Mai

Ci Yehowa lɔn mì yí ji mɔ yeakpedo mì nu nɔ mìajeshi Eviɛ ɖɛɔ, éna woŋwlɛ Eŋɛnywiwema amɛnɛ do yi Nyɔ lɔ mɛ. Eŋɛnywiwema lɔwo xo nuxu so Yesu gbenɔnɔ koɖo yi sumɔsumɔdɔ lɔ nu. Exolɔlɔ lɔwo nu enyɔ ciwo Yesu nu yí dasɛ enu ciwo ewa koɖo lé enuwo wanɔ ni do nɔ mì. Wema amɛnɛ cɛwo akpedo mì nu ‘mìaɖo ŋwi Yesu kpɔ’ yí awa yi tɔ han. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu fɔteshiwo le wema cɛwo mɛ. Eyi taɖo nɔ mìkplanɔ Eŋɛnywiwema lɔwoɔ, mìatɛnŋ ajeshi Yesu ɖɛ nywiɖe doji. Ecɛ awɛ mɔ mìatɛnŋ akplɔ yi fɔteshiwo do pɛpɛpɛ. Gbɔxwe mìakpɔ nyɔna sugbɔ so Eŋɛnywiwema lɔwo mɛɔ, mìɖo awa nu wu wo hlɛnhlɛn kpoŋ. Mìɖo aji gamɛ yí akpla wo nywiɖe yí abu tamɛ kpɔ so wo nu kitokito. (Sɔ sɔ koɖo Ʒozue 1:8.) Na nɔ exolɔlɔ ciwo yí le Eŋɛnywiwema lɔ mɛ anyi enujɔjɔ ŋtɔŋtɔwo nɔ eo. Kpɔ enu ciwo yí jɔjɔ le susu mɛ yí ase gbeɖyiɖyiwo keŋ asɔɛ shigbe mɔ yele nɔ hannɛ. Zan wema ciwo Yehowa habɔbɔ lɔ wa keŋ asɔ ji ŋɖewo gɔnmɛ kpɔ so nu. w21.04 4-5 ¶11-13

Exwe sanŋdi ɖewo doŋkɔ gbɔxwe Yesu ava nyigban jiɔ, Yehowa dasɛ le yi Nyɔ lɔ mɛ mɔ, woasa Mɛsia lɔ gajun 30. (Zak. 11:12, 13) Mɛ ci yí asa Yesu anyi yi xlɔ vevi ɖeka. (Eha. 41:9) Enyɔnuɖɛtɔ Zakari gbeŋwlɛ mɔ: “Xo lɛngbɔkplɔtɔ lɔ, nɔ lɛngbɔha lɔ agban hlɛn.” (Zak. 13:7, NWT) Enujɔjɔ cɛwo dado fɔbli ejinywitɔwo o, vɔ wowo xɔse asɛnŋ nɔ wokpɔɛ mɔ enyɔnuɖɛ cɛwo vamɛ do Yesu ji. Cukaɖa cɛ han li le egbɛ mɛa? Ɛɛ. Le mìwo hwenu gbɛɔ, Kunuɖetɔ ɖewo ciwo yí nyi amɛnyanyiwo to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí trɔ xɔsegbetɔwo. Yi goduɔ, wotenɔkpɔ mɔ yewoable mɛbuwo do mɛ. Wokakanɔ enyɔ masɔgbewo, nyɔnɔnwi mamuwo koɖo ŋsukankannyɔwo so Yehowa Kunuɖetɔwo nu le enyɔdrawemawo mɛ alo le hladio, televiʒiɔn koɖo Ɛntɛnɛti ji. Vɔ wodeblenɔ ejinywitɔwo o. Ðo wonya mɔ Bibla nu ɖɛ mɔ enu cɛ hanciwo ajɔ.—Mt. 24:24; 2 Piɛ 2:18-22. w21.05 11 ¶12; 12-13 ¶18-19

Bibla ɖe mɛ gbajɛɛ mɔ nɔ hwenu lɔwo vayikɔɔ, woavamɔmɔŋje nyɔnɔnwi lɔ mɛ doji. (Kol. 1:9, 10) Yehowa danasɛ nyɔnɔnwi lɔ vivivi, eyi taɖo mìɖo ado ʒinxo keke je hwenu mìavamɔŋje nyɔnɔnwi lɔ mɛ petii. Nɔ Edɔjikpɔha lɔ do jeshi mɔ mìɖo atrɔ lé mìmɔŋje ŋɖe mɛ doɔ, ésonɔ do ji kaba yí wanɔ trɔtrɔ lɔ. Egbɛɔ, cɔciwo trɔnɔ wowo nukplakplawo nɔ wowo nu akpe nɔ wowo hamɛviwo koɖo xexeɛmɛtɔwo. Vɔ Yehowa Kunuɖetɔwo wanɔ trɔtrɔwo ɖo mìji mɔ mìwo nu akpe nɔ Mawu yí mìasin shigbe lé Yesu sin nɛ. (Ʒaki 4:4) Denyi ci lé amɛwo kpɔkɔ nuwo do le xexeɛ mɛ trɔ yí na mìwanɔ trɔtrɔwo o, vɔ ci mìvase Bibla kpaxwe ɖe mɛ nywiɖe yí dɔ mìwanɔ trɔtrɔwo. Mìlɔn nyɔnɔnwi lɔ!—1 Tɛs. 2:3, 4. w21.10 22 ¶12

Nɔ ewakɔ nɔ eo mɔ yeci akogo ɖe, nyi àtɛnŋ awaɔ? Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpekɔdo eo nu do. (Eha. 55:22) Ecɛ akpedo eo nu nado jeshi mɔ yedeci akogo o. Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpekɔdo ao kpena xɔsetɔ ciwo yí ewakɔ nɔ mɔ yewoci akogo nu. (1 Piɛ 5:9, 10) Nɔviŋsu Hiroshi ɖekɛ yí nyi Kunuɖetɔ le yi xomu mɛ na nɔ exwe sugbɔ. Énu mɔ: “Ci mìnya mɔ mì pleŋ yí jekɔ agbla le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn mɛ ciwo ewakɔ nɔ mɔ yewoci akogo le nyɔnɔnwi lɔ mɛ.” Gbesɔ kpe niɔ, donɔ gbe ɖaɖa, hlɛnnɔ Bibla yí ayinɔ bɔbɔwo. Èɖo anu lé ewakɔ do nɔ eo teŋ nɔ Yehowa. Ele veviɖe mɔ àhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ gashiagamɛ yí abunɔ tamɛ kpɔ so exolɔlɔ ciwo yí dasɛ mɔ Yehowa lɔn eo nu. Kristotɔ ɖewo lénɔ mawunyɔkpukpui vevi fakɔnnamɛwo do tamɛ, ɖewo yí nyi Ehajiji Wema 27:10 koɖo Ezai 41:10. Mɛbuwo kpɔɛ mɔ nɔ yewoɖokɔ to enyɔledokajiwo, drakɔ bɔbɔwo do alo hlɛnkɔ Biblaɔ, degbewanɔ nɔ yewo mɔ yewoci akogo o. w21.06 9-10 ¶5-8

Ao mɛ vevi ɖe ku nɔ eo yí èle vevi sekɔa? Ji gamɛ ahlɛnnɔ Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo yí xo nuxu so mɛ ciwo wofɔn so ku nu. Ecɛ ado ŋsɛn ao xɔse do fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ lɔ nu. Woɖe ao mɛ vevi ɖe ti yí ena èle vevi sekɔa? Kpla nu keŋ akando ji mɔ etodɔnnamɛ Yehowa tɔ nyɔnɔ gashiagamɛ. Nɔ cukaɖa ci mɛ ètokɔ gbele do ɖe can ɔ, kpɔɛ mɔ emɔ enyi yí hun nɔ ye nɔ yeado ŋsɛn ye xɔse. Nu ao jimɛnyɔwo pleŋ nɔ Yehowa. Ŋgbenɔ azɔge nɔ amɛwo o; ewaɖeɔ, kpɔtɔ atenɔ gogo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (Elo. 18:1) Wa edɔ ciwo yí akpedo eo nu nado ji, nɔ àwɛni koɖo ɖashi can. (Eha. 126:5, 6) Kpɔtɔ ayinɔ bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yí akpɔtɔ ahlɛnnɔ Bibla. Gbesɔ ta niɔ, kpɔtɔ asɔ susu ɖo shicu nywi ciwo Yehowa jikɔ ana eo le esɔ mɛ ji. Eyi nɔ èkpɔ lé Yehowa kpekɔdo eo nu doɔ, xɔse ci èɖo do nu asɛnkɔŋ doji. w21.11 23 ¶11; 24 ¶17

Emɔ ci ji woatɛnŋ mɔ Yesu nukplaviwo le shigbe ‘ɖevihwɛwo’ nɛ leɔ? Miwo yí xexe lɔ yɔnɔ mɔ amɛ veviwoɔ? Dɔkunɔwo, amɛ kpɛnkpinwo koɖo mɛ ciwo yí le ŋsɛntɔxuwo yɔ. Vɔ amɛwo dekpɔnɔ Yesu nukplaviwo do ahan ji o. Wokpɔnɔ wo mɔ wodele veviɖe o, wonyi “enu ciwo yí wo gbalinɔ.” (1 Kor. 1:26-29) Vɔ Yehowa yɛ dekpɔnɔ wo do ahantɔ ji o. Nyi yí taɖo Yesu xo nuxu so “ɖevihwɛ hunnɔwo” nuɔ? Yi nukplaviwo biɔɛ se mɔ: “Mi yí nyi amɛ gangantɔ sɔwu le jeŋkwi fyɔju lɔ mɛ ɔ?” (Mt. 18:1) Texwe gangan nɔnɔ le veviɖe sugbɔ nɔ Ʒuifu sugbɔtɔ le hwenɔnu. Wemanyatɔ ɖeka nu mɔ: “Wojinɔ mɔ mɛbuwo abu yewo, akpɔɛni mɔ yewonyi amɛ kpɛnkpinwo koɖo amɛ ganganwo sɔwu. Enu ci yí nyi enuvevitɔ nɔ wo le agbe mɛ nɛ.” Yesu nya mɔ ye nukplaviwo ɖo aje agbla sɛnsinɖe gbɔxwe ahun texwe hwlɛnhwlɛn gbɔngbɔn ci yí do ke do Ʒuifuwo mɛ so wowo ji mɛ. w21.06 20 ¶2; 21 ¶6, 8; 22 ¶9

Apotru Pɔlu gbe kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ hamɛmɛshinshinwo. Le kpɔwɛ mɛ, ci Pɔlu kpɔ mɔ nɔvi ciwo yí le Tɛsaloniki ʒan nukplamuɔ, éna wo. Vɔ le wema ŋkɔtɔ ci eŋwlɛ ɖaɖa wo mɛɔ, ékanfu wo do edɔ ci wosɔ xɔse koɖo lɔnlɔn wakɔ ŋci sɔ kpe nɔ wowo jidodo. Égbebu tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo mɛ wole nu, yí enu mɔ yenya mɔ agbe lɔ defafa do wo o yí wodokɔ ji le yumɛcici mɛ. (1 Tɛs. 1:3; 2 Tɛs. 1:4) Égbenu nɔ nɔvi cɛwo mɔ wonyi kpɔwɛ nɔ Kristotɔ kpɛtɛwo. (1 Tɛs. 1:8, 9) Amɛkanfunyɔ ciwo yí Pɔlu nu ado jijɔ nɔ wo sugbɔ! Kankandoji li mɔ Pɔlu lɔn nɔvi cɛ ciwo yí le Tɛsaloniki veviɖe. Eyi taɖo esun ji yí na nukplamu ciwo yí sɔgbe wo le wema amɛvɛ ciwo yí eŋwlɛ ɖaɖa wo mɛ.—1 Tɛs. 4:1, 3-5, 11; 2 Tɛs. 3:11, 12. w22.02 15 ¶6

Satana zankɔ ŋsusɛnsɛnha ŋkɔnɔtɔwo yí wonunɔ mɔ Yehowa nyi tamɛsɛntɔ yí na agbetɔwo kpekɔ fun. Nɔ ɖeviwo kuɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ɖewo nunɔ hɛnnɛ mɔ, Mawu yí kplɔ wo yi jeŋkwi mɛ, ɖo éʒan mawudɔla sugbɔ. Enyɔ kpotu teŋ yí nyɔ cɛ nyi! Mìjeshi Yehowa mìwo Da lɔ mɔ yɛnyi amɛlɔntɔ. Eyi taɖo nɔ mìlé dɔ̀vwin ɖe alo mìwo mɛ vevi ɖe kuɔ, mìdedonɔ hwɛ mìwo Mawu gbeɖe o. Vɔ mìɖo xɔse mɔ gbeɖekaɔ, Mawu ada dɔ̀ nɔ dɔ̀nɔwo yí afɔn mɛkukuwo so ku. Mìatɛnŋ anu nɔ mɛshiamɛ ci yí alɔn yí aɖo to mì mɔ, Yehowa nyi lɔnlɔn Mawu. Ecɛ ana Yehowa aɖo enyɔ ŋci nɔ mɛ ci yí gbalikɔ. (Elo. 27:11) Yehowa nyi Mawu ci yí senɔ vevi do amɛ nu. Evenɔ ni sugbɔ nɔ ékpɔ yí yumɛcici, edɔ̀lele alo mìwoŋtɔwo gbɔjɔgbɔjɔwo na mìkpekɔ fun. (Eha. 22:23, 24) Yehowa mɔŋje mìwo vevisesewo mɛ, éji mɔ yeaɖe wo si yí awɛ hɛnnɛ.—Sɔ sɔ koɖo Hunhun 3:7, 8; Ezai 63:9. w21.07 9-10 ¶9-10

Dajinjijn o, agbetɔ tonusetɔwo axɔ bubu gangantɔ ci yí nyi mɔ woalɔn Yehowa yí asin yi mavɔ mɛ! Yesu akpɔ cukaɖa ciwo pleŋ yí to so gbeta ci Adamu koɖo Ɛva sɔ yí to le Mawu xomu lɔ mɛ gbɔ. Yehowa afɔn amɛ miliɔn nɛniɖe yí ana mɔnukpɔkpɔ wo yí woanɔ agbe tɛgbɛɛ le lanmɛsɛn blebu mɛ le nyigban ci yí atrɔ Paradiso ji. (Luiki 23:42, 43) Nɔ agbetɔ ciwo yí sɛnkɔ Yehowa le nyigban ji vatrɔ amɛmaɖoafɛnwoɔ, woaxɔ “bubu koɖo acɔ” ci nyɔ Davidi nu. Nɔ èle “agbetɔ sugbɔ sugbɔ” lɔwo mɛɔ, anyi mɔkpɔkpɔ nywi yí le eo shi. (Enyɔ. 7:9) Mawu lɔn eo yí ji mɔ eo anyi ye xomumɛtɔ. Eyi taɖo wa ŋɖekpokpui ci ji àsun nɔ ao nu akpe ni. Le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛɔ, Mawu gbeɖuwo le nɔ susu koɖo ji mɛ nɔ eo. Do bubu mɔnukpɔkpɔ ci yí le eo shi yí èsɛnnɔ mìwo Da vevi ci yí le jeŋkwi mɛ nu yí ado afixɔxɔ mɔnukpɔkpɔ ci yí le eo shi yí àkannɔfui tɛgbɛɛ nu! w21.08 7 ¶18-19

Enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi ɖe kunu na nɔ exwe 40 han ci amɛwo deɖo to yi can yí wogbecikɔ yumɛ ni. Ci amɛwo ‘zui yí gbaliɔ,’ égbɔjɔ keke mɔ yeatashi dɔ lɔ. (Ʒer. 20:8, 9) Vɔ kpɔ Ʒeremi dena ta o! Nyi yí kpedo nu eɖu gbɔjɔgbɔjɔ lɔ ji keŋ kpɔ jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ? Ésɔ susu ɖo enu amɛve ji. Ŋkɔtɔ, Ʒeremi nya mɔ Mawu ŋɛ ci yedokɔ nɔ jukɔn lɔ ana woaɖo “emɔkpɔkpɔ koɖo esɔ mɛ” nywi. (Ʒer. 29:11, NWT) Amɛvetɔ, Yehowa yí can Ʒeremi nɔ anɔ yi dumɛ keŋ anu yi nyɔ nɔ jukɔn lɔ. (Ʒer. 15:16) Mìwo can eŋɛnywi ci mìdrakɔ nɔ amɛwo ana woaɖo emɔkpɔkpɔ le xexe vwin cɛ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa yí dɔ edɔ lɔ mì yí mìnyi yi Kunuɖetɔwo. Nɔ nyɔ cɛwo le tamɛ nɔ mìɔ, ana mìale jijɔ mɛ nɔ amɛwo gbe eŋɛnywi lɔ can. Eyi taɖo ŋgbegbɔjɔ alo ana ta nɔ nukplavi lɔwo deyikɔ ŋkɔ kaba shigbe lé eɔjikɔ do nɛ o. Mìɖo ado ʒinxo le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛ.—Ʒaki 5:7, 8. w21.10 27 ¶12-13

Nɔ ejinjin yɛ yí mìtɔ Yehowa sɛnsɛn can ɔ, mìɖo akpɔtɔ adonɔ ŋsɛn mìwo xɔse. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ mìdenya wawaɔ, mìwo xɔse atɛnŋ agbɔjɔ. Ðo ŋwi mɔ, xɔse nɔ te do kpeɖoji ci yí dasɛ mɔ enumakpɔmakpɔwo li ŋtɔŋtɔ ji. Enu ci mìdatɛnŋ akpɔɔ, mìatɛnŋ aŋlɔbe blaŋ. Eyi taɖo Pɔlu yɔ xɔsemaleamɛshi mɔ “evɔn ci yí jiji a lé mì.” Ci ele ahan ɖe, lé mìawɛ aze nɔ fɛnca cɛɔ? (2 Tɛs. 1:3) Doŋkɔɔ, ɖe kuku nɔ Yehowa nɔ ana yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ eo, wanɔ cɛ blaŋblaŋ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn kpaxwe ɖe yí xɔse nyi. (Gal. 5:22, 23) Mìdatɛnŋ ado ŋsɛn mìwo xɔse mɔ Enuwowatɔ ɖeka li nɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ tɔ dɛn le mɛ o. Nɔ mìkpɔtɔ biɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ Yehowaɔ, ána mì. (Luiki 11:13) Ŋtɔkpu can ɔ, mìatɛnŋ anu ni mɔ: “Do xɔse xɔse ji nɔ mì!” (Luiki 17:5) Gbesɔ kpe niɔ, kplanɔ Mawu Nyɔ lɔ blaŋblaŋ.—Eha. 1:2, 3. w21.08 18-19 ¶16-18

Enu sugbɔ li amɛshinshinwo atɛnŋ awa le Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ. Taŋfuin ŋsɛn degbele wo shi shigbe sasa nɛ o, gan ci woto enu sugbɔ mɛ exwe nɛniɖe keɔ, nutɔxukpɔkpɔ sugbɔ le wo shi. Yehowa atɛnŋ akpɔtɔ azan wo le enu sugbɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, egbejinɔtɔwo le Bibla mɛ ciwo yí kpɔtɔ sɛn Yehowa ci woshin can. Ðeka yí nyi Moizi, éɖo exwe 80 han hwenu Yehowa sɔ ɖo enyɔnuɖɛtɔ koɖo mɛ ci yí akplɔ Izraɛli jukɔn lɔ. Hwenu nyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ɖo wu exwe 90 han ɔ, Yehowa kpɔtɔ zinkɔ. Apotru Ʒan can ɖo 90 han hwenu gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí eŋwlɛ Enyɔdasɛ wema lɔ. Bibla xo nuxu so Shimɛɔn nu le kleŋ mɛ mɔ yɛnyi “Mawu mɛ yí le jɔjwɛ ɖe,” vɔ Yehowa nya mɛ ciŋmɛ enyi yí cu shi ni yí ekpɔ Yesu hwenu enyi vifin yí nu nyɔ ɖɛ so yɛ koɖo nɔlɔ nu.—Luiki 2:22, 25-35. w21.09 3-4 ¶5-7

Ajitɔ koɖo ajinɔwo ɖo anya wawa nɔ woŋgbesɔ wowo vi sɔnɔ kpɔ koɖo mɛbu yí aji mɔ ɖeviɛ le wa nu wu ci ji atɛnŋ asun o. Nɔ jilawo wɛkɔ ahan ɔ, woana wowo vi lɔ agbɔjɔ. (Efe. 6:4) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Sachiko nu mɔ: “Nɔnyɛ deji mɔ nyɛ le wa afɛn nyɛkuin kpetii le dodokpɔwo mɛ o, vɔ nyɛŋkpɔɛ mɔ datɛnŋ ajɔ ahan o. Ci ŋɖegbɔ suklu exwe ɖewo godu can ɔ, ŋgbekpɔtɔ biɔnɔ nyɛɖeki se hweɖewonu mɔ ŋsun ji yí wakɔ ci ji nakpe le ŋmɛ nɔ Yehowa yɛ ma.” Efyɔ Davidi nu mɔ ‘yededonɔ ta enu ciwo yí gangan wu ye’ alo nu ciwo yedakpe ji awa mɛ o. Ésɔ yiɖeki hwe yí jeshi sɛnxu nɔ yiɖeki, eyi taɖo evo le yiɖeki mɛ. (Eha. 131:2) Nyi jilawo atɛnŋ akpla le Davidi nyɔ cɛwo mɛɔ? Nɔ ajitɔ koɖo ajinɔwo sɔ wowoɖekiwo hweɔ, wodakpɔ emɔ mɔ yewoawa wu ci ji yewoakpe alo yewo viwo awa wu ci ji woakpe o. Jilawo atɛnŋ akpedo wowo vi nu nɔ anya enu ciwo atɛnŋ awa koɖo ciwo ji dasun awa o. Woakpedo nu nɔ aɖo tajinu ciwo gbɔ atɛnŋ aɖo. w21.07 21-22 ¶5-6

Yehowa na amɛɖekishinɔnɔblɔɖe mɛshiamɛ. Ecɛ dasɛ mɔ mìatɛnŋ acin mɔ mìase tonu ni alo mìdase tonu ni o. Ðevi ɖewo jilawo deɖo kpɔwɛ nywi nɔ wo o, gan wosɔ gbeta yí sɛnkɔ Yehowa yí kpɔtɔ le gbeji ni. Jilawo buwo je agbla yí kpla nu wowo viwo nɔ woalɔn Yehowa, gan le yiyimɛɔ, ɖevi lɔwo vaso gbeɖe Yehowa ɖɛ. Edasɛ mɔ mìwoŋtɔwo yí asɔ gbeta mɔ mìasɛn Yehowa. (Ʒoz. 24:15) Eyi taɖo jila ciwo yí sekɔ vevi wo, míŋgbebui mɔ yewo yí wa afɛn taɖo míwo vi so gbeɖe Yehowa ɖɛ o! Hweɖewonuɔ, vida alo vinɔ ɖewo sonɔ gbeɖe Yehowa koɖo wowo xomu ŋtɔkpu. (Eha. 27:10) Ecɛ atɛnŋ aɖe fun nɔ ɖevi ciwo yí bunɔ wowo jilawo yí srannɔ wowo kpɔwɛ. Jajɛwo, nɔ woɖe míwo jila ɖe tiɔ, míkando ji mɔ Yehowa can nya lé mísekɔ vevi do. Élɔn mí yí kpɔnɔ jijɔ mɔ míwo kpɔtɔ le gbeji nɔ ye. Mígbeɖo ŋwi hɛnnɛ mɔ, míwo jila lɔ ŋtɔ yí sɔ yi gbetawo, de míwo yí wa ŋɖe o. w21.09 27 ¶5-7

Mìatɛnŋ asɔ Kristotɔ ci woɖe ti sɔ koɖo lɛngbɔ ci yí lé dɔ̀, yí atɛnŋ aba dɔ̀ lɔ nɔ lɛngbɔ kpɛtɛwo. Élé dɔ̀ le gbɔngbɔn mɛ. (Ʒaki 5:14) Shigbe lé ŋcilanmɛ dɔ̀lele ɖewo le nɛɔ, mɛ ci yí lé dɔ̀ le gbɔngbɔn mɛ atɛnŋ asɔ ba nɔ mɛbuwo. Eyi taɖo le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, aʒan mɔ woaɖe nuvɔnwatɔ lɔ ti le hamɛ lɔ mɛ. Etodɔndɔn cɛ dasɛ mɔ, Yehowa lɔn yi lɛngbɔ egbejinɔtɔwo yí atɛnŋ akpedo nuvɔnwatɔ lɔ nu anya mɔ enu ci yewa denyɔ ɖeeɖe o keŋ atrɔ ji mɛ. Nɔ woɖe mɛɖe tiɔ, átɛnŋ agbeyinɔ bɔbɔwo yí axɔnɔ Bibla nukplamuwo le nɔ keŋ asɔ donɔ ŋsɛn yiɖeki le gbɔngbɔn mɛ. Emɔɖeɖe li axɔ wemawo yí azan yiŋtɔ yí agbekpɔnɔ JW Televiʒiɔn^®. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ hamɛmɛshinshinwo kpɔ lé ewakɔ ŋkɔyiyi doɔ, woatɛnŋ ana nukplamu alo mɔdasɛnamɛ ɖe yi nɔ hwenu lɔwo vayikɔ yí akpedo nu ahaya le gbɔngbɔn mɛ. Ecɛ awɛ mɔ woatɛnŋ axɔɛ do hamɛ lɔ mɛ nɔ agbenyi Yehowa Kunuɖetɔ. w21.10 10 ¶9, 11

Egbɛɔ, mìsrannɔ kpɔwɛ ci exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo ɖo le Mawu sɛnsɛn mɛ. Ðeka yí nyi mɔ, toto ci yí le mìwo habɔbɔ lɔ mɛ sɔ koɖo exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo, hamɛmɛshinshinwo koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo le mì shi. (Fil. 1:1; Titu 1:5) Shigbe exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo nɛɔ, mìwanɔ do Yehowa se ciwo yí kudo gbɔdɔndɔn, alɔlele, ehun nyɔwo ji; mìglɔnnɔ ta nɔ hamɛ lɔ so nuvɔnwatɔ matrɔjimɛwo shi hɛnnɛ. (Edɔ. 15:28, 29; 1 Kor. 5:11-13; 6:9, 10; Ebre. 13:4) Bibla nu nɔ mì petii mɔ “xɔse ɖeka” nu yí kpe nɔ Mawu. (Efe. 4:4-6) Mɔnukpɔkpɔ gangan enyi nɔ mì mɔ, mìle Yehowa mɛwo mɛ yí jeshi nyɔnɔnwi ci yí kudo Yehowa koɖo enu ciwo ejikɔ avawa nu! Eyi taɖo le vamɛ mɔ mìakando ji pleŋpleŋ mɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí mìle. w21.10 22-23 ¶15-17

Efyɔ Ʒozafati vado go cukaɖa gangan ɖeka. Amonitiwo koɖo Moabutɔwo hwakɔn gangan ɖeka koɖo ŋsu ciwo yí so Seir-to nutwiwo mɛ do vɔnvɔn nɔ Ʒozafati ŋtɔ, yi xomu koɖo jukɔn lɔ. (2 Kro. 20:1, 2) Nyi Ʒozafati waɔ? Ébiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu yí ado ŋsɛn ye. Amɛɖekisɔsɔhwe gbedoɖa ci Ʒozafati wa yí woŋwli do 2 Kronika 20:5-12 mɛ, dasɛ lé ekando Edalɔ ci yí le jeŋkwi mɛ ji sugbɔ do. Yehowa to Levitɔ Ʒaxaziɛli ji yí nu egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ nyɔwo nɔ Ʒozafati. Ci Ʒozafati kando Mawu ji keŋkeŋ ɔ, éwa do enyɔ ci enu ni ji. Ci yɛ koɖo yi mɛwo jikɔ awa ahwa koɖo ketɔnɔ lɔwoɔ, de sɔja bibiwo yí esɔ ɖo ŋkɔ nɔ yi hwakɔn lɔ o, vɔ ehajitɔ ciwo yí deɖo ahwawanu o yí esɔ ɖo ŋkɔ nɔ wo. Yehowa dedo ŋkpɛn Ʒozafati o; Éna eɖu ketɔnɔ lɔwo ji.—2 Kro. 20:18-23. w21.11 15-16 ¶6-7

Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji ni le cukaɖawo hwenu. (2 Kor. 4:7-9) Ehajitɔ ɖeka nu mɔ: “Tɔhonɔ kpɔnɔ yí cɔnnɔ amɛ ciwo yí kplɔɛ ni do ji. Yi lɔnlɔn gangan cɔnnɔ amɛ ciwo yí sinni ji.” Eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa alɔn mì sɔyi mavɔ. (Eha. 33:18-22) Ci Yehowa lɔn agbetɔ xomu lɔ pleŋ ɔ, edasɛ mɔ, élɔn mì gbɔxwe mìvatɔ sinsin. Vɔ ci mìnyi yi sɛntɔwoɔ, lɔnlɔn ci eɖo nɔ mì ani keke sɔyi mavɔ. Lɔnlɔn lɔ yí dɔ eglɔnnɔ ta nɔ mì. Yehowa asɔ mì gbɔ gashiagamɛ yí awa do egbe nywi ci eɖo nɔ mì ji. Éji mɔ mìwo le kpɔtɔ anyi ye xlɔwo tɛgbɛɛ! (Eha. 46:1, 2, 7) Eyi taɖo Yehowa ana mì ŋsɛn ci mìʒan keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji ni le cukaɖawo hwenu. w21.11 7 ¶17-18

Amɛ sugbɔtɔ le mì mɛ jeshi mɛɖe ci yí le nyɔ do dɔmɛ do yi dɔmɛkpena, suklukpena, amɛnyanyi alo xomumɛtɔ ɖe nu yí hweɖewonuɔ, na nɔ xwe sugbɔ! Ðo ŋwi mɔ, ci Ʒozɛfu nɔviɛwo do dɔmɛzi di sugbɔ yí dɔ wovawa nu koɖi. (Gɔnm. 37:2-8, 25-28) Vɔ Ʒozɛfu dewa wadonu o! Hwenu evale acɛtɔxuɔ, éhɛn amɔ yeaɖe fi, vɔ éku ŋshishi nɔ wo. Ci ewɛ ahan ɔ, éwa nu yí esɔ koɖo nukplamu ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ. (Gɔnm. 50:19-21) Lé Ʒozɛfu sɔ nu ke nɔviɛwo yí dele nyɔ do dɔmɛ abi yí mɔ yeaɖe fi, nyi kpɔwɛ ci Kristotɔ ciwo yí ji mɔ yewo nu akpe nɔ Mawu ɖo asran. Yesu do ŋsɛn mì mɔ mìwo le sɔ enu ke mɛ ciwo yí wa nu koɖo mì. (Mt. 6:9, 12) Ahanke yí apotru Pɔlu na nukplamu cɛ yi kpena Kristotɔwo. Émɔ: “Anyi xlɔwo, mí ŋgbe dɔnto nɔ amɛ ciwo yí wa evɔn do mí o.”—Rɔm. 12:19. w21.12 11 ¶13-14

Le ŋkeke 14 tɔ nɔ nisan wleci le xwe 33 K.H. le zanmɛɔ, Yesu yi Gɛtisemani kpa mɛ. Le nɔɔ, énu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa. (Luiki 22:39-44) Le hwenu sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ yí Yesu fan kwi nɔ “Mawu koɖo axwagangan dodo koɖo ɖashiwo le ŋkuvi ji.” (Ebre. 5:7) Nyi Yesu do gbe ɖaɖa yí biɔ le ezan ci yí do ŋkɔ nɔ yi ku lɔ mɛɔ? Édo gbe ɖaɖa keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa yí awa Yi dro. Yehowa se Eviɛ kwifan ci ewa koɖo ɖashiwo yí dɔ yi dɔla ɖeka ɖaɖɛ yí edo ŋsɛn yi. Yesu nya mɔ agban gangan enyi yí le ye ji mɔ yeahwlɛn ta nɔ ye Daye ŋkɔ lɔ. Yehowa se Yesu kwifan ciwo yí ewa so ji mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo enu ŋkɔŋkɔtɔ ci yí le veviɖe nɔ Yesu yí nyi mɔ yeanɔ gbeji nɔ ye Daye keŋ ahwlɛn ta nɔ Yi ŋkɔ lɔ. Nɔ enyi egbejinɔnɔ nɔ Yehowa koɖo yi ŋkɔ lɔ ta hwlɛnhwlɛn yí nyi enu ŋkɔtɔ ci yí xa mì le agbe mɛɔ, áse kwifan ciwo mìwanɔ yí biɔni alɔdu.—Eha. 145:18. w22.01 18 ¶15-17

Egbɛɔ, amɛ sugbɔ gbenɔ mìwo nyɔ, ɖo mìdedonɔ nu ejunyɔwo mɛ o. Wojinɔ mɔ mìada kɔ. Vɔ mìnya mɔ le Yehowa ŋmɛɔ, nɔ mìsɔ agbetɔ mɔ yɛ le kpa acɛ nɔ mìɔ, anyi mìgbe Yehowa. (1 Sam. 8:4-7) Gbesɔ kpe niɔ, mɛɖewo tɛnŋ kpɔkɔ emɔ mɔ mìacu sukluwo koɖo dotoxwewo alo awa nubuwo asɔ do alɔ eju lɔ. Ci mìwo le agbla jekɔ veviɖe yí drakɔ eŋɛnywi lɔ sɔwu mɔ mìawa enu ciwo yí ana woaɖe cukaɖawo si le xexeɛ mɛ kakacɛɔ, wogbe mɔ yewodase mìwo nyɔ o. Lé mìawɛ yí mìdabu mìwo xɔseɔ? (Mt. 7:21-23) Enu ci yí ɖo ale veviɖe nɔ mì yí nyi edɔ ci Yesu dɔ mì mɔ mìwo le wa. Mìdalɔn gbeɖe yí politikinyɔwo alo xexeɛ mɛ cukaɖawo gbɔ kpɔkpɔ aɖe mìwo susu so edɔ cɛ wawa ji o. Mìlɔn amɛwo yí wowo cukaɖawo wanɔ ɖeka nɔ mì, vɔ mìnya mɔ enunywitɔ ci mìawa akpedo wo nu yí nyi mɔ, mìakpla nu wo so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu yí akpedo wo nu woanyi xlɔ koɖo Yehowa. w21.05 7 ¶19-20

Acɛkpatɔ sugbɔ nunɔ gbɛ mɔ yewole Mawu sɛnkɔ, gan wodeji mɔ yewoami acɛ kpakpa do amɛwo ji o. Eyi taɖo shigbe acɛkpatɔ ciwo yí le Yesu hwenu nɛɔ, acɛkpatɔ egbɛtɔwo can fɔnnɔ gu do Amɛshiaminɔ Yehowa tɔ ji yí jenɔ yi dokplɔtɔ egbejinɔtɔwo ji. (Edɔ. 4:25-28) Lé Yehowa wa nu doɔ? Ehajiji Wema 2:10-12 ɖo ŋci mɔ: “Eyi, míwo efyɔwo, mí nya ŋunu. Míwo amɛkplɔtɔwo pleŋ, mí kpla kplakpla cɛ. Mí na bubu [Yehowa] koɖo vɔnvɔn sugbɔ. Mí dasɛ mɔ mí do ji do Mawu Vi nu. Nɔ́ mí de wa ahan ɔ, Á do dɔmɛzi yí a trɔn mí. Amɛ ciwo yí kando Tɔhonɔ ji le jijɔ mɛ.” Yehowa sɔ xomɛvu na gamɛ wo nɔ woasɔ gbeta nywi. Woatɛnŋ awa trɔtrɔ yí akplɔ Yehowa Fyɔɖuxu lɔ do. Vɔ gamɛ yikɔ. (Ezai 61:2) Eʒan kpata ɖɛyɛ sɔwu sa mɔ, amɛwo ajeshi nyɔnɔnwi lɔ yí asɔ gbeta asɛn Yehowa. w21.09 15-16 ¶8-9

Pɔlu nukɔ mɔ gbɛmɛnu ɖekpokpui ci yí le mì shi ɖo ajeŋ nɔ mì. (Fili. 4:12) Ekacaca ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ yí nyi enunywi gangantɔ ci mìɖo, denyi gbɛmɛnu ciwo yí le mì shi yɔ o. (Xab. 3:17, 18) Kpɔ nyɔ ci yí Moizi nu nɔ Izraɛliviwo ci wowa xwe 40 le zogbeji godu ɖa: “Yehowa ao Mawu cu shi nɔ eo do enu ciwo pleŋ èwa ji. . . . Le exwe 40 cɛwo mɛɔ, Yehowa ao Mawu nɔ koɖo eo, yí ŋɖekɛ dewudo eo o.” (2 Ese. 2:7, NWT) Le exwe 40 lɔwo mɛɔ, Yehowa na mana Izraɛliviwo woɖu. Wowo wuwo, awu ciwo wodo so Eʒipti devu kpɔ o. (2 Ese. 8:3, 4) Nɔ mìtɛnŋ kpla enujeŋnamɛ, yí enu kleŋ ciwo Yehowa nakɔ mì jɔ ji nɔ mì yí mìkpɔ wo mɔ wonyi shicu keŋ donɔ akpe do ta nɔ woɔ, ajɔ ji nɔ Yehowa. w22.01 5 ¶10-11

Ŋsuwo, míwo dɔ enyi mɔ míale bu nɔ míwo xomu, eyi taɖo míwanɔ dɔ sɛnsinɖe keŋ ale bu ni yí agbeglɔn ta ni. Nɔ èdo go cukaɖawoɔ, ètɛnŋ nu mɔ yeakpɔ enyɔ lɔ gbɔ yeŋtɔ. Vɔ ŋgbego ekpo do eɔŋtɔ ŋsɛn nu o. Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ye nu. Gbesɔ kpe niɔ, do gbe ɖaɖa koɖo ashio so ji mɛ. Ji mɔdasɛnamɛ so Yehowa gbɔ to Bibla kplakpla koɖo wema ciwo yí Mawu habɔbɔ lɔ wa ji keŋ awanɔ do wo ji. Taŋfuin mɛɖewo dalɔn do gbeta ciwo yí èsɔ yí wosɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo ji o. Wotɛnŋ nu mɔ eho koɖo enu ciwo yí àtɛnŋ axwle yí ana àglɔn ta nɔ ao xomu nywiɖe. Vɔ ɖo ŋwi Efyɔ Ʒozafati. (2 Kro. 20:1-30) Ékando Yehowa ji yí eze le yi nuwanawo mɛ. Yehowa degbe ŋsu egbejinɔtɔ cɛ ɖɛ o yí dagbe eo can ɖɛ o.—Eha. 37:28; Ebre. 13:5. w21.11 15 ¶6; 16 ¶8

Mawu wa mì do yi nɔnɔmɛ nu, eyi taɖo mìjinɔ mɔ wo le wanɔ nu do agbetɔwo nu nywiɖe. (Gɔnm. 1:26) Ci enyi ahan can ɔ, nuvɔnmɛ ci mìnyi na mìwa fɛn ɖonɔ kojo, nɔ mìbu mɔ mìnya nyɔ lɔwo pleŋ can. Le kpɔwɛ mɛ, èɖo ŋwi lé Ʒonasi wa nu do ci Yehowa mɔ yeasɔ nu ke Ninivutɔwoa? (Ʒonasi 3:10–4:1) Bu tamɛ kpɔ so enywi ci yí to so mɛ hwenu Yehowa ku ŋshishi nɔ wo nu. Wohwlɛn Ninivutɔ ciwo yí wu 120000 gbe gan! Edasɛ mɔ Ʒonasi yí wa afɛn ɖo kojo amɛwo, denyi Yehowa yɔ o. Deʒan mɔ Yehowa adre enu ci yí taɖo esɔ gbeta ɖe mɛ nɔ mɛɖe o. Nyɔnɔnwi enyi mɔ Yehowa ɖe emɔ nɔ yi sɛntɔwo le blema yí wonu lé wokpɔ gbeta ci esɔ do alo nu wowo susu do enu ci eji mɔ yeawa nu. (Gɔnm. 18:25; Ʒonasi 4:2, 3) Hweɖewonuɔ, éɖe enu ci yí taɖo esɔ gbeta ɖe mɛ. (Ʒonasi 4:10, 11) Ele ahan gan, deʒan mɔ Yehowa akpɔ mìwo susu gbɔxwe awa ŋɖe alo ana mì kɔnŋta so enu ci ewa nu o.—Ezai 40:13, 14; 55:9. w22.02 3-4 ¶5-6

Mìsɔnɔ mìwoɖekiwo mɔ mìnyi “ɖevihwɛtɔ” nɔ ‘mìkpɔnɔ mìwo kpena shigbe mɛ ci yí le ŋkɔ nɔ mì nɛ.’ (Fili. 2:3) Nɔ mìjekɔ agbla yí nɔnɔmɛ cɛ le mì shiɔ, agbɔnnu mɔ mìado afɔbli mɛbuwo. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo pleŋ yí wugan mì le ŋɖe mɛ kokoko. Ecɛ zenɔ fafɛɖe nɔ mìsɔ ŋkuvi do wowo nɔnɔmɛ nywiwo ji. Nukplamunyɔ ci apotru Pɔlu na Korɛntitɔwo ɖo aci ji mɛ nɔ mì. Énu mɔ: “Mi yí sɔ mí wa amɛ toakpo le amɛ buwo nu ɔ? Nyi yí le mí shi yí mí de xɔ kpɔ ɔ? Nɔ́ mí xɔɛ, nyi taɖo yí mí kannɔfu míwoɖekiwo shigbe mɔ mí de xɔɛ sa vayì ɛnɛ ɔ?” (1 Kor. 4:7) Eyi taɖo mìdeɖo awa nu yí adɔn amɛwo susu va mìwoɖeki ji alo nɔ amɛwo akpɔɛ mɔ mìle ŋkɔ nɔ mɛkpɛtɛwo gbeɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ nɔviŋsu ɖe xonɔ nuxu nywiɖe le kplɔnta alo nɔvinyɔnu ɖe kpe ji yí wanɔ Bibla nukplakpla koɖo amɛ sugbɔɔ, Yehowa yí wo amɛve lɔwo ɖo asɔnɔ kanfukanfu lɔwo pleŋ nɔ. w21.06 22 ¶9-10

Egbɔnnɔnu nɔ Kunuɖetɔ sugbɔ mɔ woakpɔ amɛwo le wowo xwewo mɛ. Eŋɛnywidratɔ ɖewo le nyigbanmama ciwo mɛ wocu axwe ganganwo do, glanɔ agbo lɔwo yí cɔnɔ axwe lɔwo. Le nɔtɔxuwoɔ, nɔ mɛɖe deyɔ eoɔ, axwecɔtɔ lɔwo dalɔn yí naɖo mɛ o. Eŋɛnywidratɔ buwo dekpɔnɔ amɛ sugbɔ le wowo nyigbanmamawo mɛ o. Wotɛnŋ zɔn emɔ yi texwe jinjinwo yí atekpɔ mɔ yewoakpɔ mɛɖe le axomɛ, vɔ nɔ woɖo nɔɔ, kleeɖe! Nɔ mìdonɔ go cukaɖa cɛ hanwo le mìwo nyigbanmama mɛɔ, mìdeɖo agbɔjɔ o. Tekpɔ aji amɛwo kpɔ le gamɛ vovovowo ji. Mìakpɔ amɛ sugbɔ, nɔ mìɖenɔ kunu le hwenu ci mìatɛnŋ akpɔ wo le axomɛ. Ðo nɔ mɛɖe yi fiɖe duuɔ, égbɔnɔ va axomɛ. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ kpɔɛ mɔ anyɔ mɔ yewoaɖenɔ kunu le fiɛfiwo, ɖo gaŋnɔmɛɔ, wokpɔnɔ amɛ sugbɔ le axomɛ. Gbesɔ kpe niɔ, axomɛnɔtɔ lɔ tɛnŋ vo yí axo nuxu koɖo mì gaŋnɔmɛ. w21.05 15 ¶5, 7

Cukaɖa cɛ han li le egbɛ mɛa? Ɛɛ. Amɛ sugbɔ donɔ dɔmɛzi, nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo deɖu exwe ci yí deso Bibla mɛ koɖo wo o; le kpɔwɛ mɛ, jigbezan koɖo nɔwɛli. Mɛbuwo donɔ dɔmɛzi, nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo deɖu jumɛzanwo alo gbe mɔ yewodawa ku kɔnu ciwo yí Mawu Nyɔ lɔ gbe o. Mɛ ciwo nu Yehowa Kunuɖetɔwo nuwana cɛwo venɔ tɛnŋ xɔɛ se veviɖe mɔ Mawu lɔn do yewo sɛnsɛn ji. Vɔ nɔ wolɔn xexeɛ mɛ kɔnuwo yí tashi Bibla nukplakpla ciwo mɛ kɔ petiiɔ, wowo nu datɛnŋ akpe nɔ Mawu o. (Maki 7:8, 9) Lé mìawɛ yí mìdabu mìwo xɔseɔ? Mìɖo alɔn Yehowa sewo koɖo yi gɔnmɛɖosewo veviɖe. (Eha. 119:97, 113, 163-165) Nɔ mìlɔn Yehowaɔ, mìagbe kɔnu ɖekpokpui ci yí dejɔnɔ ji ni o. Mìdalɔn gbeɖe yí ŋɖe avale veviɖe nɔ mì wu lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa o. w21.05 6 ¶15-16

Lé mìawɛ yí awa do apotru Pɔlu nukplamu lɔ jiɔ? Mìɖo akplanɔ nu gashiagamɛ, adonɔ gbe ɖaɖa mamimami yí awanɔ sugbɔ le edɔ ci Yehowa ɖo nɔ mì mɛ, ecɛ ana mìwo xɔse akpɔtɔ asɛnŋ. (2 Tim. 4:4) Nɔ mìɖo xɔseɔ, mìdavɔn nɔ mìse enyɔ masɔgbewo so Yehowa Kunuɖetɔwo nu o. (Ezai 28:16) Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa, yi Nyɔ lɔ koɖo mìwo nɔviwo akpedo mì nu yí mìdalɔn mɛ ciwo yí to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ ana mìami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, amɛ sugbɔ gbe Yesu. Vɔ amɛ sugbɔ buwo xɔɛ ji se. Nɔ ehwe din ɔ, Ʒuifuwo Sanhedrɛn mɛ tɔ ɖeka koɖo “Mawuɖexotɔwo sugbɔ” le mɛ ciwo yí xɔɛ ji se mɛ. (Edɔ. 6:7; Mt. 27:57-60; Maki 15:43) Ahanke le egbɛ mɛɔ, amɛ miliɔn sugbɔ sɔ gbeta yí kplɔ Yesu do. Nyi yí taɖoɔ? Ðo wonya nyɔnɔnwi ciwo yí le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ yí lɔn wo. Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “Amɛ ciwo yí lɔnnɔ Ao nukplamuwo a kpɔ fafa nyɔnɔnwitɔ. Ŋɖe da tɛnŋ sɔ amɛ hunnɔwo xu nyigban o.”—Eha. 119:165. w21.05 13 ¶20-21

Apotru Pɔlu nya mɔ Yehowa ŋsɛn mɛ yí yewa ŋɖekpokpui le yí denyi yeŋtɔ ŋsɛn mɛ yɔ o. Yehowa to yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí na ŋsɛn Pɔlu nɔ awa yi sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito ci eto yumɛciciwo, gakpamɛnɔnɔ koɖo cukaɖa buwo mɛ can. Ðajɛvi Timɔte ci yí wanɔ dɔ koɖo Pɔlu can do jeshi mɔ Mawu ŋsɛn mɛ yí yewa ye sumɔsumɔdɔ lɔ le. Timɔte kplɔ Pɔlu do le ejugodu ŋɛnywidradra mɔzɔnzɔnwo mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, Pɔlu dɔɛ ɖaɖa fibuwo nɔ ayi ji hamɛwo kpɔ keŋ ado ŋsɛn wo. (1 Kor. 4:17) Timɔte tɛnŋ kpɔɛ mɔ yedeje awa edɔ lɔ o. Taŋfuin susu cɛ yí taɖo Pɔlu nu ni mɔ: “Ðajɛ yí e nyi, vɔ ŋgbe tashi amɛ ɖe a kpɔ mɔ ao nuxuwo de nyi enyɔ vevi o.” (1 Tim. 4:12) Nubu yí gbenyi mɔ, Timɔte can ɖo ŋja le gbaza mɛ hwenɔnu, ‘éblenɔ hweshahwe nu.’ (1 Tim. 5:23) Vɔ Timɔte nya mɔ Yehowa azan yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ asɔ do ŋsɛn ye nɔ yeatɛnŋ adra eŋɛnywi lɔ yí agbesumɔ nɔviwo.—2 Tim. 1:7. w21.05 21 ¶6-7

Mɛ ci yí jikɔ ana kpla ɖo azɔn do gɔnmɛɖose ci yí le Ʒaki 1:19 mɛ ji. Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Amɛshamɛ ɖogbe a le gbesɔsɔ a ɖonɔto blaŋ, kpɔ dá xonɔ nuxu blaŋ o, kpɔ dá do dɔmɛzi blaŋ can o.” Hamɛmɛshinshin lɔ tɛnŋ mɔ yenya nushianu so nɔvi lɔ nu, vɔ nyɔnɔnwi yɔa? Elododo Wema 18:13 ɖo ŋwi nɔ mì mɔ: “È ɖo a tashi amɛ [lɔ] a ɖegbɔ nuxu xoxo gbɔxwe a je agbla yí a na ɖoŋci.” Anyɔ sɔwu nɔ èbiɔ mɛ lɔ ŋtɔ se yí enu ŋci mɛ etokɔ nɔ eo. Eʒan mɔ hamɛmɛshinshin lɔ aɖo to nywiɖe gbɔxwe yí axo nuxu. Átɛnŋ abiɔ se: “Nyi yí jɔkɔ le ao gbe mɛɔ?” “Lé nakpedo eo nu doɔ?” Nɔ hamɛmɛshinshinwo zan gamɛ keŋ mɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ wowo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnuwo leɔ, taŋfuin woakpedo wo nu yí agbedo ŋsɛn wo nywiɖe sɔwu. Ekplanana amɛ nywiɖe denyi kpukpui ɖewo hlɛnhlɛn alo nukplamunyɔwo nunu kpoŋ o. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖo akando ji mɔ mìsɔ ɖe le ji nɔ yewo, mìse nu gɔnmɛ nɔ yewo yí jikɔ akpedo yewo nu. w22.02 17 ¶14-15