yí gbebunɔ tamɛ kpɔ veviɖe so lé mìawɛ akpɔ cukaɖa lɔ gbɔ do. (Elo. 3:21) Yehowa cunɔ shi nɔ mì le emɔ sugbɔ ji. Mìatɛnŋ adasɛ mɔ enu ciwo ena mì jeŋ nɔ mì nɔ mìwanɔ ci ji mìkpe yí hɛnnɔ kanfukanfu vɛ ni. (Ebre. 13:15) Mìatɛnŋ awa edɔ sugbɔ le Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ asɔ kanfui. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, Yehowa tɛnŋ cu shi nɔ mì gɔɖɔ doji. Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, mína mìaji enu ciwo mìawa yí ‘atɔnɔ aɖe Yehowa yí akpɔ lé évivi do.’ (Eha. 34:8) Eyi shigbe Yesu nɛɔ, mìanu mɔ: “Anyi nuɖuɖu nyi mɔ Ma wa edro amɛ ci yí dɔ Ŋ ɖaɖa tɔ koɖo a wunu nɔ Yi dɔ.”—Ʒan 4:34. w21.08 30-31 ¶16-19

Satana ji mɔ mìwo le nyi egoyitɔwo. Énya mɔ nɔ mìnyi egoyitɔwoɔ, mìale shigbe ye hannɛ yí mìdavanɔ agbe tɛgbɛɛ o. Eyi dɔ apotru Pɔlu kanxle mì mɔ, nɔ mɛɖe ‘tɔ́ egoyiyiɔ, woaɖo kojo ni shigbe lé woɖo kojo nɔ Satana nɛ.’ (1 Tim. 3:6, 7) Nɔ mìnyi amɛ yoyu le nyɔnɔnwi lɔ mɛ alo mìsɛnkɔ Yehowa na nɔ exwe sugbɔ can ɔ, ecɛ tɛnŋ jɔ do mɛɖekpokpui ji le mì mɛ. Mɛ ciwo yí yinɔ go jinɔ wowoɖekɛ tɔ. Satana jikɔ veviɖe mɔ, mìajinɔ mìwoɖekɛ tɔ yí asɔ susu ɖo mìwoɖekiwo ji sɔwu Yehowa ji, vevitɔ nɔ mìle cukaɖawo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖe do hwɛ eo do ŋci dewa ji kpɔa, alo mɛɖe wa numajɔmajɔ ɖe koɖo eoa? Ajɔ ji nɔ Satana nɔ èdo dɔmɛzi do Yehowa alo nɔviwo. Legba gbeji mɔ nɔ cukaɖa ɖe va eo jiɔ, eo le zɔn do ao susu ɖekɛ ji yí akpɔ gbɔ, sɔwu mɔ àzɔn do emɔdasɛnamɛ ci Yehowa nakɔ eo le yi Nyɔ lɔ mɛ ji.—Ŋun. 7:16, 20. w21.06 15 ¶4-5

Yehowa ɖo dɔ vevi ɖeka nɔ Agai. Le exwe 537 D.Y. mɛɔ, Ʒuifu ɖekawo so le hwashigbe mɛ le Babiloni yí yikɔ Ʒerusalɛmu. Ewa mɔ Agai can le wo mɛ. Ci woɖo axwe dejinjin ɔ, Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo tɔ Yehowa xwe ci yí nyi gbedoxɔ lɔ cucu. (Ezra 3:8, 10) Vɔ dejinjin o cukaɖa ɖeka va. Yumɛcici na yí wogbɔjɔ yí mi gbedoxɔ lɔ cucu. (Ezra 4:4; Agai 1:1, 2) Eyi taɖo le exwe 520 D.Y. mɛɔ, Yehowa dɔ Agai mɔ yɛ le do zo lanmɛ nɔ Ʒuifu lɔwo nɔ woaɖe gbɔ nɔ gbedoxɔ lɔ. (Ezra 6:14, 15) Tajinu ci yí le Agai ŋɛdu lɔ nu yí nyi mɔ ado ŋsɛn Ʒuifuwo xɔse do Yehowa nu. Nyɔgbe “Yehowa ahwakɔnwo tɔ” ado ŋsɛn Ʒuifuwo sugbɔ. Yehowa kpa acɛ do mawudɔlawo hwakɔn gangan ji, eyi taɖo Ʒuifuwo ɖo aɖoŋ do nu nɔ woji mɔ enuwo amlɛ nɔ yewo. w21.09 15 ¶4-5

Egbɛɔ, Yehowa Kunuɖetɔwo sekɔ vivi nɔ lɔnlɔn koɖo ɖekawawa ci yí le wo mɛ le xexeɛ pleŋ mɛ. Mìto akpo nɔ sɛnsɛn kpɛtɛwo pleŋ, ɖo ci mìso eju koɖo akɔta vovovowo mɛ can ɔ, mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwo shigbe xomu ɖeka mɛ tɔwo nɛ. Ecɛ zenɔ gbawlɛɛ le mìwo bɔbɔwo, takpekpewo koɖo takpekpeganwo mɛ. Ecɛ donɔ ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ, mìwo sɛnsɛn yí kpe nɔ Yehowa. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “ɖo lɔnlɔn adodwi nɔ [mìwonɔnɔwo].” (1 Piɛ 4:8) Emɔ ɖeka ci ji mìdanasɛ lɔnlɔn cɛ le yí nyi mɔ, mìsɔ nu kenɔ mìwonɔnɔwo yí ŋwlanɔ ŋkuvi do gbɔjɔgbɔjɔ tɔxuwo. Mìgbejinɔ emɔ ciwo ji mìato awa xomɛvu nɔ mɛshiamɛ le hamɛ lɔ mɛ yí axɔ wo mɛdru, nɔ woje agɔ do mì can. (Kol. 3:12-14) Nɔ mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwo ahan ɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo. w21.10 22 ¶13-14

Nɔ woɖe mɛɖe ti ɖe, atɛnŋ akpedo nu atrɔ yi gbenɔnɔa? Ɛɛ, atɛnŋ akpedo nu. Amɛ sugbɔ ciwo yí je nuvɔn mɛ vado jeshi mɔ gbeta ci hamɛmɛshinshinwo sɔ yí ɖe yewo ti kpedo yewo nu yewonyɔ va yewoɖekiwo mɛ yí trɔ agbenɔnɔ keŋ trɔ va Yehowa gbɔ. (Ebre.12:5, 6) Na mìasɔ kpɔwɛ cɛ. Lɛngbɔkplɔtɔ ɖeka do jeshi mɔ ye lɛngbɔ ɖeka lé dɔ̀. Énya mɔ gbɔxwe yeada edɔ̀bamɛ cɛ niɔ, yeɖo aklin so lɛngbɔ kpɛtɛwo gbɔ. Vɔ le jɔjɔmɛnuɔ, lɛngbɔwo jinɔ mɔ yewoazɔn koɖo yewo kpenawo. Eyi taɖo nɔ wovaklan ɖe so lɛngbɔha lɔ gbɔɔ, etɛnŋ ɖe fun ni. Ele ahan gan, nɔ lɛngbɔkplɔtɔ lɔ klan lɛngbɔ ɖe do akpo ɖe, edasɛ mɔ ésɛn tamɛ do nu alo ve xomɛ dia? Oo. Énya mɔ nɔ yetashi lɛngbɔ lɔ xoca koɖo kpɛtɛwoɔ, edɔ̀ lɔ akaka do wo mɛ. Ci eklan lɛngbɔ ci yí lé dɔ̀ lɔ do akpoɔ, églɔnkɔ ta nɔ lɛngbɔha lɔ pleŋ. w21.10 10 ¶9-10

Mɔnukpɔkpɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìle xexeɛ pleŋ mɛ xomu cɛ ci mɛ lɔnlɔn le. Mìji mɔ amɛ sugbɔ avasɛn Mawu koɖo mì. Ci nyɔ cɛ le susu mɛ nɔ mìɔ, mìɖo anya wawa nɔ mìŋgbewa enu ɖe ci yí ana amɛwo aɖo susu manyɔmanyɔ do Yehowa alo yi mɛwo nu gbeɖe o. Mìtekpɔ yí nɔnɔ agbe nywi koɖo susu mɔ mɛ ciwo yí akpɔ mì alɔn mɔ yewoakpla nu so Yehowa nu keŋ asin. Hweɖewonuɔ, mɛɖewo tɛnŋ gbali mì alo aci yumɛ nɔ mì ci mìsekɔ tonu nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Nɔ mìvɔnkɔ nɔ amɛwo hwenu mìxokɔ nuxu so mìwo jixɔsewo nu ɖe, nyi mìatɛnŋ awaɔ? Mìatɛnŋ akando Yehowa koɖo Eviɛ ji mɔ woakpedo mì nu. Yesu na kankandoji yi nukplaviwo mɔ woŋgbevɔn nɔ nyɔ ci woanu alo lé woanui do o. Nyi yí taɖoɔ? Yesu ɖe mɛ mɔ: “Le egaxoxo hunnɔtɔ mɛ ɔ, wo a na mí enyɔ ciwo yí mí a nu. Dá nyi míwo yí le nuxu xokɔ nyɔnɔnwitɔ o. Míwo Da Gbɔngbɔn yí a xo nuxu toto mí ji.”—Mt. 10:19, 20. w21.09 24 ¶17-18

Moizi zan kpɔwɛ ŋtɔ́ han yí sɔ nu lé Yehowa glɔnnɔ ta nɔ mì do. (Eha. 90:1, NWT; gɔnm.) Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka Moizi akuɔ, égbezan kpɔwɛ nywi ɖeka. Éŋwlɛ mɔ: “Mawu li keke sɔyì mavɔmavɔ. É yí nyi bexu aotɔ.  . . . [Alɔ mavɔmavɔ yi tɔwo le gɔnmɛ nɔ eo].” (2 Ese. 33:27) Nyi yí enyɔ ‘alɔ mavɔmavɔ yi tɔwo le gɔnmɛ nɔ eo’ kpla mì so Yehowa nuɔ? Mìvonɔŋ nɔ mìkando ji mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ mì. Vɔ hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ gbɔjɔ keke agbɔnnu nɔ mì mɔ mìakando ji ahan. Hwehunnɔnuwo ɖe, nyi Yehowa wanɔ nɔ mìɔ? (Eha. 136:23) Ésɔnɔ yi lɔwo do gɔnmɛ nɔ mì, kɔnɔ mì yi ji ɖɔɖɔɖɔ yí kpenɔdo mì nu mìgbefɔnnɔ je te. (Eha. 28:9; 94:18) Mìnya mɔ mìatɛnŋ aɖe ji do Yehowa nu gashiagamɛ. Ecɛ kpenɔdo mì nu le enu amɛve mɛ. Ŋkɔtɔ, fiɖekpokpui ci mìleɔ, mìnya mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ mì. Amɛvetɔ, mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ lenɔ bu nɔ mì nywiɖe. w21.11 6 ¶15-16

Yesu nya mɔ enumajɔmajɔ wawa atɛnŋ ado ye nukplaviwo xɔse kpɔ. Édo labalu ɖeka yí woŋwli do Luiki wema mɛ keŋ asɔ kpedo wo nu woado ji, nɔ wowakɔ enumajɔmajɔ koɖo wo. Yesu xo nuxu so kposhu ɖeka ci yí ɖeɖeɛ kuku nɔ kojoɖotɔ majɔmajɔtɔ ɖeka mɔ yi le so kojo jɔjɔɛ nɔ ye. Kposhu lɔ kando ji mɔ nɔ yekpɔtɔ dokɔ aya ni gbɛmɛgbɛmɛɔ, yɛalɔn akpedo ye nu. Nyɔnɔnwi nyaoɔ, kojoɖotɔ lɔ valɔn kpedo nu. Nyi mìkpla so mɛɔ? Yehowa denyi majɔmajɔtɔ o. Eyi taɖo Yesu nu mɔ: ‘Mawu dana woaɖo kojo jɔjɔɛ nɔ yi mɛ cancan ciwo yí le axwa dokɔ ɖɛɖɛ kede koɖo zan mɛ ba?’ (Luiki 18:1-8) Le yi goduɔ, Yesu nu kpi mɔ: “Gayimɛ Amɛagbetɔ Vi lɔ a va ɔ, á gbe kpɔ xɔse [ŋtɔ́ han] le nyigban lɔ ji a?” Nɔ wowakɔ enumajɔmajɔ do mì nuɔ, mìɖo ado ʒinxo yí mìdana ta o. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìadasɛ mɔ mìɖo xɔse sɛnŋ shigbe kposhu lɔ nɛ. Nɔ mìɖo xɔse ŋtɔ́ han ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ nɔ ejinjin oo, nɔ eya oo, Yehowa akpedo mì nu. Mìɖo agbenya mɔ nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖaɔ, ado ŋsɛn mì sugbɔ. w21.11 23 ¶12; 24 ¶14

Jajɛwo, ewanɔ nɔ mí hweɖewonu mɔ Yehowa sewo na mídevoa? Ahan yí Satana ji mɔ míakpɔnɔ Yehowa sewo do nɛ. Éji mɔ míwo le sɔ susu ɖo enu ciwo emɔ gbaja zɔntɔwo wakɔ ji. Ðo ewa mɔ wosekɔ vivi ŋtɔŋtɔ nɔ agbe lɔ nɛ. Éji mɔ míwo akpɔɛ mɔ enublebu ɖeka tokɔ yewo nu yí yewodele jijɔ kpɔkɔ shigbe yewo kpena sukluviwo alo mɛ ciwo yewokpɔkɔ le ɛntɛnɛti ji nɛ o. Satana gbeji mɔ míwo le bui mɔ, Yehowa sewo dɔ yí yewodesekɔ vivi ŋtɔŋtɔ nɔ agbe lɔ o. Vɔ ɖo ŋwi nyɔ cɛ: Satana dejijiɛ mɔ mɛ ciwo yí tokɔ ye mɔ ji le nya fini yí emɔ lɔ kplɔ wo yikɔ o. (Mt. 7:13, 14) Vɔ Yehowa yɛ na mínya enunywi ci eɖo ɖɛ nɔ mɛ ciwo yí kpɔtɔ le emɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ ji.—Eha. 37:29; Ezai 35:5, 6; 65:21-23. w21.12 23 ¶6-7

Mìnya mɔ mìɖo asɔ nu ke amɛwo; enunywitɔ ci mìawa nɛ. Vɔ yi wawa tɛnŋ gbɔnnu nɔ mì. Etɛnŋ wa ahan nɔ apotru Piɛ hweɖewonu. (Mt. 18:21, 22) Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nuɔ? Doŋkɔɔ, bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa sɔ nu ke eo sugbɔ do. (Mt. 18:32, 33) Mìdeje yí asɔ nu ke mì o, gan élɔn faa sɔ nu kenɔ mì. (Eha. 103:8-10) Eyi taɖo “mìwo can ɔ, mì ɖogbe a lɔn mìwonɔnɔwo.” Denyi nɔ edro mì yí mìasɔ nu ke amɛ o. Mìɖo asɔ nu ke mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (1 Ʒan 4:11) Amɛvetɔ, bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔnɔ nɔ mìsɔ nu ke amɛ nu. Atɛnŋ ana mìakpedo mɛ ci yí wa nu koɖo mì nu, mìana ɖekawawa anɔ hamɛ lɔ mɛ, mìaglɔn ta nɔ exlɔ ci mìnyi koɖo Yehowa yí aɖe agban kpɛnkpin so kɔ nɔ mìwoɖekiwo. (2 Kor. 2:7; Kol. 3:14) Le vɔvɔnuɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Mɛ ci yí mɔ mìwo le sɔ nu ke amɛwo. Ŋgbelɔn nɔ Satana adahɛn fafa ci yí le eo koɖo ao kpena xɔsetɔwo gblamɛ o. (Efe. 4:26, 27) Nɔ mìdeji mɔ mìaje Satana fɛnca mɛɔ, mìʒan Yehowa kpekpedonu. w21.06 22 ¶11; 23 ¶14

Davidi shikɔ, ɖo mɛɖeka ji mɔ yeawui. Sɔlu ci yí nyi Izraɛli fyɔ sɛnŋ, ɖui mɔ yeawu Davidi dandandan. Hwenu yí ŋɖuɖu hwedo Davidi yí eci te do Nɔbu ju mɛɔ, kpɔnnɔ amatɔn kpaŋ yí ebiɔ. (1 Sam. 21:1, 3) Le yi goduɔ, yi koɖo yi mɛwo vayi be do ekpetui ɖeka mɛ. (1 Sam. 22:1) Lé Davidi wɛ yí va le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛɔ? Sɔlu hwanŋ Davidi veviɖe, ɖo amɛ sugbɔ lɔn Davidi nyɔ gbɔ yí kanfui nɔ ahwa sugbɔ ciwo ji eɖu. Sɔlu nya hɛnnɛ mɔ tonumase yetɔye yí dɔ Yehowa gbe ye keŋ sɔ Davidi mɔ eyi avanyi fyɔ lɔ. (1 Samiɛli 23:16, 17) Vɔ ci Sɔlu kpɔtɔ nyi efyɔ nɔ Izraɛliɔ, éɖo ahwakɔn gangan ɖeka yí amɛ sugbɔ le ji. Eyi taɖo Davidi ɖo ashi keŋ anɔ agbe. Sɔlu bu mɔ yeatɛnŋ awɛ keke yí aɖo te Mawu nɔ ŋgbesɔ Davidi ɖo fyɔa? (Ezai 55:11) Bibla denu nyɔ ɖe so nu o, vɔ ŋɖeka ci ji mìatɛnŋ akando yí nyi mɔ: Sɔlu sɔ yiɖeki dokɔ afɔku mɛ. Mɛ ciwo yí wanɔ ahwa koɖo Mawu deɖunɔ ji gbeɖe o! w22.01 2 ¶1-2

Yesu wa dɔ sɛnsinɖe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Édasɛ mɔ yelɔn amowo ci eto emɔ ɖeshiaɖe ji keŋ kpla nu wo. (Luiki 19:47, 48) Nyi yí na ewa ahan ɔ? Ðo wowo nu wa ŋshishi ni. Hweɖowonuɔ, amɛ sugbɔ jinɔ mɔ yewoaɖo to Yesu keke yɛ koɖo yi dokplɔtɔwo “de gbe [kpɔnɔ] etɛn yí a ɖu enu o.” (Maki 3:20) Gbesɔ kpe niɔ, ŋsu ɖeka yɛ ji mɔ zanmɛ yí yeakannɔ seŋ koɖo Yesu, vɔ Yesu degbe o. Amɛ sugbɔ devatrɔ Yesu nukplaviwo le mɛ ciwo yí ɖo to yi mɛ o. Ele ahan gan, éɖe kunu nɔ mɛ ciwo pleŋ yí ɖo to yi kitokito. Egbɛɔ, mìji mɔ mìana nɔ mɛɖekpokpui ase eŋɛnywi lɔ. (Edɔ. 10:42) Gbɔxwe ecɛ anyi wawaɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìatrɔ alɔ nɔ mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ. Denyi gacimɛ yí nyɔ nɔ mì ɖekɛ yí mìaɖenɔ kunu o, vɔ etɛnŋ ʒan mɔ mìatrɔ mìwo toto keŋ aɖenɔ kunu le hwenu mìatɛnŋ akpɔ amowo. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ajɔ ji nɔ Yehowa. w22.01 17 ¶13-14

Egbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔ le egbɛ mɛ mɔ woakando mɛɖe ci yí le acɛtɔxu ji. Ðo wokpɔ mɔ acɛkpatɔwo koɖo esedɔwatɔwo donɔ hotɔnɔwo koɖo amɛganganwo ji, vɔ yí trɔ tanɔfu wamɛnɔwo. To vo nɔ yɛɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ɖewo wanɔ enudakpuwo, ci yí wɛ mɔ mɛɖewo mi kankando Mawu ji. Eyi taɖo nɔ mìkplakpla Bibla koɖo mɛɖeɔ, ele mɔ mìakpedo nu nɔ akando Yehowa koɖo mɛ ciwo yí Eɖo agbanleamɛjitɔxuwo le nyigban lɔ ji. Vɔ de Bibla nukplaviwo ɖekɛ yí ɖo akannɔdo Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ ji o. Mɛ ciwo yí le nyɔnɔnwi lɔ mɛ so xwe nɛniɖe can ɖo akpɔtɔ akannɔdo ji mɔ, lé Yehowa wanɔ nuwo do yí nyi nywitɔ. Hweɖewonuɔ, ŋɖe tɛnŋ vajɔ yí ado lé mìkando Yehowa ji kpɔ. w22.02 2 ¶1-2