Juillet

Yehowa yí sɔ toto lɔ daɖɛ mɔ woaɖenɔ amɛ ti le hamɛ lɔ mɛ. Toto cɛ wanɔ nywi nɔ amɛshiamɛ, mɛ ci yí wa nuvɔn lɔ can le mɛ. Mɛɖɛwo tɛnŋ nu le hamɛ lɔ mɛ mɔ hamɛmɛshinshinwo wa fɛn sɔ gbeta. Vɔ ɖo ŋwi mɔ, blaŋblaŋ ɔ, mɛ ciwo yí nukɔ ahan dejinɔ mɔ yewoaxo nuxu so enudɔndɔn ci mɛ lɔ ŋtɔ wa nu o. Enyɔ lɔ yí nyi mɔ, mìdenya enyɔ lɔwo pleŋ o. Eyi taɖo nunya le mɛ mɔ mìakando hamɛmɛshinshin ciwo yí le kojoɖogbɛ lɔ mɛ ji mɔ, woje agbla veviɖe yí wa do enyɔ ci Bibla nu ji keŋ ɖo kojo lɔ “nɔ Yehowa.” (2 Kro. 19:6; NWT) Nɔ èlɔn do gbeta ci hamɛmɛshinshinwo sɔ yí ɖe ao mɛ vevi lɔ ti jiɔ, àtɛnŋ akpedo nu atrɔ va Yehowa gbɔ. Elizabeth nu mɔ: “Ci mìso ka koɖo mìwo vi shinshin lɔɔ, egbɔnnu nɔ mì sugbɔ. Vɔ ci etrɔ va Yehowa gbɔ ɖegbɔɔ, yiŋtɔ lɔn do ji mɔ, enyɔ mɔ woɖe ye ti. Le yiyimɛɔ, énu mɔ yekpla enu sugbɔ so mɛ yí wojɔ ji nɔ ye. Ŋkpla mɔ etodɔnnamɛ Yehowa tɔ sɔnɔgbe gashiagamɛ.” w21.09 28-29 ¶11-12

Bu tamɛ kpɔ so kposhu lɔ nu. Kankandoji li mɔ, éji mɔ yeana enu sugbɔ Yehowa wu ahan. Gan éwa enu ci ji esun; ésɔ yi nuvevitɔ na Yehowa. Yí Yesu nya mɔ yi nunana lɔ xɔ afi le ŋmɛ nɔ ye Daye. Nukplamu vevi ci yí le mɛ nɔ mì ke: Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa, nɔ mìsɔ mìwo nuvevitɔwo ni; yi gɔnmɛ nyi mɔ nɔ mìsinni koɖo mìwo ji pleŋ koɖo mìwo se pleŋ. (Mt. 22:37; Kol. 3:23) Yehowa kpɔnɔ jijɔ nɔ mìwakɔ enu ci ji mìsun! Gɔnmɛɖose cɛ kudo gamɛ koɖo ŋsɛn nɛni ci mìatɛnŋ azan asɔ sɛn Yehowa nu, kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo bɔbɔwo yiyi can le mɛ. Lé àtɛnŋ awa do nukplamu ci yí le exolɔlɔ ci yí kudo kposhu lɔ nu ji doɔ? Mɛɖewo dekannɔdo ji mɔ agbla ciwo yewojekɔ jeŋ nɔ Yehowa o. Tekpɔ ado jeshi mɛ cɛ hanwo yí ana woakando ji mɔ ci ji wokpe yí wakɔ jeŋ nɔ Yehowa. Etɛnŋ nyi nɔvinyɔnu shinshin ci yí dokɔ hwɛ yiɖeki alo kpɔkɔ mɔ yedenyi ŋɖewanu o, ɖo lanmɛsɛn cukaɖa alo ŋsɛn degbele shi yí awa sugbɔ shigbe lé ewɛni le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ sa nɛ o. w21.04 6 ¶17, 19-20

Yehowa nya hwenu nywitɔ ci ji agu xexe vwin cɛ le. Ci edo ʒinxoɔ, agbetɔ sugbɔsugbɔ ciwo ayi miliɔn nɛniɖe vajeshi ɖɛ yí sinkɔ. Enyi jijɔ nɔ wo pleŋ mɔ Yehowa do ji na nɔ hwenu jinjin ɖe ahan keke wovaji yewo yí yewokpla lé yewoaluin do keŋ yí sɔ yewoɖekiwo ni. Nɔ Yehowa sɔ jijɔ cu shi nɔ yi sɛntɔ miliɔn nɛniɖe ciwo yí do ji yi vɔvɔnuɔ, adasɛ gbajɛɛ mɔ, gbeta ci Yehowa sɔ yí do ʒinxo yí nyi nywitɔ. Ci Satana na yí vevisese koɖo cukaɖa sugbɔ li can ɔ, Yehowa kpɔtɔ nyi “jijɔ Mawu.” (1 Tim. 1:11, NWT) Mìwo can, mìatɛnŋ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ mìle te kpɔ hwenu ci Yehowa akɔ yi ŋkɔ ŋci yí adasɛ mɔ ye yí nyi acɛkpatɔgan yí agu nuvwinwawa koɖo cukaɖa ciwo pleŋ yí le xexeɛ mɛ gbɛ. Mína mìaɖui gligaan yí ado ji keŋ anya mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ can dokɔ ji yí ecɛ afa akɔn nɔ mì. w21.07 13 ¶18-19

Amɛ sugbɔ dexɔ Yesu ji se le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ o. Ðo wokpɔkpɔɛ mɔ yɛnyi kapita vi gbali ɖe kpoŋ. Gbesɔ kpe niɔ, Nazarɛti ci amɛwo kpɔnɔ mɔ yɛnyi jugan ci yí dele veviɖe mɛ yí eso. Natanaɛli ci yí vanyi Yesu nukplavi ɖeka can biɔ se doŋkɔ mɔ: “Enu nywi ɖe atɛnŋ so Nazarɛti a?” Étɛnŋ nyi enyɔnuɖɛ ci yí le Mishe 5:2 mɛ yí le susu mɛ ni. Ðo enyɔnuɖɛ cɛ mɔ Bɛtɛlɛxɛmu yí woaji Mɛsia lɔ do, denyi Nazarɛti yɔ o. Enyɔnuɖɛtɔ Ezai nu mɔ Yesu ketɔnɔwo dalé ŋkuvi do “xomu” ci mɛ Mɛsia lɔ so nu o. (Ezai 53:8) Nɔ mɛ lɔwo ji gamɛ keŋ yí ji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔwo pleŋ saɔ, woakpɔɛ mɔ Bɛtɛlɛxɛmu yí woji Yesu do, yí enyi Efyɔ Davidi viviɛ. (Luiki 2:4-7) Taɖo fini enyɔnuɖɛ ci yí le Mishe 5:2 mɛ mɔ woaji Mɛsia lɔ do pɛɛ yí woji Yesu do. Vɔ fini cukaɖa lɔ leɔ? Wohwlɛndo sɔ gbeta, ɖo wodeji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔwo pleŋ o. Eyi taɖo wogbe Yesu. w21.05 2-3 ¶4-6

Bibla xo nuxu so mɛ ciwo yí lɔn xɔ kpla yí wocu shi nɔ wo kpɔwɛ nywiwo nu. Na mìakpɔ Job kpɔwɛ. Ci elɔn Mawu yí jinɔ mɔ ye nu le kpe ni can ɔ, éwanɔ afɛnwo. Hwenu esekɔ vevi sugbɔɔ, énu enyɔ masɔgbewo. Ecɛ wɛ mɔ Yehowa koɖo Eliwu gbe nyɔ ni sɛnsinɖe. Lé Job wa nu doɔ? Énu mɔ: “Ŋ xo nuxu so enu ciwo nu ŋ de mɔŋje o . . . Tɔhonɔ, ŋkpɛn wa nyɛŋtɔ. Tɔhonɔ, ŋ ɖe kuku. Ci ŋ le nyinɔnɔ le afizɔ mɛ ɔ, ŋ tagbe mɔ na trɔ anyi ji koɖo anyi gbe.” (Job 42:3-6, 12-17) Job sɔ yiɖeki hwe, élɔn yí Eliwu gbe nyɔ ni ci enyi vihwɛ ni can. (Job 32:6, 7) Ahanke amɛɖekisɔsɔhwe atɛnŋ akpedo mì nu mìawa do nukplamu ci mìxɔ ji, nɔ ewa nɔ mì mɔ nukplamu lɔ desɔgbe alo mɛ ci yí nikɔ nyi vihwɛ nɔ mì can. Mɛɖe le mì mɛ yí atɛnŋ amɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ kusɛnsɛn nɔnɔmɛ lɔwo pleŋ le ye shi yí degbeʒan mɔ yeado gbla ɖea, alo amɔ yewakɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ nywiɖe vɔa? w22.02 11 ¶8; 12 ¶12

Agban le mì pleŋ ji le hamɛ lɔ mɛ mɔ mìana fafa ali yí adasɛ mɔ mìlɔn amɛshiamɛ, nɔ ŋgbewa nɔ mɛɖe mɔ yeci akogo o. Enu ci mìawa koɖo enyɔ ci mìanu atɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo sugbɔ! Nyi àtɛnŋ awa yí akpedo mɛ ciwo yí nyi wowoɖekɛ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ nu nɔ woakpɔɛ mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo le hamɛ lɔ mɛ lɔn yewoɔ? Tekpɔ anyi xlɔ koɖo wo. Mìtɛnŋ tɔɛ ji koɖo ozɔndodo nɔ amɛ yoyuwo va hamɛ lɔ mɛ koɖo jijɔ. (Rɔm. 15:7) Vɔ denyi egbedodo nɔ wo ɖekɛ ji mìasɛn o. Mìji mɔ mìanyi xlɔ vevi koɖo wo keke asɔyi. Eyi taɖo wanɔ xomɛvu yí adanasɛ nɔ amɛ yoyuwo mɔ yesɔ ɖe le ji nɔ wo nyɔnɔnwimɛtɔ. Ŋgbebiɔ enyɔ ciwo yí awa ŋkpɛn nɔ wo se o, vɔ tekpɔ amɔŋje cukaɖa ciwo mɛ wototoɔ. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woanu lé enu wakɔ nɔ wo do, eyi taɖo ŋgbemɔ dandandan yí woaxo nuxu o. Vɔ sɔ xomɛfafa koɖo ayexa biɔ nyɔ wo se yí aɖo to wo koɖo jigbɔnɖɛ. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ abiɔ wo se mɔ lé wowɛ yí kpɔ nyɔnɔnwi lɔ ma. w21.06 11 ¶13-14

Mìdokɔ akpe mɔ emɔ hun nɔ mì yí mìatɛnŋ asɛn Yehowa doju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo shigbe “lɛngbɔ ha ɖeka ci yí ɖo lɛngbɔkplɔtɔ ɖeka” nɛ! Ðoɖo Hena Yehowa Ƒe Lɔlɔ̃nu Wɔwɔ, wema lɔ kpashi 165 nu mɔ: “Ci èsekɔ vivi nɔ ɖekawawa lɔɔ, agban le eo ji mɔ àwa ao kpaxwe nɔ akpɔtɔ ani.” Eyi taɖo mìɖo “ana kpla mìwoɖekiwo keŋ akpɔnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo nɛ.” Le Yehowa gbɔɔ, mì pleŋ nyi “ɖevihwɛ” veviwo. Ahan yí èkpɔnɔ nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo nɛa? Ŋɖekpokpui ci èwa yí sɔ kpenɔdo wo nu yí lenɔ bu nɔ woɔ, Yehowa kpɔnɔ wo yí wole veviɖe ni. (Mt. 10:42) Mìlɔn mìwo kpena Mawu sɛntɔwo. Eyi taɖo mì “sɔgbeta mɔ mì da wa enu ci a dɔ yí nɔviwo a kle, alo a je agɔjeje mɛ o.” (Rɔm. 14:13) Mìsɔɛni mɔ, mìwo nɔviwo le ŋkɔ nɔ mì yí mìjinɔ mɔ mìasɔ nu ke wo so ji mɛ. Lé vamɛ mɔ, mìŋgbelɔn nɔ mɛbuwo ado fɔbli mì o. Vɔ “mí na mì a tekpɔ yí a wa enu ciwo yí a hɛn fafa va nywiɖe. Mí na mì a tekpɔ yí a wa enu ciwo yí a do alɔ̀ mìwonɔnɔwo.”—Rɔm. 14:19. w21.06 24 ¶16-17

Nɔ mìkplanɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe yí wanɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ to yi habɔbɔ lɔ jiɔ, mìaɖokɔ nɔnɔmɛ ciwo yí le Kristo shi vivivi. Gbesɔ kpe niɔ, mìajeshi Mawu ɖɛ doji. Yesu zan kpɔwɛ ɖeka sɔ dre lé Fyɔɖuxu ŋɛdu ci mìdrakɔ le shigbe jinuku nyɛkuin ci yí shinnɔ vivivi le ejinywitɔwo ji mɛ nɛ. Énu mɔ: “Jinuku lɔ a mi a gbe shin kedemɛ alo ezanmɛ. Vɔ, ŋsu lɔ da nya le é jɔjɔ do o. Nyigban lɔ ŋtɔ yí nanɔ ejinuku. Aci lɔ dónɔ ŋkɔ, le yɛ godu ɔ, é zɛnnɔ evi, yí evi lɔwo va dónɔ eku.” (Maki 4:27, 28) Yesu jikɔ anu mɔ, shigbe lé jinuku shinnɔ vivivi nɛɔ, ahanke mɛ ciwo yí xɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ shinnɔ vivivi le gbɔngbɔn mɛ nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìwo Bibla nukplaviwo te gogo Yehowa gbɔxwe mìvanyanɔ mɔ wowakɔ trɔtrɔ nywi sugbɔ le wowo gbe mɛ. (Efe. 4:22-24) Vɔ mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa yí na jinuku nyɛkuin lɔ shinnɔ. w21.08 8-9 ¶4-5

Mìatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ mìji kpɔ le texwe nywitɔ. Mɛ ci yí kpɔnɔ jijɔ “do enu ci ŋkuviwo kpɔ nuɔ,” enu ci eɖo jenɔŋ ni. Le kpɔwɛ mɛ, nɔnɔmɛ ci mɛ ele jenɔŋ ni. Vɔ mɛ ciwo yí kplɔnɔ droamuwo doɔ, enu desunnɔ wo gbeɖe o. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Gbɔxwe mìakpɔ jijɔɔ, mìɖo asɔ susu ɖo enu ci mìɖo ji sɔwu mɔ mìasɔ susu ɖo enu ci mìdatɛnŋ aɖo ji. Atɛnŋ ajɔ mɔ mìakpɔ jijɔ do enu ci mìɖo le kakacɛ mɛ nu nyaoa? Nɔ mìshinshin ɔ, mìjinɔ mɔ mìakpla enu yoyu buwo wawa. Ele ahan gan, mìatɛnŋ akpɔ jijɔ do enu ci yí le mì shi alo enu ciwo mìwo “ŋkuviwo kpɔ nu” dru. Lé mìatɛnŋ awɛ doɔ? Mìakpɔ labalu ci Yesu do so talɛntowo nu le Matie 25:14-30 mɛ keŋ akpɔ ɖoŋci lɔ. Yí akpla nu so lé mìawɛ akpɔ jijɔ yí ana asugbɔ doji, nɔ mìle nɔnɔmɛ ɖe mɛ le kakacɛ mɛ can. w21.08 21 ¶5-6

Yehowa sɔ ɖe le ji veviɖe nɔ “mɛ ciwo wocuku hannyahannya koɖo mɛ ciwo yí sɔnɔ wowoɖekiwo hwe.” Denyi hamɛmɛshinshinwo ɖekɛ yí ado ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu veviwo o, mì pleŋ yí akpedo wo nu. Emɔ ɖeka ci ji mìato akpedo wo nu yí nyi mɔ mìasɔ ɖe le ji nɔ wo veviɖe. Yehowa ji mɔ mìana yi lɛngbɔ vevi cɛwo akando ji mɔ yelɔn wo sugbɔ. (Elo. 19:17) Mìagbekpedo mìwo nɔvi cɛwo nu nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔ yí mìdesɔ enujikpekpe mìwo tɔwo sɔ yinɔ go o. Mìdaji mɔ mìadɔn amɛwo susu va mìwoɖeki ji o, ɖo cɛ atɛnŋ afɔn ŋbia do mɛbuwo mɛ. Vɔ mìazan mìwo nujikpekpe koɖo enu ciwo mìjeshi asɔ do ŋsɛn mɛbuwo. (1 Piɛ 4:10, 11) Mìatɛnŋ akpla lé mìawanɔ nu do mɛbuwo nu nɔ mìkpɔ lé Yesu wa nu do yi dokplɔtɔwo nu. Yesu yí nyi amɛ vevitɔ ci yí nɔ nyigban lɔ ji kpɔ. Vɔ émɔ: “Ŋ vo dɔmɛ yí Ŋ gbe hwe Nyɛɖeki le eji mɛ.” (Mt. 11:28-30) Nɔ ékplakpla nu amɛwoɔ, ézannɔ nyɔgbe koɖo kpɔwɛ fafɛ ciwo mɛ amɛwo amɔŋje fafɛɖe yí eɖonɔ ji mɛ nɔ mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe.—Luiki 10:21. w21.07 23 ¶11-12

Tekpɔ akannɔ seŋ koɖo amɛshinshinwo. Nyao yɔ, wodekpɔkɔ nu nywiɖe o, zɔnlin zɔnzɔn gbɔnkɔnu nɔ wo, wodegbexokɔ nuxu nywiɖe o, vɔ wonyi jajɛwo le ji mɛ, yí ɖo “ŋkɔ nywi” le Yehowa gbɔ. (Ŋun. 7:1, NWT) Ðonɔ ŋwi enu ci yí taɖo wole veviɖe nɔ Yehowa. Kpɔtɔ adonɔ bubu wo nu. Wa nu shigbe Elize nɛ. Ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci yɛ koɖo Eli sɔ nɔ juɔ, éɖui gligaan mɔ yeakpɔtɔ anɔ Eli gbɔ. Zetɔn yí Elize nu ni mɔ: “Ŋ da so gbeɖe eo ɖɛ o.” (2 Efy. 2:2, 4, 6) Dasɛ mɔ yesɔ ɖe le ji nɔ amɛshinshinwo yí abiɔnɔ nyɔ wo se. (Elo. 1:5; 20:5; 1 Tim. 5:1, 2) Biɔnɔ nyɔ cɛ hanwo wo se: “Hwenu ènyi jajɛ ɖe, nyi yí na èkando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔɔ?” “Lé enu ciwo mɛ èto le agbe mɛ na ète gogo Mawu doji doɔ?” “Nyi yí kpedo eo nu yí èkpɔtɔ kpɔkɔ jijɔ le Yehowa sumɔsumɔ mɛɔ?” (1 Tim. 6:6-8) Yi goduɔ, ɖo to wo nywiɖe hwecinu woalɔkɔ xo nɔ eo. w21.09 5 ¶14; 7 ¶15

Nɔ èwanɔ ci ji èkpe keŋ wanɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ ci wodɔ mìɔ, anyi èdadasɛ ao lɔnlɔn nɔ Mawu. (1 Ʒan 5:3) Bu tamɛ kpɔ so enyɔ cɛ nu: Lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa yí taɖo èɖenɔ kunu so axomɛ yí axomɛ. Wawa do ese cɛ ji le fafɛɖe nɔ eoa? Kankandojitɔɔ, defa o. Ŋkɔtɔ ci èkpla yí ɖe kunu nɔ amɛ le yi xomɛ ɖe, devɔn ba? Mìnya mɔ defa du o! Vɔ ètrɔ nya mɔ edɔ ci yí Yesu jikɔ mɔ ye le wa nɛ, eyi taɖo èwɛkɔ. Taŋfuin le yiyimɛɔ, kunuɖeɖedɔ lɔ vale fafɛɖe nɔ eo. Vɔ nukplaviwowawadɔ lɔ yɛ ɖe? Yi wawa sonɔ jika nɔ eoa? Taŋfuin èvɔnnɔ. Vɔ nɔ èbiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ye nu yeaɖu vɔnvɔn lɔ jiɔ, ána dɔngbegbe eo yí naɖo edro keŋ atɔ Bibla kplakpla koɖo amɛwo. w21.07 3 ¶7

Le sasa hwenuɔ, wowanɔ jeshi do hwashiwo nu keŋ asɔ dasɛ mɛ ci tɔ wonyi. Ahanke le egbɛ mɛɔ, woaji mɔ mɛɖekamɛɖeka axɔ jeshidu do alɔ alo ŋgonu le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. Woaji mɔ mɛɖekamɛɖeka le dasɛ politiki kpaxwe ci ji ele to susu koɖo yi nuwanawo mɛ. Mìalɔn axɔ kpɔwɛ jeshidu cɛ yí anɔ godu nɔ xexeɛ mɛ cɛkpakpawoa? Mɛ ciwo yí agbe mɔ yewodaxɔ jeshidu cɛ ado go cukaɖawo yí wowo gbe aɖo afɔku mɛ. Enyɔdasɛ wema nu mɔ: “Mɛ ɖe da tɛnŋ xwle enu alo a sa enu jeshidu lɔ maɖo o.” (Enyɔ. 13:17) Vɔ shigbe lé Enyɔdasɛ 14:9, 10 nui nɛɔ, Mawu mɛwo nya enu ci Mawu jikɔ avacu koɖo mɛ ciwo yí ɖo jeshidu lɔ. Mawu mɛwo dalɔn axɔ jeshidu lɔ o, ale shigbe mɔ woŋwlɛ do wowo lɔwo nu mɔ “ŋ nyi [Yehowa] tɔ” nɛ. (Ezai 44:5) Hweyɛnu yí ele mɔ mìana egbejinɔnɔ mìwotɔ nɔ Yehowa asɛnŋ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, eji ajɔ Yehowa yí anu mɔ mìnyi yetɔ ye! w21.09 18 ¶15-16

Gbɔxwe mìatɛnŋ awa kunuɖeɖedɔ lɔ yí anyɔɔ, mìɖo ana mɛbuwo akpedo mì nu. Apotru Pɔlu nu alɔkpa ciwo ezan sɔ ɖenɔ kunu koɖo ci esɔ kplanɔ nu amɛwo nɔ Timɔte. Édo ŋsɛn Timɔte mɔ yɛ le zan alɔkpa ŋtɔ́wo asɔ kpedo mɛbuwo nu. (1 Kor. 4:17) Shigbe Timɔte nɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so kpekpedonu ciwo nɔvi kpɔnutɔxuwo ana mì le mìwo hamɛ lɔ mɛ. Gbesɔ ta niɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo mì nu. Biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu hweɖekpokpuinu ci èle kunuɖeɖedɔ lɔ wakɔ. Nɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ tɔ dɛn le mɛɔ, mìdasun ji awa ŋɖe o. (Eha. 127:1; Luiki 11:13) Xo nuxu so ŋɖe nu koŋ le gbedodoɖa lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, biɔ Yehowa mɔ yɛ le kplɔ ye yi mɛ ciwo yí aji mɔ yewoase mìwo ŋɛdu lɔ gbɔ. Mìɖo agbejinɔ gamɛ keŋ akplanɔ nu mìwoŋtɔwo. Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ, mìwoŋtɔwo le “jeshi enu ci yí nyi Mawu nudrodro. Enu ci yí nyi enu nywi, enu ci yí jeŋmɛ nɔ amɛ koɖo enu ci yí sɔgbe.” (Rɔm. 12:2) Nɔ mìkplakpla nu so Mawu nuɔ, mìvajenɔshi ɖɛ doji. Eyi nɔ mìxokɔ nuxu so Mawu nu nɔ amɛwoɔ, wokpɔɛni mɔ mìkando nyɔ ci mìnukɔ ji. w21.05 18 ¶14-16

Taŋfuin èkplakɔ Bibla koɖo mɛɖe, èje agbla keŋ akpla nu lɔ yi nywiɖe, èdo gbe ɖaɖa sugbɔ do ta nɔ nukplavi lɔ; vɔ égbe wawa do enu ci ekplakpla ji yí evaʒan mɔ àɖo te nukplakpla lɔ. Alo taŋfuin dekpɔ mɛɖe yí kpla Bibla koɖi keke ewa ʒinʒindoshimɛ o. Nɔ nyi ahan ɖe, àdo hwɛ eoɖeki yí amɔ Yehowa decukɔ shi do ye kunuɖeɖedɔ lɔ jia? Vɔ nyiwo Yehowa kpɔnɔ yí amɔ mìwakɔ kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖeɔ? Yehowa kpɔnɔ mìwo gblajejewo koɖo mìwo jidodo. Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ ékpɔ yí lɔnlɔn ci mìɖo ni na mìɖekɔ kunu koɖo zolelanmɛ, nɔ amɛwo dejikɔ mɔ yewoase can. Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Mawu de nyi majɔmajɔtɔ o. Mawu a ɖoŋwi edɔ pleŋ ciwo yí mí wa. Mawu a ɖoŋwi lɔnlɔn ci yí mí ɖo ni toto alɔ̀du ci mí do Yi mɛwo mɛ. Mawu a gbe ɖoŋwi mɔ mí a kpɔtɔ a donɔ alɔ̀ Yi mɛwo.” (Ebre. 6:10) Yehowa ɖonɔ ŋwi mìwo gblajejewo koɖo lɔnlɔn ci mìɖo ni, nɔ mìdeɖo Bibla nukplavi ɖe yí ewa ʒinʒindoshimɛ can. Eyi taɖo sɔ nyɔ ciwo Pɔlu nu le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ wa tɔo. w21.10 25 ¶4-6

Xomɛfafa koɖo lɔnlɔn Yesu tɔ ze le lé ewa nu do yi nukplaviwo nu mɛ. Énya mɔ enujikpekpe vovovo yí le wo shi yí wole nɔnɔmɛ vovovowo mɛ. Eyi taɖo wodatɛnŋ axɔ agbanleamɛji ŋmɛɖekɛwo o yí wodatɛnŋ awa edɔ sɔsɔminasɔɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Vɔ edɔ ci mɛɖekamɛɖeka wa le wo mɛ koɖo eji pleŋ jeŋ nɔ Yesu. Talɛnto labalu ci Yesu do dasɛ mɔ ésenɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛ. Le labalu lɔ mɛɔ, axwetɔ lɔ ɖo dɔ nɔ yi hwashiwo “sɔkudo ŋsɛn ci” yí le wo ɖekaɖeka shi. Ðeka le hwashi amɛve lɔwo mɛ wa dɔ wu yi kpena. Vɔ axwetɔ lɔ zan nyɔgbe ɖekɛŋmɛwo sɔ kanfu wo koɖo ve. Émɔ: “É nyɔ, dɔwavi nywi koɖo esejinɔ̀tɔ yí è nyi!” (Mt. 25:14-23) Yesu sɔ xomɛfafa koɖo lɔnlɔn wanɔ nu do mì nu. Énya mɔ enujikpekpe koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ mìle to akpo, vɔ ejɔnɔ ji ni nɔ ékpɔ mɔ mìwa ci ji mìkpe. Mìɖo awa nu do amɛwo nu shigbe Yesu nɛ. w21.07 23 ¶12-14

Denyi gashiagamɛ yí efyɔ Davidi ku ŋshishi nɔ amɛwo o. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu Nabali ci yí nyi tamɛsɛntɔ zu Davidi yí gbe mɔ yedana ŋɖuɖu yɛ koɖo yi mɛwoɔ, Davidi wa dɔmɛzi yí ɖui mɔ yeawu ŋsu ciwo pleŋ yí le yi xomɛ. Vɔ ci Abigaɛli ci yí nyi Nabali ashiɛ nyi xomɛfafanɔ koɖo ʒinxodotɔɔ, éhwlɛndo sɔ ŋɖuɖu yi nɔ Davidi. Ecɛ na Davidi dewu Nabali koɖo yi mɛwo o. (1 Sam. 25:9-22, 32-35) Do jeshi mɔ ci Davidi le dɔmɛzi jiɔ, éso kojo nɔ Nabali koɖo yi mɛwo pleŋ mɔ woje nɔ ku. Ahanke le ŋkɔ mɛɔ, émɔ woɖo awu ŋsu hotɔnɔ ci nu Natan labalu lɔ xo nuxu so. Eyi taɖo mìtɛnŋ biɔ se mɔ, ci Davidi nyi mɛ ci yí fa xomɛ ɖe, lé ewɛ yí nu tamɛsɛnsɛn nyɔ cɛwoɔ? Na mìabu tamɛ kpɔ so nɔnɔmɛ ci mɛ Davidi ŋtɔ le nu. Hwenɔnuɔ, ayexa yitɔ dokɔ hwɛ yi. Nɔ mɛɖe donɔ hwɛ mɛbuwo xomɛvevetɔɔ, edasɛ mɔ yɛ koɖo Yehowa gblamɛ dele nywiɖe o. w21.10 12 ¶17-18; 13 ¶20

Enyɔ cɛwo ciwo yí le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ na mìkpɔɛ mɔ mìatɛnŋ aɖyi Yehowa, mɛ ci yí ɖo kɔkɔɛnyinyi kpɔwɛ gangantɔ ɖɛ. Mìɖo anɔ kɔkɔɛɖe le mìwo wanawo mɛ. Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, etɛnŋ wa nɔ mì shigbe mɔ mìdakpe ji hannɛ. Apotru Piɛ wa afɛnwo, gan yi kpɔwɛ dasɛ nɔ mì mɔ mìatɛnŋ anɔ kɔkɔɛɖe. Amɛ sugbɔ bunɔ mɔ mɛ ci yí le kɔkɔɛɖe nyi mɛɖeka ci yí dekonɔ nukui gbeɖe o, sɛnsɛn wuwo mɛ enɔnɔ jaan, deɖɔnɔ ɖɔkui o. Vɔ de ahan mɛ ci yí nyi amɛkɔkɔɛ nɔnɔ nɛ o. Bibla nu so Yehowa, mɛ ci yí le kɔkɔɛɖe nu mɔ yɛnyi “jijɔ Mawu.” (1 Tim. 1:11, NWT) Yi sɛntɔwo can “kpɔnɔ jijɔ.” (Eha. 144:15) Yesu do hwɛ mɛ ciwo yí donɔ awu ciwo to akpo nɔ mɛkpɛtɛwo tɔ yí wanɔ nunywiwo nɔ amɛwo akpɔ akanfu. (Mt. 6:1; Maki 12:38) Kristotɔ adodwiwo mɔŋje kɔkɔɛnyinyi mɛ, ɖo wonya nyɔ ci Bibla nu so nu. Mìkando ji mɔ mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ dado se ɖe nɔ mì yí wawa do ji agbɔnnu gbeɖe o. w21.12 2 ¶1, 3

Mawu sɔ xomɛvu na nu sugbɔ mì. Taŋfuin, enunana gangantɔ ɖeka yí nyi enujikpekpe ci mìɖo yí asin. Mìdanasɛ nɔ Yehowa mɔ mìluin nɔ ‘mìwanɔ do yi sewo ji.’ (1 Ʒan 5:3) Ese ɖeka ci ji Yehowa ji mɔ mìwo le wa do yí nyi ese ci Yesu do mɔ mìwo le wa nukplaviwo keŋ aʒin wo do shi mɛ. (Mt. 28:19) Égbedo se nɔ mì mɔ mìwo le lɔn mìwonɔnɔwo. (Ʒan 13:35) Yehowa axɔ tonusetɔwo do yi sɛntɔwo xomu ci yí le xexeɛ pleŋ mɛ. (Eha. 15:1, 2) Lɔn amɛwo. Lɔnlɔn yí nyi Yehowa nɔnɔmɛ gangantɔ. (1 Ʒan 4:8) Yehowa lɔn mì gbɔxwe mìvajeshi ɖɛ. (1 Ʒan 4:9, 10) Nɔ mìlɔn mɛbuwoɔ, anyi mìsrankɔ Yehowa. (Efe. 5:1) Emɔ nywitɔ ci ji mìato yí alɔn amɛwo yí nyi mɔ mìakpedo wo nu woajeshi Yehowa gbɔxwe gamɛ aji. (Mt. 9:36-38) Nɔ mìwɛni ahan ɔ, woatɛnŋ akpla enu ci woɖo awa keŋ avanyi Mawu xomumɛtɔwo. w21.08 5-6 ¶13-14

Ci Yesu lɔn Yehowa sugbɔɔ, éwa vɔnsawo nɔ Yehowa yí gbewa vɔnsawo do ta nɔ mìwo hɛnnɛ. (Ʒan 14:31) Yesu dasɛ lé elɔn agbetɔwo sugbɔ do le lé enɔ agbe le nyigban ji do mɛ. Ci mɛɖewo fɔnnɔ gu do ji can ɔ, édanasɛ ŋkeŋke mɔ yelɔn amɛwo yí gbekunɔ ŋshishi nɔ wo. Enuvevitɔ ci ewa yí dasɛ mɔ yelɔn amɛwo yí nyi mɔ ékpla nu wo so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu. (Luiki 4:43, 44) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu dasɛ mɔ yeɖo amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn nɔ Mawu koɖo agbetɔwo ci elɔn yí kpe fun yí nuvwinwatɔwo wui. Ci ewɛ nɛnɛɔ, éhun mɔ nɔ amɛwo pleŋ nɔ woakpɔ agbe mavɔ. Mìsɔ mìwoɖekiwo nɔ Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛ, ɖo mìlɔn mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Eyi taɖo shigbe Yesu nɛɔ, mìɖo adasɛ mɔ mìlɔn Yehowa le lé mìwanɔ nu do amɛwo nu mɛ. Apotru Ʒan ŋwlɛ mɔ: “Amɛ ci yí de lɔn nɔviɛ ci yí é kpɔnɔ ɔ, dá tɛnŋ lɔn Mawu ci yí dé kpɔnɔ kpɔ o.”—1 Ʒan 4:20. w22.03 10 ¶8-9

Ci gbedodoɖa koɖo Bibla hlɛnhlɛn jɔnɔ ji nɔ mì can ɔ, wo wawa defanɔ do mì gashiagamɛ o. Mìxanɔ sugbɔ keke egbɔnnɔnu mɔ mìaɖo gamɛ ɖɛ nɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo. Edɔ ci mìawa aɖu nu, enu ciwo le kɔ nɔ mì mìawa le xomu lɔ mɛ koɖo nubuwo xɔnɔ gamɛ le mì shi keke mìdegbekpɔnɔ vovo ado gbe ɖaɖa, akpla nu alo abu tamɛ kpɔ so enu ci mìkpla nu o. Nubu gbeli ci yí atɛnŋ axɔ gamɛ le mì shi. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìtɛnŋ vale enu ɖewo ciwo yí dedɔn wakɔ keke gamɛ kpɔkpɔ ate gogo Yehowa aglo. Le kpɔwɛ mɛ, mìasɔ munumumu. Ejɔnɔ ji nɔ mì pleŋ mɔ mìamu munu. Vɔ nɔ munumumu lɔ gbenyɔ can ɔ, gamɛ sugbɔ zanzan do nu adɔ yí mìdagbeɖo gamɛ adodwi ɖe ɖɛ nɔ gbɔngbɔnmɛnuwo o. Ele mɔ mìaɖo ŋwi mɔ munumumu denyi enutajitɔ nɔ mì o.—Elo. 25:27; 1 Tim. 4:8. w22.01 26 ¶2-3

Ci Yehowa do se nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le lɔn wowo kpenawoɔ, denyi nu énunuɔ nɔ wo mɔ wo le lɔn wowo kpena Izraɛliviwo ɖekɛ yɔ o. Égbenu nɔ wo mɔ wo le lɔn eju bu mɛ tɔ ciwo yí le wo mɛ hɛnnɛ. Enyɔ ci yí le 1 Ese Wema 19:33, 34 mɛ kɔ petii. Yehowa ji mɔ Izraɛliviwo le wa nu do mɛdruwo nu shigbe “jumɛviwo ɛnɛ,” yí ‘alɔn wo’ shigbe lé wolɔn wowoŋtɔwo nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Ese lɔ nu mɔ Izraɛliviwo le tashi mɛdruwo koɖo wamɛnɔwo nɔ woasa kli enuwo le wowo bowo ji. (1 Ese. 19:9, 10) Kristotɔwo ɖo awa do gɔnmɛɖose ci yí xo nuxu so mɛdruwo lɔnlɔn nu ji le egbɛ mɛ. (Luiki 10:30-37) Lé woawɛ doɔ? Amɛ miliɔn sugbɔ so le wowo ju mɛ yí vaci eju bu mɛ, taŋfuin eɖewo le axa nɔ eo. Ele veviɖe mɔ mìawa nu do ŋsu, nyɔnu koɖo ɖevi cɛwo nu koɖo bubu. w21.12 12 ¶16

Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu le kakacɛ mɛ nɔ adasɛ emɔ nɔ mìɔ, ana yí kandoji ci mìɖo do nu mɔ yɛahwlɛn mì gan le esɔ mɛ asɛnŋ doji. Ele mɔ mìaɖo xɔse, yí aɖoŋ do Yehowa nu gbɔxwe abiɔ gbe mìwo dɔmɛga keŋ atɛnŋ ayi takpekpe alo takpekpegan; abi abiɔ gbe yi nɔ atrɔ gamɛ ci mìsɔ wanɔ dɔ nɔ mìatɛnŋ ayinɔ bɔbɔwo pleŋ yí agbezannɔ gamɛ sugbɔ wu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Vɔ sɔɛ mɔ mìwo dɔmɛga gbe yí edɔ dahɛn nɔ mì. Mìakando Yehowa ji mɔ yɛdatashi mì ɖɛ gbeɖea, mɔ yɛakpɔtɔ anakɔ enuvevitɔ ciwo yí wudo mì gashiagamɛa? (Ebre. 13:5) Gashiagamɛ sumɔsumɔdɔwatɔ sugbɔ atɛnŋ anu nɔ mì, enu ciwo mɛ woto ciwo yí dasɛ lé Yehowa kpedo wo nu le hwenu ciwo mɛ woʒin veviɖe sɔwu. Egbejinɔtɔ yí Yehowa nyi. Ci Yehowa le axa nɔ mìɔ, ŋɖekɛ deli ci yí adɔ mìavɔn nɔ esɔ ci yí gbɔgbɔ o. Nɔ mìkpɔtɔ sɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le mìwo gbe mɛɔ, Mawu dagbe mì ɖɛ kpɔ gbeɖe o. w22.01 7 ¶16-17

Nyi yí atɛnŋ ado kankandoji ci mìɖo do hamɛmɛshinshinwo nu kpɔɔ? Sɔɛ mɔ, woɖe mìwo xlɔ vevi ɖeka ti le hamɛ lɔ mɛ. Mìtɛnŋ bu mɔ hamɛmɛshinshinwo deji dui kpɔ nɔ nyɔ lɔ nywiɖe o, alo mìtɛnŋ tɔ mìwoɖekiwo biɔbiɔ se mɔ woɖo kojo lɔ shigbe lé Yehowa jikɔ do ma. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖo susu nywi do gbeta ci wosɔ nuɔ? Mìɖo aɖo ŋwi mɔ amɛɖeɖeti le hamɛ lɔ mɛ so Yehowa gbɔ, yí ewanɔ nywi nɔ hamɛ lɔ, nuvɔnwatɔ lɔ can atɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ. Nɔ wotashi nuvɔnwatɔ matrɔjimɛ lɔ do hamɛ lɔ mɛɔ, atɛnŋ akpɔ ŋsɛn vwin do mɛbuwo ji. (Gal. 5:9) Gbesɔ kpe niɔ, danya mɔ nuvɔn gangan enyi yewa o, yí daji mɔ yeatrɔ susu keŋ adra enuwo do keŋ nɔ ye koɖo Yehowa gblamɛ anyɔ o. (Ŋun. 8:11) Mìatɛnŋ akando ji mɔ hamɛmɛshinshinwo dɛni kpɔ nywiɖe gbɔxwe amɔ woaɖe mɛɖe ti le hamɛ lɔ mɛ. w22.02 5-6 ¶13-14

Ʒinxododo koɖo xomɛvuwawa le veviɖe, vevitɔ nɔ mɛ ci wonakɔ kpla lɔ gbe mɔ yedawa do enyɔ ci Bibla nu ji o. Nɔ nɔvi lɔ delɔn xɔ nukplamu lɔ alo deɖe blɛ wa do jiɔ, hamɛmɛshinshin ci yí na kpla lɔ yi ɖo ado ʒinxo. Eyi taɖo hamɛmɛshinshin lɔ ɖo abiɔ le yi gbedodoɖa mɛ mɔ, Yehowa le kpedo mɛ ci yí ʒan ekpla lɔ nu nɔ amɔŋje susu ci yí taɖo eɖo awa do ji mɛ. Taŋfuin nɔvi lɔ ʒan gamɛ keŋ abu tamɛ kpɔ so ekpla ci woni nu. Nɔ hamɛmɛshinshin lɔ do ʒinxo yí gbefa xomɛɔ, nɔvi lɔ dagbesɔ susu ɖo lé wona kpla lɔ yi do ji o, vɔ ásɔ susu ɖo enyɔ ci enukɔ ni ji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ekpla lɔ ɖo asonɔ Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Mìji mɔ ekpla ci mìnakɔ anyɔ yí ‘agbedonɔ jijɔ nɔ eji.’—Elo. 27:9. w22.02 18 ¶17; 19 ¶19

Nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ ado ŋsɛn mì mìakpanŋkɔ tetekpɔ ɖe alo aɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe jiɔ, etɛnŋ wa nɔ mì mɔ Yehowa deɖokɔ gbedoɖa lɔ ŋci blaŋ o. Nyi yí taɖo Yehowa deɖonɔ mìwo gbedoɖawo pleŋ ŋci le afɔdumɛɔ? Ékpɔnɔ mìwo gbedoɖa ciwo yí so ji mɛ mɔ mìɖo xɔse do ye nu. (Ebre. 11:6) Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowaɔ, éjinɔ mɔ yeakpɔ mɔ mìle agbla jekɔ awa nu asɔgbe koɖo gbedodoɖa mìwo tɔ yí gbele nu wakɔ nɔ asɔ koɖo ye dro ma. (1 Ʒan 3:22) Eyi taɖo nɔ mìbiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo mì nu mìaɖu nɔnɔmɛ dɔndɔn ɖe alo gbɔjɔgbɔjɔ ɖe jiɔ, eʒan mɔ mìadonɔ ʒinxo yí awa enu ci ji mìkpe keŋ awa trɔtrɔwo. Yesu kpedo mì nu mìmɔŋje mɛ mɔ, Yehowa tɛnŋ mɔ yedaɖo mìwo gbedoɖa ɖewo ŋci zeɖeka le afɔdumɛ o. Édo ŋsɛn mì mɔ: ‘Míkpɔtɔ abyɔnɔ nu yí woana mí, míkpɔtɔ ajinɔ nu kpɔ yí míakpɔɛ. Míkpɔtɔ axonɔ hɔn yí woahwin nɔ mí. Éle mɔ amɛ ɖeka ɖeka ci yí byɔnɔ enuɔ, éxɔnɔ enu. Eyi amɛ ci yí jinɔ enu kpɔɔ, ékpɔnɔ nu. Eyi amɛ ɖekpokpwi ci yí xonɔ ehɔn ɔ, eyi wohwinni nɔ.”—Mt. 7:7, 8. w21.08 8 ¶1; 10 ¶9-10

Èɖo akpɔtɔ akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ keŋ ado ŋsɛn ao xɔse do Mɛ ci yí wa eo nu. (Ʒozue 1:8) Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo yí dre lé enuwo jɔ do pɛpɛpɛ exwe nɛniɖe vayi nu. Lé ŋkuvi do lé Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo vamɛ do koɖo lé amɛ vovovo ciwo yí ŋwlɛ Bibla nyɔwo donu nɔnɔ mɛ do. Nɔ èwɛni ahan ɔ, ado ŋsɛn eo yí nakando ji mɔ amɛlɔntɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ ɖeka yí wa mì yí Bibla nyi yi Nyɔ ci esɔ na mì. (2 Tim. 3:14; 2 Piɛ 1:21) Nɔ èkplakɔ Mawu Nyɔ lɔɔ, bunɔ tamɛ kpɔ so lé yi nukplamuwo kpenɔdo amɛ nu do. Le kpɔwɛ mɛ, so xoxo hwenu yí Bibla kanxle amɛ mɔ lɔnlɔn ɖoɖo nɔ eho hɛnnɔ “vevisese” sugbɔ vɛ. (1 Tim. 6:9, 10; Elo. 28:20; Mt. 6:24) Enukplamu nywi teŋ Bibla na mì ci emɔ mìwo ŋgbeɖo lɔnlɔn nɔ eho o! Èɖo ŋwi nukplamu bu ci Bibla na yí ekpedo eo nua? Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so nukplamu ciwo yí le Bibla mɛ nuɔ, mìado jeshi mɔ mìwo Watɔ amɛlɔntɔ lɔ nya enu ci yí nyɔ nɔ mì yí ecɛ agbena mìagbekando ji sɔwu. (Ʒaki 1:5) Nɔ mìwɛni ahan ɔ, mìakpɔ jijɔ sugbɔ le agbe mɛ.—Ezai 48:17, 18. w21.08 17-18 ¶12-13

Nɔ ètɔ nyɔxo kukuɔ, kando ji mɔ Yehowa kpɔtɔ ɖokɔ ŋwi edɔ ci èwa ni vayi. Èdo alɔ kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo ezolelanmɛ. Èdo ji le cukaɖawo mɛ, cukaɖa ɖewo na èse vevi sugbɔ. Èwa do Bibla se jɔjɔɛwo ji yí gbeglɔn ta nɔ wo. Èwa edɔ veviwo le Yehowa habɔbɔ mɛ le egbejinɔnɔ mɛ. Ègbena kpla mɛbuwo. Èwa ci ji èkpe yí zɔnnɔ agbanu koɖo Yehowa habɔbɔ ci yí yikɔ ŋkɔ. Èkpedo mɛ ciwo yí wakɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ nu yí gbedo ŋsɛn wo. Yehowa Mawu lɔn eo sugbɔ, ɖo èle gbeji. Éɖo gbe mɔ ‘yeda so le mɛ ciwo yí kplɔnɔ ye do alɔ̀ mado wo o.’ (Eha. 37:28) Énu kankandojinyɔ cɛ nɔ eo mɔ: “Míwo ɖa a je ewa, yí Na kpɔtɔ a hɛn mí.” (Ezai 46:4) Eyi taɖo, ŋgbenu mɔ ci yeshin ɔ, yedegbenyi ŋɖewanu le Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ o. Ègbekpɔtɔ ve ni sugbɔ! w21.09 3 ¶4

Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛ ɖo énya ŋɖɛ sugbɔ. Bibla nu hɛnnɛ mɔ “ŋununyanya ci yí sonɔ jeŋkwi mɛ” ɖɔ koɖo “ŋshishikuku koɖo kusɛnsɛn nywiwo.” (Ʒaki 3:17) Shigbe jila amɛlɔntɔ nɛɔ, Yehowa nya mɔ nɔ yeku ŋshishi nɔ ye sɛntɔwoɔ, awa nywi nɔ wo. (Ezai 49:15) Ci Yehowa sɛntɔwo nyi nuvɔnmɛwo can ɔ, éna mɔkpɔkpɔ wo. Eyi taɖo Yehowa nunya manumanu lɔ cucui yí ekunɔ ŋshishi nɔ amɛ hweɖekpokpuinu ci ekpɔ mɔ susu nywi ɖe li ci yí taɖo yeawɛ ahan. Ele ahan gan, Yehowa nya hwenu yí deɖo aku ŋshishi nɔ amɛ o. Énya ŋɖɛ, eyi taɖo dekunɔ ŋshishi nɔ amɛ keke aɖe mɔ do nuvwinwawa nu gbeɖe o. Mìasɔɛ mɔ Mawu sɛntɔ ɖe ɖui koŋ yí le nuvɔn wakɔ. Nɔ ejɔ ahan ɖe, nyi mìɖo awaɔ? Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na Pɔlu ŋwlɛ mɔ “mí ŋgbe zɔnnɔ” koɖi o. (1 Kor. 5:11) Woɖenɔ nuvɔnwatɔ ciwo yí gbe mɔ yewodatrɔ ji mɛ ti le hamɛ lɔ mɛ. Ele veviɖe mɔ woawɛ ahan keŋ asɔ glɔn ta nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu egbejinɔtɔwo, ecɛ gbedanasɛ kɔkɔɛnyinyi Yehowa tɔ. w21.10 9-10 ¶7-8

Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìnanɔ nu yí sɔ donɔ alɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔwo. Izraɛliviwo nya mɔ yewodeɖo ava ŋkɔ nɔ Yehowa alɔ totu o. (2 Ese. 16:16) Woɖo ana enu ciwo yí le wo shi sɔ koɖo wowo nɔnɔmɛwo. Nɔ wowɛ ahan ɔ, wodadasɛ mɔ enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ yewo jeŋ nɔ yewo. Lé mìawɛ adasɛ nɔ Yehowa mɔ mìluin yí gbɔngbɔnmɛnu ciwo pleŋ enakɔ mì jeŋ nɔ mìɔ? Mìana enu ciwo yí le mì shi asɔ kpedo hamɛ lɔ hozanzanwo koɖo xexeɛ pleŋ mɛ dɔ lɔ nu. Eyi apotru Pɔlu nu ci emɔ: “Ðo nɔ́ edro nywi li ɔ, Mawu a xɔ enunana lɔ koɖo jijɔ sɔkudo enu ci yí le mí shi nu, dé sɔkudo enu ci yí de le mí shí nu o.” (2 Kor. 8:4, 12) Nɔ enu ci mìna le do ɖe can ɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa.—Maki 12:42-44. w22.03 24 ¶13

Hamɛmɛshinshinwo datɛnŋ aɖe cukaɖa ciwo pleŋ yí le Yehowa mɛwo ji si o. Ganŋgan, Yehowa ji mɔ hamɛmɛshinshinwo le je agbla ado ŋsɛn ye lɛngbɔwo keŋ aglɔnnɔ ta nɔ wo. Vɔ ci edɔ sugbɔ le hamɛmɛshinshinwo ji ahan ɖe, lé woawɛ akpenɔdo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le ʒan mɛ nu doɔ? Míwa apotru Pɔlu tɔ han. Pɔlu jinɔ gashiagamɛ mɔ yeakannɔfu nɔviwo yí agbedo ŋsɛn wo. Anyɔ mɔ hamɛmɛshinshinwo asran yi kpɔwɛ keŋ asɔ lɔnlɔn koɖo xomɛvu awanɔ nu do nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. (1 Tɛs. 2:7) Pɔlu nu nɔ yi kpena xɔsetɔwo mɔ yelɔn wo yí Yehowa can lɔn wo. (2 Kor. 2:4; Efe. 2:4, 5) Pɔlu nyi xlɔ koɖo mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ yí nɔnɔ ju koɖo wo. Évoŋ yí xonɔ nuxu so enu ciwo yí xɛkɔ koɖo yi gbɔjɔgbɔjɔwo nu nɔ nɔviwo yí sɔ dasɛ nɔ wo mɔ yekando wo ji. (2 Kor. 7:5; 1 Tim. 1:15) Ele ahan gan, Pɔlu desɔnɔ susu ɖo yiŋtɔ cukaɖawo ji o. Vɔ éjinɔ mɔ yeakpedo ye nɔviwo nu. w22.03 28 ¶9-10