Septembre

Enu ciwo Yesu kpla amɛwo desun mɛ nɔ mɛɖewo le yi hwenu o. Wogbejikɔ nubuwo doji. Vɔ ci egbe mɔ yedawa enujiŋ lɔ nɔ woɔ, étrɔ afɔklɛnnu nɔ wo. (Matt. 16:4) Lé Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nuɔ? Enyɔnuɖɛtɔ Ezai ŋwlɛ so Mɛsia lɔ nu mɔ: “Dá do axwa yí a xo nuxu le emɔwo ji o. Dá do axwa alo yí a kɔ egbe yì ji o.” (Ezai 42:1, 2) Yesu dedɔn amɛwo susu va yiɖeki ji le yi sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ o. Decu gbedoxɔ ganganwo o, dedonɔ sɛnsɛnwu ɖe o yí denunɔ nɔ amɛwo mɔ wo le yɔ sɛnsɛn ga ŋkɔ ɖe nɔ ye o. Ci Yesu vale cukaɖawo mɛɔ, detekpɔ mɔ yeawa enujiŋ ɖe le ŋkɔ nɔ Efyɔ Erodi nɔ ye nu ajɔ ji ni o. (Luiki 23:8-11) Yesu wa enujiŋ sugbɔwo, vɔ eŋɛnywi lɔ dradra yí nyi edɔ vevitɔ ni. Énu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “É yí ŋci Ŋ va do.”—Maki 1:38. w21.05 4 ¶9-10

“Mɛ ciwo shi yí eji nɔnɔmɛ nywi le nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ” yí mìjinɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Edɔ. 13:48, NWT) Gbɔxwe amɛ nɛnɛhantɔwo atɛnŋ atrɔ Yesu nukplaviwoɔ, mìɖo akpedo wo nu (1) nɔ woamɔŋje enu ciwo wokplakpla le Bibla mɛ, (2) alɔn do wo ji, yí (3) asɔ wo do edɔwawa mɛ. (Kol. 2:6, 7; 1 Tɛs. 2:13) Amɛshiamɛ le hamɛ lɔ mɛ yí atɛnŋ adasɛ lɔnlɔn nɔ Bibla nukplaviwo yí agbedo ozɔn nɔ wo va mìwo bɔbɔwo, ecɛ akpedo wo nu. (Ʒan 13:35) Mɛ ci yí kplakɔ nu koɖo nukplavi ɖe can ɖo azan gamɛ yí aje agbla akpedo nu nɔ aɖu jixɔse koɖo nuwana dɔndɔn ciwo yí “lo do goguiɖe” le mɛ ji. (2 Kor. 10:4, 5, NWT) Etɛnŋ xɔ wleci sugbɔ gbɔxwe nukplavi ɖe awa trɔtrɔwo le yi gbe mɛ keŋ aje awa ʒinʒindoshimɛ. Vɔ trɔtrɔ cɛwo le veviɖe. w21.07 3 ¶6

Mìkando ji mɔ enu ci mìwo Yehowa Kunuɖetɔwo kplakɔ amɛwo nyi nyɔnɔnwi yí mìwoɖekɛ yí sɛnkɔ Yehowa shigbe lé eji do nɛa? Apotru Pɔlu kando nyɔnɔnwi lɔ ji sɛnsinɖe. (1 Tɛs. 1:5) Denyi jijɔ ci ekpɔkpɔ le mɛ taɖo ekando ji mɔ nyɔnɔnwi lɔ yɔ o. Vɔ éwa ɖaŋ kplanɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe. Éxɔɛ se mɔ “Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo so Mawu gbɔ.” (2 Tim. 3:16) Nyiwo yí ekplaɔ? Le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛɔ, Pɔlu kpɔ kpeɖoji matrɔmatrɔ ci yí dasɛ mɔ Yesu yí nyi Mɛsia ci gbe woɖo ɖɛ, vɔ Ʒuifu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo delɔn do ji o. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ cɛwo nunɔ mɔ yewokplanɔ nyɔnɔnwi lɔ amɛwo, vɔ enu ciwo Mawu gbe yí wowanɔ. (Titu 1:16) Pɔlu dewa wowotɔ han o, decan fiɖewo nɔ Mawu Nyɔ lɔ mɔ wowo ji yeaxɔ se keŋ gbe kpɛtɛwo ɖɛ o. Élɔn faa wa do ‘Mawu Nyɔ lɔ’ ji yí gbekplɛ koɖo amɛwo.—Edɔ. 20:27. w21.10 18 ¶1-2

Nɔ mìdo nu yí wu shi niɔ, mìɖo anya mɔ Mawu yí na eshinnɔ. (1 Kor. 3:6, 7) Yehowa kpɔnɔ agbetɔwo pleŋ mɔ wole veviɖe. Éhun mɔ nɔ mì mɔ mìawa dɔ koɖo ye Viye yí abɔ jukɔnwo pleŋ mɛ tɔwo gbɔxwe vɔvɔnu nɔ xexe vwin cɛ aɖo. (Agai 2:7) Mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ le shigbe amɛhwlɛngandɔ nɛ. Yí mìle shigbe mɛ ciwo yí le gbɛbɔbɔ ɖe mɛ yí wodɔ nɔ woaɖe mɛ ciwo yí xa ci dodu gangan ɖe mɛ ti hannɛ. Ci enyi amɛ hwɛɖeka yí wotɛnŋ hwlɛn ti le dodu lɔ mɛ can ɔ, edɔ ci amɛhwlɛngantɔ lɔwo pleŋ wa le veviɖe. Ahanke eŋɛnywidradradɔ lɔ can le nɛ. Mìdenya amɛ nɛni ci yí woahwlɛn gan so Satana xexe cɛ mɛ o. Vɔ Yehowa atɛnŋ azan mɛɖekpokpui le mì mɛ yí akpedo wo nu. Andreas ci yí le Bolivie nu mɔ: “Nɔ mɛɖe kpla nyɔnɔnwi lɔ keke yí wa ʒinʒindoshimɛɔ, ŋnya mɔ amɛ sugbɔ yí wa dɔ alɔlealɔmɛ gbɔxwe enyi ahan.” Le vamɛ mɔ mìakpɔtɔ aɖo susu nywi ŋtɔ́ han do mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, Yehowa acu shi nɔ mì, eyi kunuɖeɖedɔ lɔ ana mìakpɔkpɔ jijɔ haan. w21.05 19 ¶19-20

Tajinu ɖeka ci yí le adewo shi yí nyi mɔ woalé elan ɖe alo awui. Wotɛnŋ zannɔ fɛnca alo gamɔ vovovowo. Mɛɖeka le mɛ ciwo mɔ yewova akɔn fagbe nɔ Job xo nuxu so fɛnca cɛ hanwo nu. (Job 18:8-10) Lé adedatɔ wɛni keke lénɔ elan ɖeɔ? Élenɔ ŋkuvi do elan lɔ nu nywiɖe. Fini eyinɔɔ? Nyi yí jɔnɔ ji niɔ? Fɛnca ci nazan asɔ li le avomɛɔ? Satana le shigbe adedatɔ ŋtɔ́ hannɛ. Élenɔ ŋkuvi do mì nu nywiɖe. Édonɔ jeshi finiwo mìyinɔ koɖo enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ mì. Le yi goduɔ, ézannɔ fɛnca ci ekpɔ mɔ yɛale mì le avomɛ. Vɔ Bibla nu nɔ mì mɔ nɔ fɛnca lɔ lé mìɔ, mìatɛnŋ ato le mɛ dru. Egbekpla mì lé mìawɛ aze nɔ fɛnca lɔwo. Egoyiyi koɖo ŋbia yí nyi fɛnca amɛve ciwo yí wanɔ dɔ nɔ Satana nywiɖe wu. Satana zan nɔnɔmɛ dɔndɔn cɛwo so xwe kotokun nɛniɖe ke yí wojenɔ ji ni nywiɖe. Éle shigbe xeviletɔ ci yí ɖo aye nɔ xevi ɖeka keŋ li do aja mɛ nɛ. (Eha. 91:3) Vɔ de eyi taɖo mìatashi mìwoɖekiwo ɖɛ Satana alé o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa dre ayemɔ ciwo Satana zan yí sɔ lénɔ amɛwo nɔ mì.—2 Kor. 2:11. w21.06 14 ¶1-2

Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu shinshin egbejinɔtɔwo le veviɖe. Mawu Nyɔ lɔ sɔ wowo ɖa ɣiwo sɔ koɖo efyɔkuku. (Elo. 20:29) Ele ahan gan, etɛnŋ jɔ mɔ mìdasɔ susu ɖo amɛ vevi cɛwo ji o. Nɔ jajɛwo nya mɔ amɛshinshinwo le veviɖeɔ, woakpɔ dɔkunu vevi ci yí nyɔ wu ekpexɔafiwo. Amɛshinshin egbejinɔtɔwo le veviɖe nɔ Yehowa Mawu. Énya mɛ ciŋmɛ wonyi le ji mɛ, yí gbejeshi wowo dɛn nywiwo. Ci amɛshinshin cɛwo sumɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔɔ, woɖo nunya. Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ woma nunya cɛ koɖo jajɛwo. (Job 12:12; Elo. 1:1-4) Yehowa gbedonɔ afixɔxɔ wowo jidodo nu. (Mal. 3:16) Wodo go cukaɖawo le agbe mɛ, gan wokpɔtɔ ɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu. Wowo mɔkpɔkpɔ sɛnŋ wu ŋkɔtɔ ci wotɔ nyɔnɔnwi lɔ kplakpla. Yehowa lɔn wo, ɖo wokpɔtɔ drakɔ yi ŋkɔ ci “wo shin can.”—Eha. 92:12-15. w21.09 2 ¶2-3

Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, anyɔ mɔ mìagbeje mìwoɖekiwo mɛ yí akpɔ enu ci yí cucunɔ mì yí mìwanɔ ŋɖewo. Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nɔ ŋbubuɔ kpɔ mɔ ŋnyɔ wu mɛbuwo ɖe, ejɔnɔ ji nɔŋ a? Ŋjenɔ agbla veviɖe yí aji mɔ nanyɔ wu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo alo nɔ egbenyi hwɛɖeka kpetiɔ, nadasɛ mɔ ŋle ŋkɔ nɔ woa? Alo ŋjikɔ kpoŋ mɔ maje agbla veviɖe nɔ anyi nu akpe nɔ Yehowa yɔa?’ Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìdeɖo asɔ mìwoɖekiwo sɔnɔ kpɔ koɖo mɛbuwo o. Nyi yí taɖoɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ nɔ mìbubuiɛ mɔ mìwakɔ sugbɔ wu mìwo nɔviwoɔ, mìavatrɔ egoyitɔwo. Vɔ nɔ mìbui mɔ mìwo nɔviwo wakɔ sugbɔ wu mìɔ, etɛnŋ na mìagbɔjɔ. (Rɔm. 12:3) Mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa yí dɔn mì va yiɖeki gbɔ denyi ci mìnyɔ vi, nya nuxuxoxo ɖɛ nywiɖe alo amɛ sugbɔ lɔn mì taɖo yɔ o, vɔ ci mìle gbesɔsɔ mɔ mìaluin yí aɖo to Eviɛ yí dɔ.—Ʒan 6:44; 1 Kor. 1:26-31. w21.07 14-15 ¶3-4

Gbɔxwe mìatɛnŋ anɔ zanŋteɔ, eʒan gbedodoɖa, Mawu Nyɔ lɔ kplakpla koɖo tamɛbubukpɔ so nu. Eyi taɖo kpɔtɔ awanɔ enu cɛwo yí abiɔ Yehowa nɔ ado ŋsɛn eo. Yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ akpedo eo nu yí nami eoɖeki sɔsɔ sɔ koɖo mɛbuwo. Yehowa agbekpedo eo nu nakpɔ mɔ ŋbia alo egoyiyi ɖo lanmɛ nɔ ye ma keŋ aɖe blɛ aɖi si. (2 Kro. 6:29, 30) Yehowa nya enu ci yí le mìwo ji mɛ. Nɔ mìdodoɔ gbla koɖo ŋsɛnkpɔdoamɛji dɔndɔn xexe cɛ tɔ alo mìwoŋtɔwo makpemakpe ŋsɛnkpɔdoamɛjiwoɔ, égbenyanɔ. Nɔ Yehowa kpɔ lé mìjekɔ agbla veviɖe mɔ mìaɖu ŋsɛnkpɔdoamɛji ŋtɔ́wo jiɔ, lɔnlɔn ci eɖo nɔ mì gbesɛnnɔŋ doji. Ci Yehowa jikɔ adre lé esenɔ le yiɖeki mɛ do mì nuɔ, ézan lɔnlɔn ci yí le vinɔ koɖo eviɛ gblamɛ yí sɔ wa kpɔwɛ. (Ezai 49:15) Efa akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ egbla ciwo mìdokɔ yí awa ci ji mìkpe nɔ Yehowa na elɔn mì veviɖe! w21.07 24-25 ¶17-19

Mìatɛnŋ ana mìwo jijɔ asugbɔ doji nɔ mìlenɔ bu do edɔ ɖekpokpui ci woɖo nɔ mì le Yehowa sumɔsumɔ mɛ. “Zan [ao] gamɛwo pleŋ” le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ yí awanɔ hamɛ lɔ dɔwo veviɖe. (Edɔ. 18:5; Ebre. 10:24, 25) Dranɔ bɔbɔ lɔwo do nywiɖe keŋ atɛnŋ ana ɖoŋci ciwo mɛ ŋsɛndoamu le. Nɔ wona sukluvidɔ ɖe eo le kwɛshila dodomɛ bɔbɔwo mɛɔ, sɔɛ mɔ yɛnyi nuvevi. Nɔ womɔ eo le do alɔ hamɛ lɔ dɔ ɖeɔ, nɔnɔ gamɛ ji yí anyi mɛ ci ji woakando. Ŋgbewa nu shigbe mɔ edɔ ci woɖo nɔ ye dele veviɖe keke yeazan gamɛ do nu o. Tekpɔ nɔ ao nujikpekpewo anyɔkɔ doji. (Elo. 22:29) Nɔ èlenɔ bu do gbɔngbɔnmɛdɔwo koɖo edɔ ciwo yí wonanɔ eo veviɖeɔ, àwanɔ ŋkɔyiyi kaba yí jijɔ ci àkpɔ asugbɔ. (Gal. 6:4) Agbenɔ fafɛɖe nɔ eo mɔ àkpɔ jijɔ nɔ mɛbuwo xɔ edɔ ci èjikɔ mɔ yeaxɔ.—Gal. 5:26. w21.08 22 ¶11

Mìɖo agbe egoyiyi, yí ana Yehowa akplanɔ nu mì. Shigbe lé edɔ̀ ɖe atɛnŋ ana yí eji dagbewa dɔ nɔ mɛɖe nywiɖe nɛɔ, ahanke egoyiyi can atɛnŋ ana mìwo kpɔwɛ ji lɔ dagbewa dɔ nywiɖe nɛ yí agbɔnnu nɔ mì mɔ mìaɖo to emɔdasɛnamɛ Yehowa tɔ. Farizitɔwo tashi wowo ji evasɛnŋ keke wogbe mɔ yewodalɔn do enu ciwo yí ɖo kpe yi ji gbawlɛɛ mɔ, Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ le Yesu ji yí enyi Mawu Vi o. (Ʒan 12:37-40) Egoyiyi wowotɔ lɔ denyɔ ɖeeɖe o, ɖo dana woakpɔ agbe mavɔ o. (Mt. 23:13, 33) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìɖo atashi mìwoɖekiwo nɔ Mawu Nyɔ lɔ koɖo Mawu gbɔngbɔn lɔ atrɔnɔ mɛ ci mìnyi yí akpɔnɔ ŋsɛn do mìwo susu koɖo mìwo gbetasɔsɔwo ji! Ci Ʒaki sɔ yiɖeki hwenɔɔ, élɔn yí Yehowa kpla nu yi. Yí amɛɖekisɔsɔhwe yitɔ yí na evanyi enukplamɛtɔ nywi. w22.01 10 ¶7

Nɔ mìzɔn do nukplamu cɛ ji yí “kpɔtɔ a le kwifan wakɔ ɔ,” mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ aɖo to mì yí aɖo mìwo gbedoɖawo ŋci. (Kol. 4:2) Taŋfuin nɔ ɖoŋci lɔ jinjinkɔ doŋ nɔ mì can ɔ, Yehowa ɖo gbe mɔ yeaɖo wo ŋci le “gamɛ nywi” ji. (Ebre. 4:16) Enu cɛ yí dɔ mìdeɖo ado hwɛ Yehowa gbeɖe nɔ ɖoŋci nɔ mìwo gbedoɖawo devakɔ blaŋ shigbe lé mìji do nɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, na nɔ xwe sugbɔ vayiɔ, amɛ sugbɔ do gbe ɖaɖa mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le va gu xexe vwin cɛ. Yesu can mɔ mìɖo ado gbe ɖaɖa ahan. (Mt. 6:10) Vɔ nɔ mìdegbeɖo xɔse do Mawu nu, ɖo vɔvɔnu lɔ devakɔ blaŋ shigbe lé agbetɔwo ji do nɛɔ, exlunu ŋtɔteŋ anyi nɔ mì! (Xab. 2:3; Mt. 24:44) Nɔ mìkpɔtɔ le te kpɔ Yehowa yí kando ji mɔ yɛaɖo mìwo gbedoɖawo ŋciɔ, anyi mìnya ŋɖɛ. Vɔvɔnu lɔ ava le gamɛ nywitɔ lɔ ji pɛɛ, ɖo Yehowa sɔ “ŋkeke [koɖo] egaxoxo” ci ji ava le vɔ. Nɔ azan lɔ va sun ɔ, mìakpɔɛ mɔ eyi nyi hwenu nywitɔ.—Mt. 24:36; 2 Piɛ 3:15. w21.08 10 ¶10-11

Amɛshinshin ciwo yí sɔnɔ wowoɖekiwo hwe nyanɔ mɔ ci yewoshinkɔɔ, yewodatɛnŋ agbewa sugbɔ shigbe lé yewowɛni sa nɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo nu. Nɔ woɖo exwe 70 ɔ, wonunɔ nɔ wo mɔ wo le xɔ dɔdashi bu. Ecɛ atɛnŋ agbɔnnu nɔ wo. Ðo wokpɔnɔ jijɔ le kpekpedo wowo nɔviwo nu mɛ. Ele ahan gan, womɔŋje mɛ mɔ yɛanyɔ sɔwu nɔ nɔviŋsu jajɛwo wa dɔ lɔ. Eyi taɖo wodanasɛ nɔnɔmɛ ci yí sɔ koɖo Levitɔwo tɔ le blema Izraɛli. Nɔ Levitɔwo shin yí ɖo exwe 50 ɔ, wodegbesumɔnɔ le avɔnzava lɔ mɛ o. Nɔ edɔ ci Levitɔ shinshin cɛwo wakɔ gbele do ɖe can ɔ, ena wokpɔnɔ jijɔ. Wosɔ ezolelanmɛ wanɔ edɔ ɖekpokpui ci wosɔ nɔ wo yí kpenɔdo jajɛwo nu. (Amh. 8:25, 26) Egbɛɔ, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ciwo yí ɖo exwe 70 degbejinɔ hamɛ sugbɔ kpɔ o, vɔ wonanɔ kpekpedonu koɖo ŋsɛndoamu sugbɔ wowo hamɛwo. w21.09 8-9 ¶3-4

Le Luiki 15:11-32 mɛɔ, Yesu do labalu doŋsɛn-amɛ ɖeka so evi tonumasetɔ ɖeka nu. Ðajɛ lɔ fɔn gu do dalɔ ji yí so le axomɛ yí zɔn mɔ “yi eju jinjin ɖeka mɛ.” Ci eje nɔɔ, énɔ agbe baɖa. Vɔ ci agbe lɔ vagbɔnkɔnu ni sugbɔɔ, étɔ tamɛ bubu kpɔ so enudɔndɔn ciwo ewa nu veviɖe. Édo jeshi mɔ agbe lɔ nyɔ nɔ ye sugbɔ sɔwu hwecinu yele ye daye xwe mɛ. Yesu nu mɔ ɖajɛ lɔ ‘nyɔ le yiɖeki mɛ.’ Ésɔ gbeta mɔ yeatrɔ yi axwe yí aɖe kuku nɔ ye daye nɔ asɔ ke ye. Ele veviɖe mɔ ɖajɛ lɔ do jeshi mɔ yesɔ gbeta dɔndɔn sugbɔwo. Egbele veviɖe mɔ átrɔ yi gbenɔnɔ! Evi bubu lɔ dasɛ mɔ yetrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ so enu ciwo yewa mɛ. Labalu cɛ denyi exolɔlɔ fakɔnnamɛ ɖe kpoŋ o. Nukplamu ciwo yí le xolɔlɔ cɛ mɛ akpedo hamɛmɛshinshinwo nu sugbɔ, nɔ wotekɔkpɔ mɔ yewoakpɔ mɔ, mɛ ci yí wa nuvɔn gangan ɖe trɔ ji mɛ nyao ma. w21.10 5 ¶14-15

Nyi wodahunhun ɔ, yí nyi wodaɖe siɔ? Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Mì ɖo a do akpe do mìwo fyɔju ci mɛ wo da tɛnŋ hunhun o. Mì ɖo a sin koɖo bubu koɖo vɔnvɔn.” (Ebre. 12:28) Ɛɛ, nɔ wohunhun jukɔnwo kpɛtɛkpɛtɛɔ, Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖekɛ kpaŋ yí acuin. (Eha. 110:5, 6; Dan. 2:44) Mìdeɖo agu gamɛ o! Amɛwo ɖo asɔ gbeta ɖeka: nɔ womɔ xexe lɔ do yewoakplɔɔ, woagu wo. Vɔ nɔ wosɔ gbeta mɔ yewoasɛn Yehowa yí wa trɔtrɔwo le wowo gbe mɛ keŋ wa yi droɔ, woakpɔ agbe mavɔ. (Ebre. 12:25) Nɔ mìɖekɔ kunu nɔ amɛwoɔ, mìatɛnŋ akpedo wo nu nɔ woasɔ gbeta vevi cɛ. Mìakpɔtɔ aɖonɔ ŋwi mìwo Xwetɔ Yesu nyɔ cɛwo gashiagamɛ. Émɔ: “Wo a dra Mawu fyɔju ŋɛnywi lɔ le xexe lɔ pleŋ mɛ, yí a sɔ ɖe kunu nɔ jukɔn lɔwo pleŋ. Hwehunnɔnu yí vɔvɔɛnu lɔ a va ɖo.”—Mt. 24:14. w21.09 19 ¶18-20

Hamɛmɛshinshinwo, míwo gbanleamɛji vevi enyi mɔ míafa akɔn nɔ míwo kpena xɔsetɔ ciwo xomumɛtɔwo so gbeɖe Yehowa ɖɛ. (1 Tɛs. 5:14) Donɔ ŋsɛn wo doŋkɔ nɔ bɔbɔ lɔwo koɖo le kpakpa godu. Jinɔ wo kpɔ le wowo xomɛ yí adonɔ gbe ɖaɖa koɖo wo. Ðenɔ kunu koɖo wo, alo hweɖewonuɔ, yɔ wo nɔ woava wa sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo eo. Hamɛmɛshinshinwo ɖo ale bu nɔ lɛngbɔ ciwo yí sekɔ vevi, woɖo alɔn wo yí agbese vevi do wo nu. (1 Tɛs. 2:7, 8) Yehowa “dé jiji mɔ mɛ ɖe a trɔn o, vɔ, É jiji mɔ amɛshamɛ a trɔjimɛ.” (2 Piɛ 3:9) Nɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe can ɔ, yi gbe gbekpɔtɔ le veviɖe nɔ Mawu. Bu tamɛ kpɔ so efɛn gangan ci Yehowa cu do ta nɔ mì, Eviɛ vevi tafɛnvɔnsa lɔ. Yehowa kpɔtɔ sɔ lɔnlɔn kpekɔdo mɛ ciwo yí so gbeɖi ɖɛ nu nɔ woatrɔ va gbɔ. Ékpɔkɔ emɔ mɔ woatrɔ gbɔ, shigbe lé Yesu labalu ci edo so evi bubu lɔ nu dasɛ nɛ.—Luiki 15:11-32. w21.09 30-31 ¶17-19

Taŋfuin detɛnŋ gbeɖekɔ kunu yí wakɔ nukplaviwowawadɔ lɔ shigbe lé èji do nɛ o, ɖo ao lanmɛ degbesɛnŋ o. Nɔ egbele ahan can ɔ, àtɛnŋ akpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ le edɔ ci èwakɔ le jinukuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Kpɔ enu ci yí jɔ do Efyɔ Davidi ji hwenu yɛ koɖo ŋsu ciwo yí zɔnnɔ koɖi hwlɛn wowo xomuwo gan le Amalesiti flafinɔwo gbɛbɔbɔ ɖeka shi yí xɔ wowo nuwo. Enu cikɔ nɔ ŋsu sanŋdi amɛve le wo mɛ yí wodetɛnŋ kplɔ wo yi ahwa lɔ gbe o, woci agbanwo gbɔ. Ci mɛ ciwo yí yi ahwagbe ɖu jiɔ, Davidi mɔ woama enu ciwo wohɛn gbɛ sɔsɔminasɔɛ, mɛ ciwo yí yi ahwagbe daxɔ wu mɛ ciwo yí ci agbanwo gbɔ o. (1 Sam. 30:21-25) Ahanke ele le nukplaviwowawadɔ ci mìwakɔ le xexeɛ pleŋ mɛ nɛ. Taŋfuin detɛnŋ kpe ji yí wakɔ sugbɔ le kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ shigbe lé èji do nɛ o. Vɔ nɔ èvlɛ yí wakɔ ci ji èkpeɔ, àtɛnŋ akpɔnɔ jijɔ nɔ amɛ yoyu ɖe jeshi Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛ. Yehowa kpɔnɔ lé mìdokɔ vevi kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo lé mìluin do, yí cunɔ shi nɔ mì. Égbekpla mì lé mìawɛ akpɔnɔ jijɔ le akpaxwe ci mìwakɔ le jinukusɔsɔdɔ lɔ mɛ. (Ʒan 14:12) Mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìdena ta o! w21.10 28 ¶15-17

Nɔ mìtɔ nyɔxo kukuɔ, mìtɛnŋ tɔ vɔnvɔn mɔ mìdatɛnŋ agbewa dɔ nɔ Yehowa shigbe lé mìwɛni sa nɛ o. Ci mìdegbeɖo ŋsɛn le ŋcilan mɛ shigbe sasa nɛ can ɔ, mìatɛnŋ azan nunya koɖo nujikpekpe ciwo yí le mì shi asɔ kpla nu jajɛwo nɔ woavanyi enuwanu nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ keŋ axɔ agbanleamɛjiwo. Nɔ amɛshinshinwo ji mɔ yewoakpedo jajɛwo nuɔ, woɖo asɔ wowoɖekiwo hwe. Mɛ ci yí sɔnɔ yiɖeki hwe kpɔɛni mɔ mɛbuwo le veviɖe wu ye. (Fili. 2:3, 4) Amɛshinshin ciwo yí danasɛ nɔnɔmɛ nywi cɛ mɔnɔŋje mɛ mɔ, emɔ vovovowo ji yí woato awa edɔ ɖe yí asɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo yí agbenyɔ. Eyi taɖo wodekpɔnɔ emɔ mɔ, mɛshiamɛ awa ŋɖe shigbe lé yewowɛni sa pɛpɛpɛ nɛ o. (Ŋun. 7:10) Woatɛnŋ akpedo jajɛwo nu nɔ wonu enu ciwo wokpla vayi nɔ wo. Vɔ wonya mɔ, “xexe cɛ nɔnɔmɛ trɔkɔ” yí etɛnŋ ʒan mɔ woatrɔ do nɔnɔmɛ yoyu lɔwo nu.—1 Kor. 7:31; NWT. w21.09 8 ¶1, 3

Yehowa yɛ to akpo nɔ ŋsumawuwo, damɔ ye sɛntɔwo le wa enumakɔmakɔ ɖe gbeɖe o. Émɛ́ yí evɔ. Ecɛ ze petii le enuŋwlɛŋwlɛ ci yí le shikaga flakpɛ ci yí le tablanu avɔnsatɔ gangantɔ tɔ ji. Woŋwlɛ do ji mɔ: “Kɔkɔɛnyinyi nyi Yehowa tɔ.” (Hun. 28:36-38, NWT) Nɔ mɛɖe kpɔ enuŋwlɛŋwlɛ cɛɔ, éɖonɔ ŋwi zeɖeka mɔ Yehowa le kɔkɔɛɖe nyao. Vɔ, lé anyi nɔ Izraɛlivi ɖe ci yí datɛnŋ ate sɔ avɔnsatɔ gangantɔ lɔ keŋ akpɔ enuŋwlɛŋwlɛ cɛɔ? Ánya mɔ Yehowa le kɔkɔɛɖea? Ɛɛ! Ðo Izraɛlivi ɖekpokpui ase nyɔ cɛ hwenu woahlɛnkɔ Ese lɔ nɔ ŋsuwo, nyɔnuwo koɖo ɖeviwo. (2 Ese. 31:9-12) Nɔ èle wo mɛ hwenɔnnuɔ, àse nyɔ cɛwo: “Enyɛ Yehowa yí nyi ao Mawu, èɖo . . . anɔ kɔkɔɛɖe ɖo ŋle kɔkɔɛɖe.” “Èɖo anɔ kɔkɔɛɖe, ɖo enyɛ Yehowa, ŋle kɔkɔɛɖe.”—1 Ese. 11:44, 45; 20:7, 26, NWT. w21.12 3 ¶6-7

Mɛɖewo tɛnŋ lokɔ nu kpɔ so enu ci woaɖu, enu ci woado koɖo fini woadɔn nu. Wotɛnŋ le eju ci yí je abɔ mɛ yí egbɔnkɔnu nɔ wo mɔ woakpɔ edɔ awa. Etɛnŋ gbɔnkɔnu nɔ wo mɔ woakpɔ ho akpɔ wowo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ. Alo mɛ ci yí kpɔnɔ xomu lɔ ʒanwo gbɔ ku yí eho dele xomu lɔ mɛ tɔ kpɛtɛwo shi o. Mìdeɖo alokɔ nu kpɔ so mìwo cukaɖawo nu o, vɔ mìɖo aɖoŋ do Yehowa nu. Ðo ŋwi mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ Yehowa ɖo gbe mɔ yeana mì enu ciwo yí wudo mì, nɔ mìsɔ gbɔngbɔnmɛnuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ. (Mt. 6: 32, 33) Éwanɔ do gbeɖu cɛ ji tɛgbɛɛ. (2 Ese. 8: 4, 15, 16; Eha. 37:25) Nɔ Yehowa kpɔnɔ xeviwo koɖo flawawo jiɔ, kankandoji li mɔ mìdeɖo alo nu kpɔ so enu ci mìaɖu alo enu ci mìado nu o! (Mt. 6: 26- 30; Fili. 4: 6, 7) Shigbe lé lɔnlɔn dɔ yí jila amɛlɔntɔwo nanɔ enu ciwo yí wudo wowo viwo nɛɔ, ahanke lɔnlɔn dɔ yí mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ wɛni nɔ mì nɛ. w21.12 17 ¶4-5; 18 ¶8

Mɛɖe wa enumajɔmajɔ gangan do eo nu kpɔa? Taŋfuin nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe can wa ahan koɖo eo kpɔa? Do jeshi kpɔwɛ ci Ʒozɛfu ɖo. Ése vevi ci nɔviɛwo wa enumajɔmajɔ koɖi. Vɔ ékpɔtɔ wakɔ enu ci ji ekpe keŋ sɛn Yehowa yí Yehowa cu shi do yi ʒinxododo koɖo jidodo yi tɔ ŋci. Le vɔvɔnuɔ, Ʒozɛfu sɔ nu ke mɛ ciwo yí wa nuvɔn di yí gbekpɔ lé Yehowa cu shi ni do. (Gɔnm. 45:5) Shigbe Ʒozɛfu nɛɔ, nɔ mìnɔ te kpɔ Yehowa nɔ akpɔ enumajɔmajɔ ci wowa do mì nu gbɔ le gamɛ nywitɔ jiɔ, afa akɔn nɔ mì. (Eha. 7:17; 73:28) Nɔ èdokɔ ji le enumajɔmajɔ ɖe ci wowa koɖo eo mɛ alo nubuwo yí na èsekɔ veviɔ, ɖo ŋwi mɔ Yehowa te gogo “mɛ ciwo yí eji gban nɔ.” (Eha. 34:18, NWT) Ci èdokɔ ʒinxo yí dronɔ ao gbanwo do Yehowa jiɔ, ejɔnɔ ji ni. (Eha. 55:22) Eyi nyi Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ pleŋ. Ékpɔkɔ enu ciwo pleŋ yí jɔkɔ. (1 Piɛ 3:12) Eyi taɖo nɔ èle cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛ ci gbɔ datɛnŋ akpɔ ɖe, danyɔ mɔ ànɔ te kpɔ Yehowa ba? w21.08 11 ¶14; 12 ¶16

Anyi ŋɖɛnyanya mɔ mìazan mìwo gbe awa enu ciwo yí ana mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowa. Mìɖo ado jeshi enu ciwo yí nyi enuveviwo. Hweɖowonuɔ, nɔ mìawa ɖaŋ azan mìwo gamɛ nywiɖeɔ, mìɖo asɔ ɖeka le enu amɛve ciwo wawa denyina mɛ. Enu ci yí jɔ hwenu Yesu yi Mari koɖo Marta gbɔ le wowo xomɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìase nyɔ cɛ mɛ. Kankandojitɔɔ, lé eji jɔkɔ Marta do mɔ yeaxɔ Yesu mɛdru na etɔ enu sugbɔ ɖaɖa. Vɔ nɔviɛ Mari yɛ nɔ nyinɔnɔ do Yesu gbɔ yí sekɔ enyɔ ciwo enukɔ. Ci enu ci Marta wa denyi enudɔndɔn can ɔ, Yesu nu mɔ Mari “sɔ enu ci yí nyɔ wu.” (Luiki 10:38-42) Mari tɛnŋ ŋlɔbe enu ci woɖu gbenɔgbe, vɔ mìatɛnŋ akando ji mɔ daŋlɔbe enu ciwo ekpla le Yesu gbɔ gbenɔgbe gbeɖe o. Shigbe lé gamɛ kankin ci Mari sɔ nɔ ju koɖo Yesu ve ni nɛɔ, ahanke gamɛ ci mìsɔ nɔnɔ koɖo Yehowa venɔ nɔ mìwo can nɛ. w22.01 27 ¶5-6

Ci Ashabu sɔ yiɖeki hwe le ŋmɛ nɔ Yehowa can ɔ, enu ci ewa le yiyimɛ dasɛ mɔ detrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ o. Detekpɔ mɔ yeagu Bali sɛnsɛn le ye fyɔɖuxu lɔ mɛ o. Yí dedo ŋsɛn mɛbuwo mɔ wo le sɛn Yehowa o. Ci Ashabu ku goduɔ, Yehowa nu lé ekpɔɛni do. Yehu ci yí nyi Mawu nyɔnuɖɛtɔ nu mɔ, “amɛvwin” yí enyi. (2 Kro. 19:1, 2, NWT) Ecɛyɛɔ, bu nyɔ cɛ kpɔ: Nɔ Ashabu trɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, kankandoji li mɔ nyɔnuɖɛtɔ lɔ dayɔɛ mɔ amɛvwin ci yí gbe Yehowa o. Eze gbawlɛ mɔ, ci Ashabu dasɛ mɔ enu ci yewa ve nɔ ye le mɔ ɖewo nu can ɔ, detrɔ ji mɛ pleŋpleŋ gbeɖe o. Nyi mìatɛnŋ akpla so Ashabu kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Ci ese Eli nu mɔ enubaɖa jikɔ ajɔ do yi xomu jiɔ, ésɔ yiɖeki hwe le tɔtɔmɛ. Étɔɛ ji nywiɖe. Vɔ lé ewa nu do le yiyimɛ dasɛ mɔ detrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ o. Ecɛ dasɛ mɔ nɔ mìtrɔ ji mɛɔ, mìɖo awa nu wu nunu kpoŋ mɔ enu ci mìwa ve nɔ mì. w21.10 3 ¶4-5, 7-8

Ezai nyi enyɔnuɖɛtɔ, yí ewa mɔ ashiɛ can nyi enyɔnuɖɛtɔ nɛ, ɖo Bibla yɔɛ mɔ “nyɔnu Mawu nyɔnuɖɛtɔ.” (Ezai 8:1-4) Eze petii mɔ, Ezai koɖo ashiɛ sɔ Yehowa sɛnsɛn ɖo texwe ŋkɔtɔ le wowo gbe mɛ. Le egbɛ mɛ can ɔ, mɛ ciwo yí ɖe nɔnɔ atɛnŋ aɖyi Ezai koɖo ashiɛ, nɔ wowa ci ji wokpe le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Nɔ wokplanɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo doju yí kpɔ lé wovakɔ mɛ doɔ, kankandoji ci woɖo do Yehowa nu asɛnŋ doji. (Titu 1:2) Woatɛnŋ agbebu tamɛ kpɔ so enu ci woatɛnŋ awa le Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖewo mɛvava mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu nu ɖɛ mɔ woadra eŋɛnywi lɔ le nyigban lɔ pleŋ ji gbɔxwe vɔvɔnu lɔ ava. Asu koɖo ashiwo atɛnŋ awa ɖe le edɔ cɛ mɛ. Nɔ wokpɔkɔ mɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛ cɛ jɔjɔ do jiɔ, adɔ yí gbeta ci wosɔ mɔ yewoawa sugbɔ nɔ Yehowa asɛnkɔŋ doji. w21.11 16 ¶9-10

Yesu sɔ ɖe le ji nɔ nɔlɔ ci taŋfuin asu ku nɔ. Ci Yesu lɔn Mari yí sɔ ɖe le ji niɔ, énu nɔ Ʒan mɔ yɛ le le bu ni. Yesu nya mɔ yɛakpɔ yi gbɔngbɔnmɛ ʒanwo gbɔ. So gbenɔgbeɔ, Ʒan trɔ evi han nɔ Mari yí lenɔ bu ni shigbe lé awɛ nɔ nɔlɔ nɛ. Yesu dasɛ lɔnlɔn gangan nɔ nyɔnu vevi cɛ ci yí le bu ni so yi jigbe yí ecɛyɛɔ, eva le te le axa ni le yi kugbe! Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu Kristotɔwo gblamɛ atɛnŋ asɛnŋ wu ci yí le mìwo koɖo mìwo xomumɛtɔwo gblamɛ. Ðo mìwo xomumɛtɔwo tɛnŋ fɔn gu do mì ji, alo agbe mì ŋtɔkpu. Vɔ shigbe lé Yesu ɖo gbe nɛɔ, nɔ mìkudo Yehowa koɖo Yi habɔbɔ lɔ nuɔ, mìakpɔ enu ciwo yí bu nɔ mì yí awu “dònu ekave-ho-wi.” Amɛ sugbɔ avale shigbe evi ŋsuvi, evi nyɔnuvi, enɔ, alo eda amɛlɔntɔ hannɛ nɔ mì. (Maki 10:29, 30) Ci èle nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo le hamɛ lɔ mɛ yí mìwa ɖeka le xɔse mɛ yí lɔn Yehowa koɖo mìwonɔnɔwo ɖe, lé ewanɔ nɔ eoɔ?—Kol. 3:14; 1 Piɛ 2:17. w21.04 9-11 ¶7-8

Lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ na mìwanɔ nu wu ci mìɖo awa. Shigbe lé enɔ le sasa hwenu nɛɔ; ahanke nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí li gbɛ lɔnnɔ wowo kpena xɔsetɔwo nyɔnɔnwitɔ nɔ wodejeshi wowonɔnɔwo ɖɛ sa can. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ le fiɖeɔ, woɖenɔ blɛ yí jinɔ emɔ ci ji woato ana kpekpedonu. Nɔ mɛɖe tokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ le hamɛ lɔ mɛɔ, wojenɔ agbla yí jinɔ mɛ lɔ kpɔ yí wanɔ enu ŋtɔŋtɔwo keŋ sɔ donɔ alɔ yi. Shigbe Maseduanitɔ ciwo yí nɔ agbe le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nɛɔ, wowanɔ nu wu ci woɖo awa. Wosɔnɔ wowoɖekiwo sa avɔn yí nanɔ nu “zeto ŋsɛn wowotɔ nu” keŋ akpedo nɔvi ciwo yí le ʒan mɛ nu. (2 Kor. 8:3) Ahanke le egbɛ mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo kannɔfu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le hamɛ lɔ mɛ, nɔ wokpɔ mɔ wowa xomɛvunu ɖe yí sɔ kpedo mɛbuwo nu. Nɔ wodonɔ ŋsɛn yí kannɔfu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo do gamɛɔ, ado ŋsɛn wo yí wodana ta o.—Ezai 32:1, 2. w21.11 11 ¶14; 12 ¶21

Mì pleŋ yí ʒan nukplamu gaɖewomɛ. Hweɖewonuɔ, mìwoŋtɔwo tɛnŋ biɔ nukplamu mɛɖe ci mìbunɔ. Le nɔnɔmɛ bu mɛɔ, nɔvi ɖe ci yí sɔ ɖe le ji nɔ mì tɛnŋ te sɔ mì yí anu mɔ mìɖekɔ ‘afɔ baɖa ɖe’ ci yí adɔ mìawa ŋɖe ci yí avave mì. (Gal. 6:1) Gaɖewomɛɔ, etɛnŋ nyi mɔ mìwa afɛn gangan ɖe yí mɛɖe gbe nyɔ nɔ mì. Nɔ egbenyi enuɖekpokpui yí dɔ yí wokpla nu mì can ɔ, mìɖo alɔn asi. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, awa nywi nɔ mì yí agbetɛnŋ ahwlɛn mì gan! (Elo. 6:23) Egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “ɖoto enyɔ ciwo yí . . . ŋununyatɔwo nu.” Mɛɖe deli yí nya enuwo pleŋ vɛ o; mɛɖe li yí nya ŋɖɛ alo nya ŋɖe wawa wu mì kokoko. (Elo. 12:15) Eyi taɖo nɔ mìlɔn yí senɔ nukplamunyɔ ci wonu nɔ mìɔ, anyi mìsɔ mìwoɖeki hwe. Egbedasɛ mɔ mìjeshi sɛnxu nɔ mìwoɖeki yí nya mɔ mìʒan alɔdu gbɔxwe yí awa enu ciwo mìɖo mɔ mìawa. Efyɔ ŋɖɛnyatɔ Salomɔ ŋwlɛ mɔ: “Amɛ lɔ a ɖuji nɔ é ɖoto enu ciwo yí ŋununyatɔwo nu ni.”—Elo. 15:22. w22.02 8 ¶1-2

Nɔ mɛɖe mɔ yetrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, nunu mɔ nuvɔn ci yewa ve nɔ ye ɖekɛ desun o. Égbeʒan mɔ mɛ lɔ awa trɔtrɔwo nyɔnɔnwitɔ le yi susu koɖo yi ji mɛ. Éɖo ami enudɔndɔn lɔ wawa yí agbetɔ zɔnzɔn do agbenywinɔnɔ se Yehowa tɔwo ji. (Ezek. 33:14-16) Enuvevitɔ lɔ yí nyi mɔ nuvɔnwatɔ lɔ ɖo atekpɔ adra yɛ koɖo Yehowa gblamɛ do. Nɔ mìse mɔ mìwo xlɔ vevi ɖe wa nuvɔn gangan ɖe, nyi mìɖo awaɔ? Mìadahɛn nu le mìwo xlɔ lɔ nu, nɔ mìtekpɔ mɔ mìasɔ nuvɔn lɔ wla do hamɛmɛshinshinwo. Agbla ŋtɔ́wo jeje dekplɔnɔ amɛ yi fiɖe o, ɖo Yehowa kpɔkɔ enu ci yí jɔkɔ. (Elo. 5:21, 22) Àtɛnŋ akpedo ao xlɔ lɔ nu yí ayi kpɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo nu. Nɔ ao xlɔ lɔ gbe mɔ yedanui nɔ hamɛmɛshinshinwoɔ, èɖo ayi nui nɔ wo. Ecɛ adasɛ mɔ èji mɔ yeakpedo nu nyɔnɔnwitɔ. w21.10 7 ¶19-21

Mì pleŋ yí ɖo akpla amɛɖekisɔsɔsavɔn gbɔngbɔn Yesu tɔ. Bibla nu mɔ Yesu “sɔ Yiɖeki ɖo sumɔvi.” (Fili. 2:7) Sumɔvi alo hwashi nywi jinɔ mɔ yeawa nu nɔ eji ajɔnɔ ye xwetɔ. Ci ènyi hwashi nɔ Yehowa yí gbenyi sumɔvi nɔ nɔviwoɔ, kankandoji li mɔ àjinɔ mɔ ye nu le jɔ ji nɔ Yehowa koɖo nɔviwo. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋlɔn faa yí zannɔ anyi gamɛ koɖo anyi ŋsɛn keŋ sɔ kpenɔdo mɛbuwo nua? Nɔ womɔ woadra takpekpewaxu alo Fyɔɖuxuxɔ mɛ do ɖe, ŋlɔn faa yí yinɔa?’ Sɔɛ mɔ èdo jeshi mɔ yeɖo awa trɔtrɔ le ŋɖewo mɛ, vɔ yí detɛnŋ wɛkɔ o, lé àwɛ doɔ? Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe. Nu lé ewakɔ nɔ eo nɔ Yehowa yí abiɛ nɔ ana “edro lɔ koɖo ŋsɛn lɔ” eo nɔ nawa enu ci yí jɔnɔ ji ni.—Fili. 2:13, NWT. w22.02 22-23 ¶9-11

Nɔ nɔnɔmɛ lɔwo gbesɛnŋ can ɔ, Yesu fanɔ xomɛ yí senɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛwo. (Mt. 11:29, 30) Le kpɔwɛ mɛ, ci Foenisia nyɔnu ɖeka ɖe kuku ni mɔ yi le da dɔ̀ nɔ ye viye nɔ yeɔ, doŋkɔ égbe mɔ yedawɛ o. Vɔ ci ekpɔ mɔ nyɔnu lɔ ɖo xɔse gangan ɔ, éda dɔ̀ nɔ eviɛ lɔ. (Mt. 15:22-28) Ci Yesu wanɔ xomɛvu can ɔ, degbenɔ enyɔmagbenamɛ o. Hweɖewonuɔ, égbenɔ nyɔ nɔ mɛ ciwo yí elɔn sɛnŋsɛnŋɖe. Gbeɖeka ci yí Piɛ tekpɔ mɔ yeagble lanmɛ nɔ Yesu nɔ ŋgbewa Yehowa droɔ, Yesu gbe nyɔ ni le ŋmɛ nɔ yi nukplavi kpɛtɛwo. (Maki 8:32, 33) De ji éji mɔ yeaɖe Piɛ kpɔtɔ taɖo ewɛ ahan o, vɔ éwɛ ahan keŋ asɔ na kpla yi yí agbekanxle nukplavi kpɛtɛwo nɔ woŋgbewanɔ nu egoyiyitɔ o. Kankandoji li mɔ, awa ɖeka nɔ Piɛ hwɛɖeka, vɔ ékpɔ nyɔna so ekpla ci Yesu ni mɛ. Nɔ àwa xomɛvu ŋtɔŋtɔ nɔ mɛ ciwo yí èlɔn ɔ, anyɔ mɔ ànanɔ kpla wo hweɖewonu. Nɔ èwɛkɔɔ, sran Yesu keŋ asɔnɔ ao nukplamuwo le gɔnmɛɖose ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. w22.03 11 ¶12-13

Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìkannɔfui. (Eha. 34:1) Mìkannɔfu Yehowa nɔ mìnukɔ yi nɔnɔmɛ nywiwo koɖo enu ciwo yí ewa nɔ mɛbuwo. Nɔ enunywi ciwo Yehowa wanɔ nɔ mì jeŋ nɔ mìɔ, mìakannɔfui. Nɔ mìbunɔ tamɛ so enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ mì nuɔ, mìakpɔ enu ciwo nu mìakannɔfui do dandandan. Kunuɖeɖe nyi emɔ nywi ɖeka ci ji mìto yí sɔnɔ “kanfukanfu ci yí toso mìwo nu ciwo yí yɔnɔ [Mawu] ŋkɔ mɛ” ni. Shigbe lé mìɖo abu tamɛ kpɔ gbɔxwe yí ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɛɔ, ahanke ele mɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe so nyɔ ciwo mìanu nɔ amɛwo le kunuɖegbe nɛ. Mìji mɔ mìwo “kanfukanfu” vɔnsa le nyi enywitɔ. Ecɛ yí dɔ nɔ mìɖekɔ kunu nɔ amɛwoɔ, mìxonɔ nuxu so ji mɛ. w22.03 21 ¶8