Août

Taŋfuin Yesu xokɔ nuxu so Rɔma sɔja ciwo yí kan flɛngo do alɔ koɖo afɔwo mɛ ni nu. Yesu delɔn yí enumajɔmajɔ ciwo amɛwo wa do nu na ele dɔmɛzi ji yí gbe mɔ yedasɔ ke wo o. (1 Piɛ 2:23) Shigbe Yesu nɛɔ, mìɖo alɔn faa asɔ nu kenɔ amɛwo. (Kol. 3:13) Mìwo xomumɛtɔwo alo mɛbuɖewo tɛnŋ fɔn gu do mì ji, ɖo wodemɔŋje mìwo jixɔsewo koɖo lé mìnɔnɔ agbe do mɛ o. Wotɛnŋ kan ŋsu nɔ mɛbuwo so mì nu, ado ŋkpɛn mì le amɛwo mɛ, adahɛn mìwo wemawo, alo wotɛnŋ do vɔnvɔn nɔ mì mɔ yewoawa tamɛsɛnnu koɖo mì. Mìdalé wo do dɔmɛ o, vɔ mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yɛ le hun ŋkuvi nɔ wo nɔ woavaxɔ nyɔnɔnwi lɔ gbeɖeka. (Mt. 5:44, 45) Hweɖewonuɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìasɔ nu ke amɛwo, vevitɔ nɔ enumajɔmajɔ ci wowa do mì nu kpɛn. Vɔ nɔ mìlɔn yí dɔmɛzi koɖo amɛleledodɔmɛ xɔ texwe do mìwo ji mɛɔ, dawa nywi nɔ mìwoŋtɔwo o. (Eha. 37:8) Nɔ mìsɔ gbeta mɔ mìasɔ nu ke amɛɔ, anyi mìcin mɔ mìdalɔn yí enumanyɔmanyɔ ciwo yí jɔ do mì ji vayi akpɔtɔ avekɔ mì nu yí mìakpɔtɔ ale dɔmɛzi ji o.—Efe. 4:31, 32. w21.04 8-9 ¶3-4

Woɖe ao mɛ vevi ɖewo ti le hamɛ lɔ mɛa? Nɔ ejɔ ahan ɔ, wosenɔ vevi keke! Kpɔ lé ave Yehowa, hwenu mawudɔla ɖewo ciwo yí le yi xomu lɔ mɛ gbi ɖa! (Ʒuda 6) Gbekpɔ vevisese ci anyi ni, ci ekpɔ Izraɛlivi ciwo yí nyi yi mɛ veviwo fɔn gu do ji zenɛniɖe ɖa. (Eha. 78: 41) Kando ji mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ can senɔ vevi nɔ amɛ veviwo so gbeɖi ɖɛ. Émɔŋje vevisese ci mɛ ètokɔ mɛ. Ao nu aku lanmɛ ni yí ana ŋsɛndoamunyɔ koɖo kpekpedonu ci yí ʒan eo. Blaŋblaŋ ɔ, nɔ ajitɔ alo ajinɔwo kpɔ wowo vi ŋsuvi alo nyɔnuvi vevi ɖe yí eso gbeɖe Yehowa ɖɛɔ, wodonɔ hwɛ wowoɖekiwo mɔ enu sugbɔ li yewoawa sa asɔ kpedo nu nɔ akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa. Nɔviŋsu ɖeka mɔ: “Ŋdonɔ hwɛ nyɛɖeki. Ŋkunɔ drɔ vɔnwo so nyɔ lɔ nu le alɔn mɛ.” Nɔvinyɔnu ci yí to nɔnɔmɛ cɛ han ke mɛ donɔ hwɛ yiɖeki mɔ: “Taŋfuin ŋwa fɛn wa enu ciwo vinɔ ɖo awa. Ŋkpɔɛ mɔ ŋdekpla nu vinyɛ lɔ nywiɖe nɔ alɔn Yehowa o.” w21.09 26 ¶1-2, 4

Mɛɖewo buini mɔ Yehowa mɛwo deɖo akpla Bibla amɛwo o, ɖo wodeyi sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo suklu o. Vɔ woɖo aji enu gɔnmɛ kpɔ nywiɖe. Eyi Luiki ci yí nyi Eŋɛnywiwema ŋwlɛtɔ ɖeka ɖui koŋ yí wa. Éje agbla veviɖe yí ji nyɔ lɔwo “kpɔ pɛpɛpɛ so finni wo so.” Ðo eji mɔ enuhlɛntɔwo le ‘kando ji mɔ enukplakpla ci yí wo xɔ’ kudo Yesu nu “nyi nyɔnɔnwi.” (Luiki 1:1-4) Ʒuifu ciwo yí le Bere wa nu shigbe Luiki nɛ. Ci wose eŋɛnywi lɔ kudo Yesu nu ŋkɔtɔɔ, woji enu gɔnmɛ kpɔ le Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ gbɔxwe akando nyɔ lɔwo ji. (Edɔ. 17:11) Ahanke amɛwo ɖo aji gɔnmɛ kpɔ nɔ enyɔ lɔwo nɛ. Woɖo asɔ enu ciwo Mawu mɛwo kplakɔ wo sɔnɔ kpɔ koɖo enyɔ ciwo Bibla nu. Woɖo agbekpla nu so enu ciwo Yehowa mɛwo wa le egbɛ mɛ nu. Nɔ woji enu gɔnmɛ kpɔ nywiɖeɔ, wodaɖe mɔ yí enyɔbudoamɛnu alo wonumɔwonumɔ atɔn ŋkuvi nɔ wo o. w21.05 3 ¶7-8

Mɛɖe le míwo hamɛ lɔ mɛ yí àtɛnŋ axɔɛ mɛdrua? Hwenu ɖewo li koŋ yí mìwo kpena Kristotɔwo aji mɔ yewoanɔ ju koɖo mì. Atɛnŋ agbɔnnu nɔ nɔvi ɖewo le ŋsusɛnsɛn zanwo ɖuɖu hwenu mɔ, woanɔ ju koɖo wowo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ o. Le mɛbuwo kpaxweɔ, wosenɔ vevi taŋ le ŋkeke ɖewo ji, le kpɔwɛ mɛ, ŋkeke ci ji wowo mɛ vevi ɖe ku. Nɔ mìnɔnɔ ju koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí tokɔ cukaɖa cɛ hanwo mɛɔ, mìadasɛ nɔ wo mɔ mì “bubu tamɛ kpɔ so [wo] nu koŋ.” (Fili. 2:20) Susu sugbɔ li ciwo yí atɛnŋ adɔ awa nɔ Kristotɔ ɖe hweɖewonu mɔ yeci akogo. Vɔ mìdeɖo aŋlɔbe gbeɖe mɔ Yehowa nya mɔ mìɖonɔ seselelanmɛ ŋtɔ́ hanwo o. Énanɔ alɔdu ci yí ʒan mì. Sugbɔtɔɔ, éwɛni to mìwo kpena Kristotɔwo ji. (Mt. 12:48-50) Mìwo can, mìatɛnŋ adasɛ mɔ enu ciwo Yehowa wanɔ nɔ mì jeŋ nɔ mì, nɔ mìtekpɔ yí kpenɔdo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí nyi mìwo xomumɛtɔwo le gbɔngbɔn mɛ nu. Ðekpokpuiɖe ewakɔ nɔ mì hweɖewonu can ɔ, mìdeci akogo gbeɖe o, ɖo Yehowa le koɖo mì gashiagamɛ! w21.06 13 ¶18-20

Yesu kpɔtɔ ɖonɔ susu nywi le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nɔ amɛwo deji mɔ yewoase yi ŋɛdu lɔ can. Nyi yí taɖoɔ? Énya mɔ amɛ sugbɔ ɖo akpla nu so nyɔnɔnwi lɔ nu, eyi eji mɔ yeakpedo amɛ sugbɔ nu lé yeakpe ji do. Gbesɔ kpe niɔ, énya mɔ mɛ ciwo yí delɔn mɔ yewoase ŋɛdu lɔ avasi le yiyimɛ. Kpɔ enu ci yí jɔ le yiŋtɔ xomu mɛ ɖa. Le exwe amɛtɔn koɖo fan ciwo pleŋ esɔ wa kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, nɔviɛ kuɖeka kpeti detrɔ yi nukplavi o. (Ʒan 7:5) Vɔ le fɔnfɔnsoku yitɔ goduɔ, wovanyi Kristotɔwo. (Edɔ. 1:14) Mìdenya mɛ ciwo yí avaxɔ nyɔnɔnwi lɔ le ŋkɔ mɛ o. Mɛɖɛwo ɖe blɛ yí ɖonɔ to mìwo ŋɛdu lɔ wu mɛbuwo. Nɔ mɛ ciwo yí delɔn ɖonɔ to mì kpɔkɔ mìwo nuwana nywiwo koɖo susu nywi ci yí le mì shiɔ, taŋfuin wotɛnŋ vatɔ ‘Mawu kanfukanfu.’ w21.05 18 ¶17-18

Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, éɖo edɔ ɖeka ci yí ma do ve nɔ yi dokplɔtɔwo. Énu nɔ wo mɔ wo le dra Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ yí dasɛ lé woawɛ do nɔ wo. (Luiki 8:1) Le kpɔwɛ mɛ, Yesu nu lé yi nukplaviwo awa nu do nɔ amɛwo lɔn alo gbe mɔ yewodase Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ o. (Luiki 9:2-5) Ci enu nɔ yi nukplaviwo mɔ ‘woaɖe kunu nɔ jukɔn lɔwo pleŋ ɔ,’ édadasɛ nɔ wo mɔ woaɖe kunu nɔ amɛ sugbɔ le eju sugbɔ mɛ. (Mt. 24:14; Edɔ. 1:8) Égbenu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ wo le kpla nu amɛwo nɔ woawa do enu ciwo pleŋ yedɔ wo ji. Yesu nu mɔ woawa edɔ vevi cɛ keke aje mìwo hwenu alo “keke a nanɔ hwecinu yí xexe cɛ a va vɔ.” (Mt. 28:18-20) Gbesɔ kpe niɔ, le ŋtegannukpɔkpɔ ci Yesu dasɛ nɔ Ʒan mɛɔ, éɖe mɛ gbajɛɛ mɔ, ye nukplaviwo pleŋ yí ɖo akpedo mɛbuwo nu nɔ woakpla nu so Yehowa nu.—Enyɔ. 22:17. w21.07 2-3 ¶3-4

Le xexe lɔ pleŋ mɛ gbɛɔ, amɛ sugbɔ nyi amɛɖekɛtɔjitɔwo yí ɖɔ koɖo ehwlɛnwawa gbɔngbɔn. Le kpɔwɛ mɛ, ajɔdotɔ ɖe tɛnŋ jijiɛ mɔ yeayi ŋkɔ wu ye kpena ajɔdotɔ buwo yí atotoɔ ayemɔwo ji keŋ aze to yi kpenawo nu. Le julɔlɔ kanmɛtete mɛɔ, ejulɔtɔ ɖe tɛnŋ ɖui koŋ awa nuvevi koɖo yi kpena keŋ aɖu ji. Nɔ wowakɔ dodokpɔ nɔ sukluviwo gbɔxwe axɔ wo do winivɛshite ɖe ci ŋkɔ yi to nɔ mɛɔ, sukluvi ɖe tɛnŋ fi enuwo aŋwlɛ keŋ aɖu ji. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìnya mɔ nɛnɛ nuwo denyɔ o; wonyi ‘nuvɔn ciwo gbaza wanɔ.’ (Gal. 5:19-21) Vɔ atɛnŋ ajɔ le hamɛ lɔ mɛ mɔ Yehowa sɛntɔwo ale ehwlɛn wakɔ yí akpɔkpɔ wowoɖekiwo mɔ yewonyɔ wu mɛbuwoa? Mìɖo abu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛ nu, ɖo nɔ mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ teteɛkpɔ mɔ yewoadasɛ mɔ yewonyɔ wu mɛbuwoɔ, ana yí nɔviwawa dale nɔviwo mɛ o. Anyɔ mɔ mìahlɛn nu so Bibla mɛ kpɔwɛ ciwo yí xo nuxu so ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔ ciwo yí detekpɔ mɔ yewoadasɛ nɔ yewo kpenawo mɔ yewonyɔ wu wo o. w21.07 14 ¶1-2

Lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ ana mìakpedo mɛ ciwo yí le ŋshishi mɛ alo gbɔjɔ nu. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu xomɛvunɔ sugbɔ kpɔtɔ yí kpekpeɛdo mɛ ciwo yí le ŋshishi mɛ alo gbɔjɔ nu le egbɛ mɛ. Wolɔn wowo nɔviwo yí ji veviɖe mɔ yewoawa ci ji yewokpe keŋ ado alɔ wo. (Elo. 12:25, NWT, gɔnm.; 24:10) Apotru Pɔlu do ŋsɛn mì mɔ: “Mí do ŋsɛn lanmɛ nɔ amɛ ciwo yí vɔnvɔn. Mí do alɔ̀ mɛ ciwo yí gbɔjɔ. Mí xɔ jigbɔnɖɛ koɖo amɛ ɖeshaɖe.” (1 Tɛs. 5:14) Blaŋblaŋ ɔ, emɔ nywitɔ ci ji mìato yí akpedo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe ci yí gbɔjɔ nu yí nyi mɔ mìaɖo to yi nywiɖe yí ana akando ji mɔ mìluin. Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ èsɔ xomɛvu ɖo to yi lɛngbɔ vevi ɖe. Elododo Wema 19:17 nu mɔ: “Eho nana wamɛnɔ le shigbe eho dodo nɔ Tɔhonɔ ɛnɛ. Tɔhonɔ a cufɛn nɔ eo nɔ xomɛvu wawa nɔ wo.” w21.11 10 ¶11-12

Nyi mìatɛnŋ awa yɛ asɔ dra do ɖɛ nɔ esɔ ci yí gbɔgbɔɔ? Enu ciwo yí le mì shi ɖo ajeŋ nɔ mì yí ci mìwo koɖo Yehowa gblamɛ le nywiɖeɔ, eji ŋtɔŋtɔ ɖo ajɔnɔ mì. Nɔ mìjekɔshi mìwo Mawu nywiɖe dojiɔ, kankandoji ci mìɖo mɔ yiaglɔn ta nɔ mì hwenu Gɔgi ci yí so Magɔgi aje mì ji asɛnsɛnŋ doji. Enyɔ ciwo yí le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ dre enu ci yí taɖo Davidi nya mɔ yeatɛnŋ akando Yehowa ji mɔ yiakpedo ye nu mɛ. Davidi gonɔ kpo do Yehowa nu blaŋblaŋ yí yi Mawu dedo ŋkpɛn yi kpɔ o. Hwenu Davidi nyi jajɛ yí kpanŋkɔ Filistɛn jaji Goliatiɔ, énu nɔ ahwawatɔ sɛnŋ ŋtɔ́ mɔ: “Egbɛ ɔ, [Yehowa] a nà yí na ɖu eo ji.” (1 Sam. 17:46) Le yiyimɛɔ, Davidi vawa dɔ nɔ Efyɔ Sɔlu, mɛ ci yí tekpɔ zenɛniɖe mɔ yeawui. Vɔ “[Yehowa] le koɖo Davidi.” (1 Sam. 18:12) Ci Yehowa kpedo Davidi nu vayiɔ, edɔ enya mɔ yeatɛnŋ akando Yehowa ji le tetekpɔ ciwo mɛ yetokɔ yɛ mɛ. w22.01 6 ¶14-15

Le edɔ ciwo pleŋ Yehowa wanɔ mɛɔ, édonɔ ʒinxo yí zannɔ gamɛ ci yí ʒan do edɔ lɔ wawa nu. Éwɛni ahan keŋ asɔ kanfu yi ŋkɔ yí mɛbuwo akpɔ nywi le mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìakpɔ lé Yehowa dra nyigban ji do nɔ agbetɔwo vivivi do ɖa. Ci Bibla drekɔ lé wowa nyigban lɔ doɔ, éxo nuxu so lé Mawu “dre” xexe lɔ koɖo “ekadrenu” do, enu ci ji yí “nyigban le nyinɔnɔ do” koɖo “ekpe ŋkɔtɔ” ci esɔ dado yi texwe. (Job 38:5, 6) Mawu gbezan gamɛ yí bu tamɛ kpɔ so edɔ ci ewa nu. (Gɔnm. 1:10, 12) Kpɔ lé awa nɔ mawudɔlawo ci wokpɔ enu yoyu ciwo yí Yehowa wa ɖa. Anyi enu ci yí ajɔ ji nɔ wo haan! Eyi taɖo le gaŋnɔtɔmɛɔ, mawudɔlawo “dodoɔ axwa koɖo jijɔ.” Nyi yí nyɔ cɛ kpla mìɔ? Yehowa sɔ exwe kotokun nɛniɖe wa nyigban, wleciviwo, koɖo enuleagbuwo yí ci eglo wo pleŋ kpɔɔ, émɔ “wo nyɔ nywiɖe.”—Gɔnm. 1:31. w21.08 9 ¶6-7

Yesu labalu lɔ xo nuxu so ŋsu ɖeka ci yí jikɔ axɔ mɔ nu. Gbɔxwe asoɔ, éyɔ yi hwashiwo yí sɔ talɛntowo na ɖeshiaɖe le wo mɛ, nɔ woasɔ do ajɔ. Ŋsu lɔ nya mɔ nujikpekpe vovovo yí le wo shi eyi taɖo esɔ talɛnto amatɔn na hwashi ɖeka yí sɔ talɛnto amɛve nɔ ebu yí sɔ ɖeka na amɛtɔntɔ. Hwashi amɛve ŋkɔtɔ lɔwo wa dɔ sɛnsinɖe yí na eho lɔwo ji doji nɔ wowo xwetɔ. Vɔ hwashi amɛtɔntɔ lɔ desɔ eho ci woni wa ŋɖekɛ o, eyi taɖo yi xwetɔ nyiin. Hwashi ŋkɔtɔ koɖo amɛvetɔ yɔ edɔ ci wowo xwetɔ ɖo nɔ wo mɔ enuvevi; eyi taɖo wowa dɔ sɛnsinɖe yí sumɔ wowo xwetɔ. Ecɛ wɛ mɔ, talɛnto ci wowo xwetɔ sɔ na wo sugbɔ doji texwe ve. Axwetɔ lɔ cu fɛn nɔ hwashi lɔwo sugbɔ, ɖo wowa dɔ sɛnsinɖe koɖo wowo nujikpekpe. Wowo xwetɔ lɔ kpɔ jijɔ do wo nu yí gbekanfu wo mɔ woje axɔ edɔ sugbɔ doji! w21.08 21 ¶7; 22 ¶9-10

Yehowa dokɔ ʒinxo sugbɔ le ŋkeke vɔvɔ cɛwo mɛ. Deji mɔ mɛɖekɛ agu o. (2 Piɛ 3:9) Éhun mɔ nɔ mɛshiamɛ nɔ atrɔ ji mɛ. Vɔ Yehowa ʒinxododo ɖo sɛnxu. Mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodanɔ godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ akpɔ alɔzu ci hanwo yí Faraɔn kpɔ le Moizi hwenu. Yehowa nu nɔ Faraɔn mɔ: “Ŋ tɛnŋ zan Anyi hlɔnhlɔn yí a do edɔ̀ ci yí a ɖe eo koɖo ao mɛwo so xexe cɛ mɛ. Vɔ, Ŋ sɔ eo daɖo elɛ do enu ɖeka ŋci. Ŋ sɔ eo daɖo elɛ yí a tɛnŋ dasɛ Anyi hlɔnhlɔn nɔ eo. Eyi, amɛwo le xexe lɔ pleŋ mɛ a kplanu so Ŋ nu!” (Hun. 9:15, 16) Jukɔnwo pleŋ avanya mɔ Yehowa ɖekɛ yí nyi Mawu adodwi lɔ. (Eze. 38:23) Nyigbanhunhun ci nu egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ xo nuxu so dasɛ mɔ mɛ ciwo yí le shigbe Faraɔn nɛ yí gbe mɔ yewodaxɔ gbe mɔ Yehowa yí je akpa acɛɔ, woagu wo gbijigbiji. w21.09 18-19 ¶17-18

Woɖe ao mɛ vevi ɖe ti le hamɛ lɔ mɛ yí ena esekɔ vevia? Lé àwɛ nɔ ewa shigbe mɔ mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ nukɔ nyɔ ciwo yí dokɔ vevisese nɔ eoɔ? Mìdatɛnŋ akpɔ emɔ mɔ mɛshiamɛ anunɔ enyɔ ci yí sɔgbe gashiagamɛ o. (Ʒaki 3:2) Mì pleŋ yí nyi nuvɔnmɛwo, eyi taɖo ŋgbejiŋ nɔ eo nɔ mɛɖewo denya enyɔ ci woanu o alo nɔ wodenya gbɔxwe yí nu nyɔ ɖe yí edo vevisese nɔ eo o. Ðo ŋwi apotru Pɔlu nukplamu cɛ: “Míkpɔtɔ ado ji anɔ koɖo míwonɔnɔwo yí asɔ nu kenɔ míwonɔnɔwo faa.” (Kol. 3:13; NWT) Kpɔtɔ akpenɔdo xomu lɔ mɛ tɔ egbejinɔtɔwo nu. Woʒan ao lɔnlɔn koɖo ŋsɛndoamu kakacɛ sɔwu sa. (Ebre. 10:24, 25) Ewanɔ nɔ mɛ ciwo xomumɛtɔ woɖe ti hweɖewonu mɔ, mɛɖewo gbenɔ eha dodo koɖo yewo shigbe mɔ woɖe yewo can ti hannɛ. Mìdaji gbeɖe mɔ yile nyi ahan nɔ wo o! Eʒan mɔ mìakannɔfu yí agbedonɔ ŋsɛn jajɛ ciwo jilawo woɖe ti le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. w21.09 29 ¶13-14; 30 ¶16

Nɔ amɛshinshin koɖo jajɛ ɖe kankɔ seŋ ɔ, edonɔ ŋsɛn wo amɛve lɔwo. (Rɔm. 1:12) Ecɛ ana míwo jajɛwo akando ji sugbɔ mɔ Yehowa lekɔ bu nɔ yi jukɔn, yí amɛshinshin lɔ can akpɔ mɔ yele veviɖe. Ajɔ ji ni mɔ yeaxo nuxu nɔ eo so shicu ciwo yexɔ so Yehowa gbɔ.Nɔ exwe yikɔ nɔ amɛɔ, wodegbenyɔnɔ vi shigbe sa nɛ o, vɔ mɛ ciwo yí sɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ nyɔnɔ vi doji xweshiaxwe le ŋmɛ nɔ Yehowa. (1 Tɛs. 1:2, 3) Nyi yí taɖo enyi ahan ɔ? Ðo ci exwewo vayikɔɔ, wotashi Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí ena kpla wo yí na woɖo adɛn nywiwo. Nɔ mìtekpɔ yí jeshi mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vevi cɛwoɔ, woave nɔ mì doji, mìakpla nu so wo gbɔ yí mìavakpɔ mɔ afixɔxɔ gangan le wo nu! Nɔ jajɛwo dokɔ bubu amɛshinshinwo nuɔ, hamɛ lɔ sɛnnɔŋ, vɔ nɔ amɛshinshinwo can dokɔ bubu jajɛwo nuɔ, egbesɛnnɔŋ doji. w21.09 7 ¶15-18

Mìɖo aze nɔ xomɛveve yí atekpɔ nɔ mìwo ‘ŋshishikuku agangan’ shigbe mìwo Mawu lɔ tɔ nɛ. (Efe. 2:4) Ŋshishikuku denyi mɔ amɛ nu asadɔnu nɔ amɛ kpoŋ o. Ðo ŋshishikuku gɔnmɛ yí nyi mɔ, amɛ nu asadɔnu nɔ amɛ yí woawa enuŋtɔŋtɔwo asɔ kpedo mɛ lɔ nu. Eyi taɖo mì pleŋ atɛnŋ alénɔ ŋkuvi do amɛwo nu le mìwo xomu, mìwo hamɛ alo mìwo nutwi lɔ mɛ keŋ akpɔ mɔ mɛɖe ʒan kpekpedonu ma. Emɔ sugbɔ li ciwo ji mìaku ŋshishi nɔ amɛwo le! Mɛɖe ʒan akɔnfafaa? Mìatɛnŋ ana kpekpedonu ŋtɔŋtɔ mɛɖe, taŋfuin ana ŋɖuɖu yi alo awa dɔ ɖe nia? Kristotɔ ɖe ci wotrɔ xɔ do hamɛ lɔ mɛ ʒan exlɔ nywi ci yí atɛnŋ ado ŋsɛn yia? Mìatɛnŋ adra akɔnfanamɛ ŋɛdu lɔ nɔ mɛbuwoa? (Job 29:12, 13; Rɔm. 10:14, 15; Ʒaki 1:27) Nɔ mìnya mɔ mɛɖewo le eʒan ŋnɔwo mɛɔ, anyi mìkpɔ emɔ ɖeka ci ji mìato yí aku ŋshishi nɔ amɛwo. Nɔ mìkunɔ ŋshishi nɔ amɛwoɔ, ana eji ajɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ sugbɔ, ɖo yi “ŋshishikuku gangan”! w21.10 13 ¶20-22

Davidi nu enu ciwo yí le veviɖe ni teŋ le Ehajiji Wema 23 tɔ mɛ. Ðewo yí nyi gbɔngbɔn mɛ shicu sugbɔ ciwo yí exɔ, ci elɔn mɔ Yehowa le nyi ye Kplɔtɔ. Yehowa kplɔ Davidi “toto emɔ jɔjɔɛwo ji,” yí kpedo nu le egbejinɔnɔ mɛ le hwenu nywiwo koɖo hwenu vwinwo mɛ. Davidi nya mɔ ci Yehowa na emɔ ye yí yemlɔ “egbe fanfan” yitɔwo ji can ɔ, yeado go cukaɖawo le agbe mɛ. Hweɖewonuɔ, étɛnŋ gbɔjɔ yí ewanɔ ni shigbe mɔ ezɔnkɔ zɔnlin “toto balimɛ ci yí do vinvin” hannɛ yí egbeɖo ketɔnɔwo. Vɔ ci Yehowa nyi Davidi Kplɔtɔɔ, “da vɔn nɔ afɔku ɖekpokpwi o.” Ecɛyɛ ɖe, lé Davidi xɔ “enu nywi ɖeshaɖe” doɔ? Éɖo ŋɖekpokpui ci eʒan keŋ akpɔtɔ ate gogo Yehowa. Denyi gbɛmɛnu ciwo yí le shi yí dɔ ekpɔ jijɔ o. Enu ci Yehowa na Davidi jeŋ ni. Enu ciwo yí nyi enuvevitɔ ni yí nyi eshi ci Mawu acu ni koɖo eta ci aglɔn ni. Davidi nyɔ lɔwo na mìkpɔ lé ele veviɖe do mɔ mìaɖo susu ci yí sɔgbe do gbɛmɛnuwo nu. w22.01 3-4 ¶5-7

So xoxo hwenu yí Yehowa mɛwo ɖenɔ kunu yí amɛwo desɔnɔ ɖe le wowo nyɔ ji o. Le kpɔwɛ mɛ, Nowe ci yí nyi “enyɔ jɔjwɛ dratɔ” ɖe kunu na nɔ exwe 40 alo 50 han. (2 Piɛ 2:5) Kankandoji li mɔ, Nowe kpɔkɔ emɔ mɔ amɛwo aɖo to ye, vɔ Yehowa denu nyɔ ɖe ci yí dasɛ mɔ ajɔ ahan o. Vɔ ci Mawu nakɔ mɔdasɛnamɛwo Nowe so tɔjihun lɔ nuɔ, émɔ: “Eo, evio ŋsuviwo, ashio koɖo eviowo shiwo, mí pleŋ mí a ɖo tɔjihun lɔ mɛ.” (Gɔnm. 6:18) Sɔ ta nɔ cɛɔ, ci Yehowa nakɔ jinjinmɛ, kekemɛ koɖo ejiyiyimɛ nɔ arki lɔɔ, Nowe tɛnŋ do jeshi mɔ amɛwo dasugbɔ aɖo to ye o, ɖo nɔ wosugbɔɔ, wodakpɔ texwe le tɔjihun lɔ mɛ o. (Gɔnm. 6:15) Nyɔnɔnwi nyao, mɛɖeka kpetii deɖo to Nowe le xexe vwin ŋtɔ́ mɛ o. (Gɔnm. 7:7) Yehowa do hwɛ Nowe mɔ yɛwa fɛn wa kunuɖeɖedɔ lɔa? Oo! Le Mawu gbɔɔ, Nowe wa kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖe, ɖo edɔ ci Yehowa dɔɛ mɔ yɛ le wa yí ewa pɛɛ.—Gɔnm. 6:22. w21.10 26 ¶10-11

Kpɔ lé awa nɔ Ruta ci ese Naomi nukɔ nyɔ cɛwo ɖa! Ruta so le yi xwe yí kplɔ Naomi do mɔ yeakpedo nu. Ruta fan vin koɖi, fa kɔn ni yí zɔn mɔ koɖi na nɔ ŋkeke sugbɔ keke wovaɖo axwe. Vɔ ecɛyɛɔ, Naomi vanukɔ mɔ: “[Yehowa] kplɔ ŋ va axomɛ alɔ̀ totu.” Ci Ruta nɔ koɖo Naomi le hwenu ŋtɔ́wo pleŋ mɛ can ɔ, Naomi nyɔ lɔwo dasɛ mɔ kpekpedonu ci Ruta ni dejeŋ ni o. Yi nyɔ lɔwo ado vevisese nɔ Ruta sugbɔ! Ganŋgan, ékpɔtɔ kudo Naomi nu. (Ruta 1:3-18) Egbɛɔ, mìtɛnŋ je agbla mɔ mìakpedo nɔvinyɔnu ɖe ci yí le vevisese mɛ nu, vɔ yí nuxu ciwo yí tokɔ le aglan mɛ ni tɛnŋ ve mì nu doŋkɔ. Nɔ enyi ahan can ɔ, mìatekpɔ nɔ mìŋgbedo dɔmɛzi o. Mìakpɔtɔ akudo mìwo nɔvinyɔnu lɔ nu, yí abiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo mì nu mìakpɔ emɔ ci ji mìato keŋ afa kɔn ni. (Elo. 17:17) Taŋfuin nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ ʒan kpekpedonu, gan yí agbe doŋkɔ mɔ wodakpedo ye nu o. Nɔ mìluin nyɔnɔnwitɔɔ, mìdana ta o, mìawa ci ji mìkpe ni.—Gal. 6:2. w21.11 11 ¶17-19

Wozannɔ nyɔgbe “kɔkɔɛ” koɖo “kɔkɔɛnyinyi” le Bibla mɛ nɔ wojikɔ axo nuxu so agbenywinɔnɔ alo sɛnsɛn mɛmi ci woasɔ na Mawu nu. Woanɔ kɔkɔɛɖe gɔnmɛ yí gbenyi mɔ woasɔ amɛɖeki do akpo yí asumɔ Mawu. Nɔ mìatrɔ anuiɔ, nɔ agbenɔnɔ mìwo tɔ mɛ́, mìsɛnkɔ Yehowa shigbe lé eji do nɛ yí ekacaca nywi le mìwo koɖo yɛ gblamɛɔ, anyi mìle kɔkɔɛɖe. Mìwo nyi nuvɔnmɛwo yí Yehowa yɛ le kɔkɔɛɖe, gan yí ji mɔ ye koɖo mìwo anyi xlɔ veviwo. Enukpacamɛ teŋ yí nyi cɛ! Yehowa mɛ́ yí le kɔkɔɛɖe le ŋɖekpokpui mɛ. Mawudɔla ciwo yí woyɔnɔ mɔ Serafɛnwo yí wonɔnɔ Yehowa fyɔʒinkpin gbɔ yí nu nyɔ cɛ. Eɖewo nu le wo mɛ mɔ: “Kɔkwɛ, kɔkwɛ, kɔkwɛ, [Yehowa] Ŋsɛnwo Pleŋtɔ [nyi kɔkwɛ gangantɔ].” (Ezai 6:3) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mawudɔla lɔwo le kɔkɔɛɖe, ɖo gbɔxwe wo koɖo Mawu ci yí le kɔkɔɛɖe aveɔ, ele mɔ woanɔ kɔkɔɛɖe hɛnnɛ. w21.12 3 ¶4-5

Blaŋblaŋ ɔ, jajɛwo bunɔ tamɛ kpɔ so lé woazan wowo gbe do nu. Wowo cicawo koɖo wowo xomumɛtɔ ciwo denyi xɔsetɔwo o tɛnŋ nunɔ nɔ wo mɔ wo le yi suklu sugbɔ keŋ avawa edɔ kpɛnkpin le esɔ mɛ. Vɔ suklu yiyi ahan aɖu gamɛ sugbɔ. Ahanke, wowo jilawo koɖo wowo xlɔ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ tɛnŋ nukɔ nɔ wo mɔ wo le zan wowo gbe asɔ sɛn Yehowa. Nyi yí atɛnŋ akpedo jajɛ ɖe ci yí lɔn Yehowa nu nɔ asɔ gbeta nywiɔ? Átɛnŋ akpɔ nyɔna le Efezitɔwo 5:15-17 hlɛnhlɛn koɖo tamɛbubukpɔ so nu mɛ. Nɔ jajɛ ɖe hlɛn kpukpui cɛwo ɖegbɔɔ, étɛnŋ biɔ yiɖeki se mɔ: ‘Nyi yí nyi “[Yehowa] droɔ”? Gbeta ci nasɔ ajɔ ji niɔ? Gbeta ci nasɔ yí anyi mɔ ŋzankɔ anyi gamɛ nywiɖeɔ?’ Ðo ŋwi mɔ “ŋkeke lɔwo nyina,” yí woagu xexe cɛ ci ji Satana kpakɔ acɛ do si le majinjinɖe mɛ. w22.01 27 ¶5

Hwenu yí Ʒaki vanyi Yesu dokplɔtɔ egbejinɔtɔ ɖekaɔ? Ci Yesu fɔn so ku goduɔ, “[édasɛ] Yiɖeki nɔ Ʒaki, É gbe dasɛ yiɖeki nɔ amɛdɔdɔ lɔwo pleŋ.” (1 Kor. 15:7) Le Yesu koɖo Ʒaki gododo cɛ godu gbɔxwe evatrɔ Yesu nukplavi. Éle koɖo apotruwo le shanŋ xɔ ɖeka mɛ le Ʒerusalɛmu hwenu wole te kpɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci woana wo. (Edɔ. 1:13, 14) Le yiyimɛɔ, Ʒaki vanyi exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Dɔjikpɔha mɛ tɔ ɖeka. (Edɔ. 15:6, 13-22; Gal. 2:9) Yí le hwenu ɖewo doŋkɔ nɔ exwe 62 K.H. ɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ na éŋwlɛ wema ɖeka ɖaɖa Kristotɔ amɛshiaminɔwo. Nɔ jeŋkwi alo nyigban ji mɔkpɔkpɔ yí le mì shi can ɔ, mì pleŋ mìɖukɔ le nɔ yi wema lɔ le egbɛ mɛ. (Ʒaki 1:1) Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ xolɔtɔ Josephus ŋwlɛ mɔ, Ʒuifuwo Vɔnsatɔ Gangantɔ Ananiasi yí ɖe gbe yí wowu Ʒaki. Ʒaki kpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yehowa keke yi yi kugbe. w22.01 8 ¶3; 9 ¶5

Ŋɖeka ci mìatɛnŋ akpla le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ yí nyi mɔ, mìdeɖo akpɔ emɔ mɔ Yehowa axe mɔ nɔ cukaɖa ciwo yí ado mìwo xɔse kpɔ o. Shigbe lé wote Yesu kpɔ keke yi ku mɛ nɛɔ, mìwo can, mìɖo adra do keŋ anɔ gbeji, nɔ evaʒan mɔ mìaku can. (Mt. 16:24, 25) Vɔ kankandoji le mì shi mɔ Mawu dalɔn woate mì kpɔ sɔwu gan mìwo ŋsɛnwo o. (1 Kor. 10:13) Nubu ci mìkpla yí nyi mɔ shigbe Yesu nɛɔ, mìtɛnŋ kpe fun do ŋɖemajɔ ji. (1 Piɛ 2:19, 20) Denyi ŋɖe mìwa taɖo yí amɛwo cinɔ yumɛ nɔ mì o, vɔ susu lɔ yí nyi mɔ mìdenyi xexe lɔ tɔ o yí mìgbeɖenɔ kunu so nyɔnɔnwi lɔ nu. (Ʒan 17:14; 1 Piɛ 4:15, 16) Yesu nya enu ci yí taɖo Yehowa ɖe mɔ yí ekpe fun. Vɔ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔ bu ciwo kpekɔ fun biɔnɔ se hweɖewonu mɔ, nyi yí taɖo Yehowa ɖe mɔ yí ŋɖewo jɔnɔ ma. (Xab. 1:3) Mìwo Mawu ŋshishikunamɛtɔ koɖo ʒinxodotɔ lɔ mɔŋje mɛ mɔ, denyi xɔse yí hwedo wo o. Enu ci woʒan yí nyi akɔnfafa ci Yehowa ɖekɛ atɛnŋ ana wo.—2 Kor. 1:3, 4. w21.04 11 ¶9-10

Mìwo sɛnsɛn akpe nɔ Yehowa nɔ esɔ koɖo lé eji do yí mìwɛkɔ koɖo lɔnlɔn yí gbebuini. Mìnya mɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ yí woɖo asɛn yí mìji mɔ mìwo sɛnsɛn le nyi enunywitɔ ci mìsɔ nikɔ. Emɔ ɖeka ci ji mìto yí sɛnnɔ Yehowa yí nyi nɔ mìdo gbe ɖaɖa ni. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo sɔ gbedodoɖa ciwo mìwanɔ sɔ koɖo linfin ci wogbɔn ji ɖɛ yí wa nywiɖe ci wosɔ nanɔ Mawu le avɔnzava mɛ yí le ŋkɔ mɛɔ, wovazinni le gbedoxɔ mɛ. Linfin lɔ kpenɔ nɔ Mawu. Ahanke, gbedoɖa ciwo mìwanɔ so ji mɛ na ‘ékpɔnɔ jijɔ’ nɔ egbenyi nyɔgbe nyɛkuinwo mìzan can. (Elo. 15:8; 2 Ese. 33:10) Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa mɔ yease mìwo gbedoɖa ciwo mɛ mìnunɔ ni le mɔ mìluin yí enu ci ewa nɔ mì jeŋ nɔ mì. Éjinɔ mɔ mìwo le nu enu ciwo yí wakɔ mì, enu ciwo mìkpɔkɔ mɔ nɔ koɖo enu ciwo yí drokɔ mì nɔ ye. Danyɔ mɔ gbɔxwe mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ɖe, mìabu tamɛ nywiɖe gbɔxwe anu nyɔ lɔwo ni ba? Nɔ èwɛni han ɔ, ao gbedoɖawo ale shigbe “linfin” nywitɔ ci yí ajɔnɔ ji nɔ Edao ci yí le jeŋkwi mɛ. w22.03 20 ¶2; 21 ¶7

Le Harmagedɔn hwenuɔ, denyi mìwo yí anu mɛ ciwo Yehowa aku ŋshishi nɔ alo mɛ ciwo yí agu si o. (Mt. 25:34, 41, 46) Mìatɛnŋ akando kojoɖoɖo Yehowa tɔwo jia, alo mìami sinsin ɖo mìdelɔn do yi gbetasɔsɔwo jia? Eze petii mɔ evyɛ yí mìado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu keŋ atɛnŋ avakando ji le sɔ mɛ pleŋpleŋ. Kpɔɛ le susu mɛ yí akpɔ lé awa do nɔ mì le xexe yoyu lɔ mɛ ɖa. Ŋsusɛnsɛn dagbeli o, ajɔdotɔ amɛtafudotɔwo koɖo acɛkpatɔ ciwo yí do vevisese nɔ agbetɔwo dagbeli hɛnnɛ o. Mìdagbese dɔ̀lele, nyɔxokuku alo ku nyɔ ɖekɛ o. Woacu Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo do kpu na nɔ xwe kotokun ɖeka. Enubaɖa ciwo pleŋ wowo gufɔnfɔn lɔ hɛn vɛ avɔ sesese. (Enyɔ. 20:2, 3) Eji ajɔ mì keke mɔ mìkando ji mɔ enujɔjɔɛ yí Yehowa wanɔ tɛgbɛɛ! w22.02 6-7 ¶16-17

Yesu wanɔ fafa yí donɔ ŋsɛn amɛwo mɔ, nɔ manyimanyi ɖe va gblamɛ nɔ woɔ, wo le kpɔ gbɔ le fafa mɛ. Énu nɔ wo mɔ nɔ woji mɔ Yehowa axɔ sɛnsɛn ci wosɔ nikɔɔ, woɖo avayi wa fafa koɖo wowo nɔviwo. (Mt. 5: 23, 24) Ékpedo apotru yitɔwo nu zenɛniɖe nɔ woami aɖe hwlɛnhwlɛn so mɛ ci yí nyi amɛgangantɔ le wo mɛ nu. (Luiki 9:46-48; 22:24-27) Gbɔxwe mìanyi fafamɛɔ, denyi mìami enyɔ dɔndɔn ɖekɛ yɔ o, mìɖo awa nu wu ahan. Mìɖo aje agbla awanɔ fafa yí adonɔ ŋsɛn mìwo nɔviwo mɔ wo le kpɔnɔ manyimanyi wowotɔwo gbɔ le fafa mɛ. (Fili. 4:2, 3; Ʒaki 3:17, 18) Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nyi nalɔn asɔ sa vɔn keŋ awa fafa koɖo mɛbuwoɔ? Nɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe wa nu koɖoŋ ɖe, ŋlenɔ nyɔ lɔ do dɔmɛa? Ŋnɔnɔ te mɔ mɛ lɔ yí ava wa fafa koɖoŋ a alo nyɛŋtɔ yinɔ gbɔ nɔ ewa nɔŋ mɔ eyi hɛn cukaɖa lɔ va can a?’ w22.03 10 ¶10-11

So xoxo hwenu ɖyi yí Bibla nu ɖɛ mɔ Mawu mɛwo “a sɔ wowoɖekiwo jo vofamɛtɔ” yí asumɔ Yehowa le Yesu do kplɔkplɔ mɛ. (Eha. 110:3) Enyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ le mìwo hwenu gbɛ. Xweshiaxweɔ, Yehowa sɛntɔwo zannɔ gaxoxo miliɔn nɛniɖe sɔ dranɔ eŋɛnywi lɔ koɖo ezolelanmɛ. Wowoŋtɔwo yí lɔn faa wanɔ dɔ cɛ yí mɛɖe decunɔ efɛn nɔ wo o. Wogbezannɔ enu ciwo yí le wo shi sɔ kpenɔdo wowo nɔviwo nu yí gbedonɔ ŋsɛn wo le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Hamɛmɛshinshin koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo zannɔ gaxoxo nɛniɖe sɔ dranɔ bɔbɔwo do yí gbejinɔ wowo kpena xɔsetɔwo kpɔ keŋ ado ŋsɛn wo. Susu ci yí taɖo Yehowa mɛwo wakɔ edɔ cɛwo pleŋ ɔ? Lɔnlɔn ci woɖo nɔ Yehowa koɖo amɛwo yí dɔ. (Mt. 22:37-39) Yesu dasɛ le yi nuwanawo mɛ mɔ mɛbuwo ʒan le veviɖe nɔ ye wu yeŋtɔ tɔ. Mìwakɔ ci ji mìkpe keŋ awa yitɔ han. (Rɔm. 15:1-3) Mɛ ciwo yí wɛkɔ kpɔkɔ nyɔnawo so mɛ. w22.02 20 ¶1-2

Le Izraɛliɔ, amɛ sugbɔ nyi agbledetɔwo yí wocunɔ fɛn nɔ dɔwatɔwo le ŋkeke lɔ vɔvɔnu gbeɖeka duu. Nɔ wodecu fɛn nɔ dɔwatɔ ɖe le ŋkeke lɔ vɔvɔnuɔ, datɛnŋ akpɔ yi xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ gbenɔgbe o. Yehowa ɖe mɛ mɔ: “Ðo, wamɛnɔ yí e nyi, yi ho nyi enu ci yí ʒin.” (2 Ese. 24:14, 15; Mt. 20:8) Egbɛɔ, wodecunɔ ho nɔ dɔwatɔwo ŋkeŋke o, vɔ wocuini nɔ wo zeɖeka alo zeve le wleci ɖeka mɛ. Ele ahan gan, gɔnmɛɖose ci yí le 1 Ese Wema 19:13 mɛ kpɔtɔ le dɔ wakɔ gbɛ. Dɔwaxuga ɖewo dewanɔ nu do wowo dɔwatɔwo nu nywiɖe o, yí eho ci wocunɔ nɔ wo hwenɔ wu edɔ ci wowa. Wonya mɔ ɖewaxu deli nɔ dɔwatɔ lɔwo o, yí woakpɔtɔ awakɔ dɔ nɔ yewo nɔ edɔ lɔ gbewugan eho lɔ can. Nɔ mìanuiɔ, dɔwaxuga cɛwo ‘ʒinkɔ fɛncu ji nɔ edɔwatɔ lɔwo.’ Kristotɔ ci yí xɔ amɛ do yi dɔ mɛ ɖo awɛ keke nɔ ŋgbetanɔfu yi dɔwaviwo o. w21.12 10 ¶9-10

Efun ciwo pleŋ Yesu kpe na yí shikɔ ɖo aci sugbɔ. Éʒan kpekpedonu gbɔxwe anu shi. Yesu dekpɔɛ mɔ nɔ yenu lé ewakɔ do nɔ yeɔ, anyi yekle o, yí mìwo can mìɖo anu lé enu wakɔ do nɔ mì nɔ mɛbuwo. Le akpaxwe sugbɔ mɛ le mìwo gbe mɛɔ, mìtɛnŋ gbe mìwo ʒanwo nunu nɔ mɛbuwo. Vɔ nɔ evaje gaɖemɛ yí mìʒan lɔduɔ, mìɖo ahwlɛn do abiɔ kpekpedonu mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìshin alo mìlé dɔ̀ɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìanu nɔ exlɔ ɖe nɔ akɔ mì yi afimɛ alo dotoxwe. Nɔ mìgbɔjɔɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìanu nɔ hamɛmɛshinshin ɖe alo Kristotɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ nɔ ase enu ci yí wakɔ mì alo nɔ anu “enyɔ nywi” ciwo yí ado ŋsɛn mì. (Elo. 12:25, NWT) Mína mìaɖo ŋwi mɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo lɔn mì yí jinɔ mɔ yewoakpedo mì nu le “cukaɖawo hwenu.” (Elo. 17:17) Vɔ wodatɛnŋ anya enyɔ ciwo yí le susu mɛ nɔ mì o. Gbɔxwe woanya mɔ mìʒan kpekpedonuɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìwoŋtɔwo anui nɔ wo. w21.04 11-12 ¶11-12

Egbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ nɔ trɔtrɔwo va mìwo gbe mɛ. Woɖɔli dɔ nɔ mɛɖɛwo ciwo yí wa gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ na nɔ exwe sugbɔ. Shinshin dɔ yí mɛɖɛwo tashi sumɔsumɔdɔ ci wolɔn wawa. Esɔgbe mɔ mìanɔ ŋshishi mɛ nɔ trɔtrɔ ŋtɔ́wo va mì ji. Nɔ mìtekpɔ yí ɖo Yehowa susu do trɔtrɔ ci yí va lɔ nuɔ, ale fafɛɖe mɔ mìakpɔ jijɔ do mìwo nɔnɔmɛ yoyu lɔ nu. Yehowa wakɔ edɔ ganganwo le egbɛ mɛ yí mɔnukpɔkpɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìawa dɔ koɖi. (1 Kor. 3:9) Lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mì detrɔ o. Eyi taɖo nɔ enyi eo yí woɖɔli dɔ nɔ le habɔbɔ lɔ mɛɔ, ŋgbebunɔ tamɛ gbɛmɛgbɛmɛ so enu ciwo pleŋ yí dɔ woɖɔli dɔ nɔ eo nu o alo anukɔ mɔ nyi yí dɔ taɖo wowa trɔtrɔ cɛ ma o. Ŋgbebunɔ tamɛ so “hwenu xoxuiwo” nu o; ewaɖeɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ nakpɔ enunywi le trɔtrɔ ci yí va mɛ. (Ŋun. 7:10, NWT) Kpɔtɔ aɖo susu nywi. Eyi adɔ mìakpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ yí anɔ gbeji nɔ mìwo nɔnɔmɛwo trɔ can. w22.03 17 ¶11-12

Miwo yí Yehowa ɖonɔ lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ nɔɔ? Bibla nu mɔ enu sugbɔ li ciwo yí mìatɛnŋ alɔn, ɖewo yí nyi “agbledede,” “vɛn koɖo ami,” “ekplanana” alo “ŋununyanya.” (2 Kro. 26:10, NWT; Elo. 12:1; 21:17, NWT; 29:3) Ci ele ahan can ɔ, mìdatɛnŋ aɖo lɔnlɔn gangan nɔ enu cɛwo o, agbetɔwo ɖekɛ yí woɖonɔ lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ nɔ. Vɔ Yehowa deɖonɔ lɔnlɔn cɛ nɔ amɛ kpoŋ o. Yɛ koɖo mɛ ciwo yí venɔ ɖekɛ yí eɖonɔ lɔnlɔn gangan cɛ nɔ. Mìwo Mawu nɔnɔ gbeji nɔ yi xlɔwo. Éɖo gbe mɔ yeawa enunywi ɖeka nɔ wo, eyi davami wo lɔnlɔn kpɔ o. Yehowa lɔn agbetɔwo pleŋ. Yesu nu nɔ Nikodɛmu mɔ: “Ðo ɔ, Mawu lɔn xexe lɔ [agbetɔwo] sugbɔ, é yí taɖo É sɔ Eviɛ akogo ɖaɖa, nɔ amɛ ɖekpokpwi ci xɔɛ ji se da trɔn o, vɔ a kpɔ agbe mavɔ.”—Ʒan 3:1, 16; Mt. 5:44, 45. w21.11 2 ¶3; 3 ¶6-7

Agbenɔnɔ le xexe vwin cɛ mɛ gbɔnnu yí taŋfuin mìado go cukaɖa sɛnŋ buwo sɔwu le esɔ mɛ. (Mt. 24:21) Mìkpɔkɔ mɔ veviɖe nɔ gbecigbe cukaɖa cɛwo pleŋ avayi yí mìaŋlɔbe wo, wodagbejɔ kpɔ o! (Ezai 65:16, 17) Eze gbajɛɛ mɔ, mìɖo akpɔtɔ adonɔ ŋsɛn mìwo jidodo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu nu mɔ: “Toto ejidodo míwotɔ mɛ ɔ, mí a hwlɛn míwoɖekiwo gan.” (Luiki 21:19) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so mɛ ciwo yí do ji nywiɖe le mìwo cukaɖawo han mɛɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn mìwo jidodo. Mi yí ɖo ejidodo kpɔwɛ nywitɔ ɖɛɔ? Yehowa Mawu yɔ. Ðoŋci lɔ kpaca eoa? Taŋfuin awa ahan nɔ eo doŋkɔ, vɔ nɔ èvabu tamɛ kpɔ so nuɔ, àkpɔ enu ci yí taɖo enyi ahan. Legba yí kpakɔ acɛ nɔ xexe lɔ, eyi taɖo cukaɖawo sugbɔ li. Yehowa ɖo ŋsɛn yí agu xexe lɔ le afɔdumɛ, gan énɔkɔ te mɔ yeavawɛ gbeɖeka le esɔ mɛ. (Rɔm. 9:22) Gbɔxwe ŋkeke lɔ aɖoɔ, mìwo Mawu kpɔtɔ dokɔ ji. w21.07 8 ¶2-4