Octobre

Enu ciwo mìkplanɔ amɛwo koɖo mìwo jixɔsewo sonɔ Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Ele ahan gan, amɛ sugbɔ gbenɔ mìwo ŋɛdu lɔ, ɖo wokpɔɛ mɔ mìdewanɔ sɛnsɛn kɔnu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ amɛwo o, yí enu ci mìkplanɔ amɛwo desɔ koɖo ci wowojinɔ mɔ yewoase o. Lé mìawɛ yí mìdabu mìwo xɔseɔ? Apotru Pɔlu nu nɔ Kristotɔ ciwo yí le Rɔma mɔ: “Xɔse sonɔ etoɖoɖo Eŋɛnywi lɔ nu. Amɛwo senɔ Eŋɛnywi lɔ hwecinu yí amɛ xo nuxu nɔ wo so Kristo nu.” (Rɔm. 10:17) Mìdewanɔ sɛnsɛn kɔnu ciwo Bibla gbe o, nɔ wonya kpɔkpɔ alo jɔnɔ ji nɔ amɛwo ɖeeɖe can. Denyi sɛnsɛn kɔnu ŋtɔ́wo yí na xɔse sɛnnɔŋ o, Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo kplakpla yí na mìwo xɔse sɛnnɔŋ. Mìɖo ana mìwo xɔse asɛnŋ to nyɔnɔnwi lɔ jejeshi ji, ɖo “xɔse mali ɔ, amɛ da tɛnŋ jɔji nɔ Mawu o.” (Ebretɔwo 11:1, 6) Eyi taɖo mìdamɔ mìakpɔ enujiŋ ɖe so jeŋkwi mɛ gbɔxwe akando ji mɔ mìkpɔ nyɔnɔnwi lɔ o. Nɔ mìgbeje Bibla nukplakpla ciwo yí ado ŋsɛn mìwo xɔse mɛ nywiɖeɔ, esun yí akpedo mì nu mìakando ji mɔ mìkpɔ nyɔnɔnwi lɔ yí mìdagbedokɔ ɖyika o. w21.05 4-5 ¶11-12

Apotru Pɔlu do go cukaɖa sugbɔ. Éʒan ŋsɛn, vevitɔ hwenu woxui, xo kpe yi yí li do gakpa mɛ. (2 Kor. 11:23-25) Pɔlu lɔn do ji gbajɛɛ mɔ, yeɖo aje agbla veviɖe gbɔxwe awa ahwa koɖo gbɔjɔgbɔjɔwo hweɖewonu. (Rɔm. 7:18, 19, 24) Égbedo ji ci “wo sɔ ŋja ɖeka sɔ do [yi] gbaza mɛ” ci yí le shigbe edɔ̀lele hannɛ yí eji veviɖe mɔ Mawu le ɖi si nɔ ye. (2 Kor. 12:7, 8) Yehowa na ŋsɛn Pɔlu nɔ akpɔtɔ awakɔ yi sumɔsumɔdɔ lɔ ci etokɔ cukaɖawo mɛ can. Bu tamɛ kpɔ so edɔ ciwo Pɔlu wa nu. Le kpɔwɛ mɛ, ci woli yí sɔ do axwe ɖeka mɛ le Rɔmaɔ, éɖe kunu nɔ amɛ sugbɔ koɖo ezolelanmɛ, taŋfuin eɖe kunu nɔ acɛkpatɔwo can. (Edɔ. 28:17; Fili. 4:21, 22) Égbeɖe kunu nɔ Efyɔ Hwawavi sugbɔ koɖo mɛ ciwo vayɔɛni kpɔ. (Edɔ. 28:30, 31; Fili. 1:13) Le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛɔ, Pɔlu ŋwlɛ gbɔngbɔnmɛ wema ciwo yí kpekɔdo Kristotɔ adodwiwo nu so hwenɔnu keke je egbɛ. w21.05 21 ¶4-5

Egoyiyi dɔ Ʒuda Fyɔ Ozia delɔn ɖo to nukplamu ci woni o yí wa enu ci deɖo acɛ awa o. Ozia wa enunywi sugbɔwo vayi. Éɖu ji le ahwa sugbɔ mɛ, écu jugan sugbɔwo, éde agble sugbɔ. “Mawu adodwi lɔ na enuwo mlɛ ni.” (2 Kro. 26:3-7, 10, NWT) Bibla nu mɔ: “Vɔ ci eva sɛnŋ ɔ, yi ji tɔ ego yiyi, yí ehɛn vwin va yiɖeki ji.” Yehowa do se sa mɔ, avɔnsatɔwo ɖekɛ yí ɖo asa linfin vɔn le gbedoxɔ lɔ mɛ. Vɔ Efyɔ Ozia sɔ egoyiyi ɖo gbedoxɔ lɔ mɛ keŋ sa linfin vɔn. Enu ci ŋsu egoyitɔnɔ ŋtɔ́ wa dekpe nɔ Yehowa o yí edo ekpodɔ̀ yi. (2 Kro. 26:16-21, NWT) Mìatɛnŋ atɔ ego yiyi yí aje nuvɔn mɛ shigbe Ozia nɛ drua? Ɛɛ, atɛnŋ ajɔ ahan nɔ mìsɔ susu ɖonɔ mìwoɖekiwo ji ɖoɖu. Mína mìaɖo ŋwi mɔ Yehowa gbɔ yí enujikpekpe koɖo agbanleamɛji ciwo yí mìɖo le hamɛ lɔ mɛ so. (1 Kor. 4:7) Nɔ mìyinɔ goɔ, Yehowa dalɔn azan mì o. w21.06 16 ¶7-8

Yesu nya mɔ denyi tɛgbɛɛ yí enujiŋ ajɔnɔ le ye nukplaviwo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Mìdenya amɛ nɛni ci yí vatrɔ Yesu nukplaviwo le mɛ ciwo yí woɖe kunu nɔ mɛ le hwenɔnu o. Yesu nukplavi lɔwo ɖo anya mɔ, denyi ci amowo ɖo to yewo ɖekɛ yí adɔ yewoakpɔ jijɔ o. Vɔ enu gangan ci yí ado jijɔ nɔ wo yí nyi woanya mɔ, edɔ ci yewowa jɔ ji nɔ Yehowa. Nɔ mìdena ta le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, mìakpɔ agbe mavɔ. Nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe le Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ dradra mɛɔ, ‘mìado jinuku ciwo yí jɔ ji nɔ gbɔngbɔn kɔkwɛ’ nɔ mìtashi Mawu gbɔngbɔn kɔkwɛ lɔ yí ewanɔ dɔ le mìwo gbe mɛ. Nɔ enu ‘deci kɔ’ nɔ mì alo mìdena taɔ, Yehowa mɔ yeana agbe mavɔ mì nɔ mìdekpɔ mɛɖe yí kpedo nu ewa ʒinʒindoshimɛ can.—Gal. 6:7-9. w21.10 26 ¶8-9

Gbeɖekaɔ, enu ci kɔ nɔ Yesu koɖo yi nukplaviwo, ɖo wowa sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Woji texwe ɖeka keŋ agbɔndomɛ, vɔ amɛahwa ɖeka va kpɔ wo le nɔ. Wowo nu wa ŋshishi nɔ Yesu yí “e kpla enu sugbɔ” wo. Yesu sɔ yiɖeki ɖo wowo tɔxu. Ékpɔ lé wokpekɔ fun sugbɔ yí mɔkpɔkpɔ ɖekɛ dele wo shi o, eyi eji mɔ yeakpedo wo nu. Egbɛɔ, amɛ sugbɔ le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ han mɛ, nɔ ewa shigbe mɔ wokpɔkɔ jijɔ le agbe mɛ yí nuwo mlɛkɔ nɔ wo can. Wole shigbe lɛngbɔ bubu ciwo yí deɖo kplɔtɔ hannɛ. Apotru Pɔlu nu mɔ mɛ cɛ hanwo deɖo Mawu o yí mɔkpɔkpɔ ɖekɛ dele wo shi o. (Efe. 2:12) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ yí kpɔ lé amɛwo le ʒan mɛ le gbɔngbɔn mɛ le mìwo nyigbanmama mɛ doɔ, lɔnlɔn koɖo ŋshishikunamɛ cucunɔ mì yí mìkpenɔdo wo nu. Emɔ nywitɔ ci ji mìato akpedo wo nu yí nyi mɔ mìakpla Bibla koɖo wo. w21.07 5 ¶8

Mɛ ci yí yinɔ go kpɔnɔ yiɖeki mɔ eye yí nyi ŋɖeka yí jinɔ yiɖekitɔ. Denyi enu ci yí le mɛɖe shi ɖekɛ yí mɛ ci yí kunɔ ŋɔ amɛ jinɔ o, vɔ éjinɔ hɛnnɛ mɔ yeaxɔ enu lɔ le amɛ lɔ shi. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mɛ ci yí kunɔ ŋɔ mɛbuwo danahɛn nu le yiɖeki nu. Mìatɛnŋ asɔ egoyiyi koɖo ŋɔku sɔ koɖo ekɔn ciwo yí ɖu gɔnmɛ nɔ exɔ ɖe nɛ. Nɔ exɔ lɔ gbenya kpɔkpɔ do ɖe can ɔ, avajuin ɖo ekɔnwo ɖu gɔnmɛ ni. Ahanke mɛɖe tɛnŋ le Yehowa sɛnkɔ na nɔ hwenu jinjin ɖe. Vɔ nɔ éyinɔ go yí kunɔ ŋɔ amɛɔ, avajuin. (Elo. 16:18) Ámi Yehowa sɛnsɛn yí adahɛn nu le yiɖeki koɖo mɛbuwo nu. Mìatɛnŋ aɖu egoyiyi ji nɔ mìwanɔ do nukplamu Pɔlu tɔ ji: “Mí ŋgbe wa enu ɖekpokpwi koɖo ŋɔku alo egoyìyì o, vɔ amɛɖekihwehwe le dɔ nɔ amɛ ɖeka ɖeka a kpɔnɔ yi kpena shigbe amɛ ci yí le ŋkɔ ni ɛnɛ.”—Fili. 2:3. w21.07 15-16 ¶6-8

Mɛɖewo kpɔɛ mɔ sɛnsɛn adodwi lɔ ɖo ana ɖoŋci nɔ nyɔbiɔsewo pleŋ, ciwo dele Bibla mɛ can. Atɛnŋ anyi ahaan? Na mìakpɔ apotru Pɔlu kpɔwɛ. Édo ŋsɛn yi kpena xɔsetɔwo mɔ wo le “do enushanu kpɔ,” vɔ élɔn do ji hɛnnɛ mɔ enu sugbɔ li ciwo mɛ yedemɔŋje o. (1 Tɛs. 5:21) Éŋwlɛ mɔ: “Mì de jenɔshi Mawu nyɔwo vɛ” o. Énu kpi mɔ: “Mì le enu kpɔkɔ flufluɖe shigbe ŋmɛkpɔnu makɔmakɔ tɔhanci ɛnɛ.” (1 Kor. 13:9, 12) Pɔlu demɔŋje enushianu mɛ o, mìwo can. Ele ahan gan, Pɔlu mɔŋje nyɔnɔnwi veviwo mɛ so Yehowa nu. Enu ciwo enya na ekando ji mɔ yele nyɔnɔnwi lɔ mɛ! Emɔ ɖeka ci ji mìato yí ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ mìkpɔ nyɔnɔnwi lɔ yí nyi mɔ, mìasɔ lé Yesu sɛn Mawu do vayi sɔ koɖo lé Yehowa Kunuɖetɔwo sinkɔ do le egbɛ mɛ. w21.10 18-19 ¶2-4

Amɛshinshinwo, nɔ míwakɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ alo mídewɛkɔ can ɔ, míatɛnŋ awa nu sugbɔ asɔ kpedo nɔvi buwo nu. Lé míawɛ doɔ? Míkpla lé míawɛ akpɔ jijɔ le dɔdashi yoyu lɔ mɛ, míɖo tajinu yoyuwo keŋ asɔ susu ɖo enu ciwo míatɛnŋ awa ji, míŋgbesɔ susu ɖo enu ciwo mídatɛnŋ awa ji o. Efyɔ Davidi ji veviɖe mɔ, yeacu axwe nɔ Yehowa. Vɔ ci Yehowa nu nɔ Davidi mɔ ɖajɛvi Salomɔ yí woasɔ edɔ lɔ jo nɔɔ, élɔn do Yehowa gbetasɔsɔ lɔ ji yí wa ŋɖekpokpui ci ji esun yí sɔ kpedo Salomɔ nu nɔ exɔ lɔ cucu. (1 Kro. 17:4; 22:5) Davidi debui mɔ yeacu gbedoxɔ lɔ nywiɖe sɔwu Salomɔ, ɖo yɛnyi “ɖajevi yí dekpɔ nutɔxu o.” (1 Kro. 29:1; NWT) Davidi nya mɔ woacu gbedoxɔ lɔ, ɖo Yehowa acu shi do ji yí denyi exwe koɖo nutɔxukpɔkpɔ ci yí le mɛ ciwo akpɔ dɔ lɔ ji yí adɔ o. Amɛshinshinwo srannɔ Davidi yí kpɔtɔ wanɔ Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ sɛnsinɖe le egbɛ mɛ nɔ woɖɔ li dɔ nɔ wo can. Wogbenya mɔ Yehowa acu shi nɔ jajɛ ciwo yí wakɔ edɔ ciwo yí yewowanɔ sa. w21.09 9 ¶4; 10 ¶5, 8

Nɔ mìɖo tajinuwo le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, mìwo gbe aɖo ta yí anyɔ. Vɔ mìɖo aɖo tajinu asɔ koɖo mìwo nujikpekpe koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ mìle. Mìdamɔ mìaɖo tajinu ɖekɛŋmɛ koɖo mɛbuwo o. Nɔ denyi ahan ɔ, mìdakpe ji o yí ecɛ awɛ mɔ mìagbɔjɔ. (Luiki 14:28) Ci ènyi Yehowa sɛntɔɔ, ènyi amɛ vevi ɖeka ni le yi xomu lɔ mɛ yí mɛɖekɛ dele shigbe eo nɛ pɛɛ o. Denyi ci ènyɔ wu mɛkpɛtɛwo taɖo Yehowa dɔn eo va yiɖeki gbɔ o. Vɔ ci ekpɔ le ao ji mɛ mɔ eo sɔ eoɖeki hwe yí le gbesɔsɔ mɔ yeaxɔ kpla le ye gbɔ keŋ awa trɔtrɔwo yí dɔ edɔn eo va yiɖeki gbɔ. Kando ji mɔ nɔ èwakɔ ci ji èkpe le yi sɛnsɛn mɛɔ, ye nu ajeŋ ni. Ao jidodo koɖo egbejinɔnɔ ao tɔ dadasɛ mɔ ‘eji nywi koɖo eji kɔkwɛ’ le eo shi. (Luiki 8:15) Eyi taɖo kpɔtɔ awakɔ ci ji èkpe nɔ Yehowa. Hwenɔnuɔ, ao nyɔ ajɔ nɔ èkpɔkɔ “jijɔ do [eoɖeki] nu.”—Gal. 6:4. w21.07 24 ¶15; 25 ¶20

Etɛnŋ ʒan mɔ mìado ʒinxo yí ado ji nɔ wowa enumajɔmajɔ do mì nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ hamɛmɛshinshinwo se mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ, wodonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí biɔnɔ “ŋununyanya ci yí sonɔ jeŋkwi mɛ” keŋ anya lé woakpɔ nyɔ lɔ gbɔ do. (Ʒaki 3:17) Wowo tajinu yí nyi mɔ yewoate kpɔ akpedo nuvɔnwatɔ lɔ nu nɔ ‘a trɔ le afɛn yitɔ mɛ.’ (Ʒaki 5:19, 20) Woji hɛnnɛ mɔ yewoawa enu ci ji yewoakpe keŋ aglɔn ta nɔ hamɛ lɔ yí agbefa kɔn nɔ mɛ ciwo nu wowa nuvɔn lɔ do. (2 Kor. 1:3, 4) Gbesɔ kpe niɔ, nɔ hamɛmɛshinshinwo kpɔkɔ mɛ ciwo yí wa nuvɔn gangan ɖe nyɔ gbɔɔ, woɖo ate kpɔ amɔŋje enyɔ lɔwo pleŋ mɛ, ecɛ tɛnŋ xɔ gamɛ sugbɔ. Le yi goduɔ, wodonɔ gbe ɖaɖa yí aji nukplamu ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ nywiɖe asɔ kpedo nuvɔnwatɔ lɔ nu yí dɔnnɔ to ni “sɔ koɖo enu ci ewa.” (Ʒer. 30:11, NWT) Hamɛmɛshinshinwo dehwlɛnnɔdo sɔnɔ gbeta lɔ blaŋ o. Nɔ hamɛmɛshinshinwo zɔn do emɔdasɛnamɛ ciwo yí so Yehowa gbɔ jiɔ, hamɛ lɔ pleŋ akpɔ nyɔna so mɛ. w21.08 11 ¶12-13

Ci eju to le Izraɛliɔ, Naomi, asuɔ koɖo eviɛ ŋsuvi amɛve lɔwo hun yi Moabu. Ci wole nɔɔ, Naomi asuɔ ku. Eviɛ ŋsuvi amɛve lɔwo ɖe nyɔnu, vɔ ewa ŋshishi mɔ wowo can vaku. (Ruta 1:3-5) Enujɔjɔ cɛwo na yí Naomi dan ta nɔ yiɖeki keke yí gbɔjɔ. Enyɔ lɔwo vawugan yi keke lanmɛ gble ni yí ebu mɔ Yehowa yí wa nu koɖo ye. Kpɔ nyɔ ci enu so Mawu nu ɖa: “[Yehowa] wa enu sugbɔ [koɖo] ŋ.” “Mawu Ŋsɛnwo Pleŋtɔ do vevi sese nɔ anyi gbe.” Égbenu mɔ: “Tɔhonɔ do vevi sese nɔ ŋ. . . . Mawu Ŋsɛnwo Pleŋtɔ do cukaɖa sugbɔ nɔ ŋ.” (Ruta 1:13, 20, 21) Yehowa nya mɔ, “amɛjiʒinʒin atɛnŋ adɔ yí ŋɖɛnyatɔ aje suku.” (Ŋun. 7:7, NWT) Éto Ruta ji yí edasɛ nɔ Naomi mɔ yeluin nyɔnɔnwitɔ. Ruta lɔn faa yí kpedo asuɔnɔ nu koɖo xomɛvu yí evavoŋ le yiɖeki mɛ yí nya mɔ Yehowa kpɔtɔ lɔn ye. w21.11 9 ¶9; 10 ¶10, 13

Nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe le Yehowa sumɔsumɔ mɛ kakacɛ ɖe, edasɛ mɔ mìdeɖo agbeje agbla awa sugbɔ doji ni yɔa? Oo, ahan yɔ nɛ go! Mìɖo agbeɖo tajinu ciwo atɛnŋ akpedo mì nu mìabi doji le kunuɖeɖe koɖo nukplakpladɔ lɔ mɛ yí agbekpenɔdo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu sɔwu. Mìatɛnŋ aɖo tajinu ŋtɔ́wo gbɔ, nɔ mìnya ŋɖɛ yí jeshi sɛnxu nɔ mìwoɖekiwo keŋ kpenɔdo mɛbuwo nu sɔwu mɔ mìajinɔ mìwotɔ ɖekɛ. (Elo. 11:2; Edɔ. 20:35) Tajinu ciwo àtɛnŋ aɖo nɔ eoɖekiɔ? Biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nakpɔ tajinu ciwo yí àtɛnŋ aɖo nɔ eoɖeki yí asun ji aɖo wo gbɔ. (Elo. 16:3) Àtɛnŋ aɖui mɔ yeawa kpedonu mɔɖeɖedɔ alo gbeshiagbe mɔɖeɖedɔ lɔ, awa dɔ le Betɛli alo ado alɔ teokrasi xɔcucuwoa? Alo àtɛnŋ akpla egbe bu alo ayi ɖe kunu nɔ amɛwo le nyigbanmama bu mɛa? w21.08 23 ¶14-15

Lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ nyi Yehowa nɔnɔmɛ vevi ɖeka ci yí jɔnɔ ji ni. (Oze 6:6) Mawu do ŋsɛn mì le yi Nyɔ lɔ mɛ mɔ mìwoŋgbeɖo te lɔnlɔn ɖoɖo gbeɖe o. (Elo. 3:3) Vɔ gbɔxwe mìasun jiɔ, ele mɔ mìanya enu ci yí lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ nyi. Le Bibla ɖewo mɛɔ, woɖe nyɔgbe “lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ” gɔnmɛ mɔ “lɔnlɔn gangan,” “lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ” alo “ŋshishikuku.” Vɔ nyi yí lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ nyiɔ? Enyɔgbe “lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ” ze donu 230 han le Ŋɔŋlɔ Kɔkɔeawo—Xexe Yeye Gɔmeɖeɖe Bibla mɛ. Le “Biblia Me Nya Tɔxɛwo Gɔmeɖeƒe” ci yí le Bibla gɔnmɛɖeɖe cɛ mɛɔ, woɖe mɛ mɔ yɛnyi “lɔnlɔn ci yí dɔ wosɔnɔ amɛɖeki jonɔ nɔ amɛ keŋkeŋ, egbejinɔnɔ, kuku kpla amɛ sɛnsinɖe. Blaŋblaŋ ɔ, wozinni nɔ woxokɔ nuxu so lɔnlɔn ci Mawu ɖo nɔ agbetɔwo nu, vɔ wogbezinni nɔ lɔnlɔn ci agbetɔwo ɖonɔ nɔ wowonɔnɔwo.” Yehowa yí ɖo lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ kpɔwɛ gangantɔ ɖɛ. Eyi taɖo Efyɔ Davidi nu mɔ: “[Yehowa], Ao lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ yì eji wu jeŋkwi. . . . Enu ɖe de li yí nyi enu vevi sɔwu Ao dɔmɛnywi lɔnlɔn o.” (Eha. 36:5, 7) Shigbe Davidi nɛ ɖe, Mawu lɔnlɔn gangan lɔ jenɔŋ nɔ mìa? w21.11 2 ¶1-2; 3 ¶4

Yesu ci yí nyi “Evi ŋkɔtɔ” le enu ciwo pleŋ Mawu wa mɛ can le Yehowa sɛntɔwo xomu lɔ mɛ yí mawudɔla nɛniɖe le mɛ hɛnnɛ. (Kol. 1:15; Eha. 103:20) Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, ékpedo amɛwo nu nɔ woamɔŋje mɛ mɔ yewoatɛnŋ ayɔ Yehowa mɔ yewo Da. Ci Yesu xokɔ nuxu nɔ yi nukplaviwoɔ, éyɔ Yehowa mɔ yɛnyi ‘ye Daye koɖo wowo Da.’ (Ʒan 20:17) Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo na Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛɔ, mìvanyinɔ ɖeka le nɔviwo xomu ci mɛ lɔnlɔn le mɛ. (Maki 10:29, 30) Eda ci yí lɔnnɔ amɛ yí Yehowa nyi. Yesu ji mɔ mìakpɔnɔ Yehowa shigbe lé yekpɔɛni do nɛ. Ékpɔɛni mɔ yɛnyi xomɛvunɔ koɖo Eda amɛlɔntɔ ci yí mìatɛnŋ agogo yí akannɔ seŋ koɖo hweɖekpokpuinu. Dele shigbe acɛkpatɔ ɖe ci yí venɔ xomɛ yí gbeʒinnɔ yi susuwo do amɛwo ji o. Étɔ kpɔwɛ gbedodoɖa lɔ ji koɖo enyɔgbe cɛwo: “Mìwo Da.” Yesu atɛnŋ anu sa mɔ mìwo le yɔ Yehowa mɔ “Ŋsɛnwopleŋtɔ,” “Enuwowatɔ” alo “Efyɔ mavɔmavɔtɔ.” Nɔ énu ahan saɔ, dawa fɛn o, ɖo Bibla zan nyɔgbe cɛwo sɔ dre mɛ ci Yehowa nyi mɛ. (Gɔnm. 49:25; Ezai 40:28; 1 Tim. 1:17) Vɔ Yesu denu ahan o, émɔ mìwo le yɔ Yehowa mɔ “Eda.” w21.09 20 ¶1, 3

Efyɔ Manashe gbe mɔ yedaɖo to amɛkanxlenyɔ ciwo Yehowa nu ni to Yi nyɔnuɖɛtɔwo ji o. Le vɔvɔnuɔ, “Yehowa na Asiri fyɔ hwagawo va je [Ʒuda] ji, yí wolé Manashe yí do awlɛga yi yí blɛ koɖo egamu amɛve yí hin yi Babiloni.” Hwenu ele gakpa mɛ le Babiloniɔ, ewa shigbe mɔ Manashe bu tamɛ kpɔ veviɖe so enu ciwo ewa vayi nu nɛ. “Ésɔ yiɖeki hwe sugbɔ le ŋmɛ nɔ tɔgbiɛwo Mawu.” Égbewa nu wu ahan. “Éɖe kuku nɔ Yehowa yi Mawu nɔ aku ŋshishi ni.” Manashe “kpɔtɔ dokɔ gbe ɖaɖa ni.” (2 Kro. 33:10-12, NWT) Ci hwenuwo vayikɔɔ, Yehowa ɖo Manashe gbedodoɖawo ŋci. Ékpɔ trɔtrɔ ciwo ŋsu ŋtɔ́ wa le ji mɛ, ɖo eze le gbedodoɖa ciwo ewa mɛ. Yehowa ɖo to Manashe yí sɔ yi nuvɔnwo ki keŋ ɖe mɔ ni egbevanɔ fyɔʒinkpin lɔ ji. Manashe wa ci ji ekpe yí sɔ dasɛ mɔ yetrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ. w21.10 4 ¶10-11

Akilasi koɖo Prisi ɖo aso le fini wojeshi ɖɛ nywiɖe keŋ aji xɔ le fibu yí agbetɔ avɔnzavadɔ lɔ wawa le nɔ. Ci Prisi koɖo Akilasi je wowo xwe yoyu mɛ le Korɛntiɔ, wowa dɔ alɔlealɔmɛ koɖo hamɛ ci yí le nɔ, wogbewa dɔ koɖo apotru Pɔlu keŋ do ŋsɛn nɔvi lɔwo. Le yiyimɛɔ, wohun yi eju buwo mɛ, finiwo yí eŋɛnywidratɔ sugbɔ ʒan le. (Edɔ. 18:18-21; Rɔm. 16:3-5) Yehowa dɔwo sɔsɔ ɖo ŋkɔ ahan ana woakpɔ jijɔ haan! Asu koɖo ashi ciwo yí li gbɛ atɛnŋ aɖyi Prisi koɖo Akilasi, nɔ wosɔnɔ Fyɔɖuxu nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ. Doŋkɔ nɔ alɔlele yí nyi hwenu nywitɔ ci asu koɖo ashi ɖe axo nuxu so tajinu ciwo woaɖo le agbe mɛ nu. Nɔ asu koɖo ashi ɖe sɔkɔ gbetawo doju yí jenɔ agbla keŋ ɖonɔ gbɔngbɔn mɛ tajinuwo gbɔɔ, emɔ sugbɔ ahun nɔ wo yí woakpɔ mɔ Yehowa kpekpeɛdo yewo nu.—Ŋun. 4:12. w21.11 17 ¶11-12

Eze petii mɔ, mìɖo awa do enyɔ ci Yehowa nu mɔ mìwo le bu mìwo da koɖo mìwo nɔ̀wo ji. Ðo ŋwi mɔ, ci wonu mɔ, “Ŋ nyi [Yehowa] míwo Mawu! Ŋ le kɔkwɛɖe, mí ɖo a le kɔkwɛɖe” ɖegbɔ zeɖeka yí wona mɔdasɛnamɛ ci yí le 1 Ese. 19:3 mɛ, yí mɔ wo le bu amɛ nɔ̀ koɖo amɛ da. (1 Ese. 19:2) Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so enyɔ ci Yehowa nu nɔ mì mɔ mìwo le shi mìwo da koɖo mìwo nɔ̀wo nuɔ, mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nyɛŋwɛkɔ nywiɖea?’ Nɔ èkpɔɛ mɔ yeɖo awɛ wu lé yewɛni do saɔ, àtɛnŋ aɖui yí awa trɔtrɔwo. Datɛnŋ atrɔ enu ci yí jɔ vayi o, vɔ àtɛnŋ aɖui hɔntɔn mɔ yeawa nu sugbɔ nɔ wo sɔwu sa. Taŋfuin ètɛnŋ wa toto yí anɔnɔ ju koɖo wo wu lé èwɛni do sa, alo àtɛnŋ axwle enu ci woʒan nɔ wo, alo àtɛnŋ akpedo wo nu wowo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ doji yí woakpɔtɔ asinni. Alo àtɛnŋ adonɔ ŋsɛn wo yí agbefanɔ akɔn nɔ wo sɔwu sa. Nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èwakɔ do enyɔ ci yí le 1 Ese Wema 19:3 mɛ ji. w21.12 4-5 ¶10-12

Efyɔ Davidi wa nuvɔn ganganwo. Nuvɔn ciwo ewa ɖewo ke: éwa hashi koɖo Baceba yí wu asuɔ xu ji. (2 Sam. 11:2-4, 14, 15, 24) Ecɛ wɛ mɔ Davidi do vevisese nɔ yiɖeki koɖo yi xomu lɔ, vevitɔ ashiɛ kpɛtɛwo. (2 Sam. 12:10, 11) Le hweɖekanuɔ, Davidi dekando Yehowa ji keŋkeŋ o, ɖo édɔ mɔ wo le hlɛn ŋsu ciwo yí yinɔ ahwa le Izraɛli, vɔ kpɔ Yehowa dedɔ edɔ cɛ yi o. Nyi yí to so mɛɔ? Edɔ̀vɔn ɖeka wu Izraɛlivi ciwo yí ayi 70000 han! (2 Sam. 24:1-4, 10-15) Àdo hwɛ Davidi yí amɔ Yehowa deɖo gbe aku ŋshishi nia? Yehowa dekpɔɛ do ahan ji o. Ésɔ susu ɖo lé Davidi nɔ gbeji ni le yi gbe mɛ pleŋ koɖo lé etrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ ji. Eyi taɖo Yehowa sɔ nuvɔn gangan cɛwo ki. Yehowa nya mɔ Davidi lɔn ye sugbɔ yí ji mɔ yeawa enu ci yí nyɔ. Dejɔ ji nɔ eo mɔ enywi tɔxuwo ji yí Mawu sɔ susu ɖonɔ nɔ mì ba?—1 Efy. 9:4; 1 Kro. 29:10, 17. w21.12 19 ¶11-13

Yesu senɔ vevi koɖo tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele o. Èɖo ŋwi eŋɛ ci edo ɖaɖa Ʒan amɛʒindoshimɛtɔa? Énu ni mɔ: “Ŋkuvitɔnnɔwo kpɔkpɔ enu, amɛ ciwo shi afɔwo de le ɔ, zɔnzɔn, kponɔwo kpɔkpɔ edɔ̀ yɔyɔ, tokunɔwo le etonusekɔ, kuvitɔwo fɔnfɔn.” Ci amɛwo kpɔ enujiŋ ciwo Yesu wakɔɔ, “wowo can kanfu Mawu.” (Luiki 7:20-22) Kristotɔwo ji mɔ yewoaɖyi Yesu yí asenɔ vevi koɖo mɛ ciwo yí le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛ. Eyi taɖo mìwanɔ xomɛvu yí donɔ ʒinxo nɔ mɛ ŋtɔ́wo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yehowa dena ŋsɛn mì mɔ mìawa enujiŋwo shigbe Yesu nɛ o. Ganŋgan, mɔnukpɔkpɔ enyi nɔ mì mɔ mìaxo nuxu nɔ mɛ ciwo ŋkuvi tɔn nɔ le ŋcilan mɛ koɖo gbɔngbɔn mɛ so paradiso lɔ nu. Ðo le paradiso lɔ mɛɔ, mɛshiamɛ ale lanmɛsɛn blebu mɛ le ŋcilan mɛ koɖo le gbɔngbɔn mɛ. (Luiki 4:18) Eŋɛnywi cɛ kpekɔdo amɛ sugbɔ nu le kakacɛ mɛ yí wokanfukɔ Mawu. w21.12 9 ¶5

Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ji yí Ʒaki cu yi nukplamuwo do. Ézan Mawu Nyɔ lɔ yí sɔ kpedo yi nyɔsetɔwo nu nɔ woakpɔ lé Yehowa cunɔ fɛn nɔ yi sɛntɔ ciwo yí nɔnɔ gbeji ni shigbe lé ewɛ nɔ Job nɛ. Ʒaki zan nyɔgbe fafɛwo koɖo ciwo nu gɔnmɛsese le yí sɔ na nukplamu cɛ. Ci ewɛ ahan ɔ, ena yí esɔ amowo susu yi Yehowa ji yí denyi yiŋtɔ ji o. Enukplamu lɔ: Ao ŋɛdu lɔ le nɔnɔ fafɛɖe yí nacuini do Mawu Nyɔ lɔ ji. Mìwo tajinu yí ɖo anyi mɔ, nɔ mìkplakɔ nu amowoɔ, denyi lé mìnya nu sugbɔ do yí mìadasɛ nɔ wo o, vɔ Yehowa nunya koɖo lé esɔnɔ ɖe le ji nɔ wo yí mìadasɛ nɔ wo. (Rɔm. 11:33) Mìasun ji awɛ ahan nɔ Bibla mɛ yí mìsɔnɔ mìwo nyɔwo le. Le kpɔwɛ mɛ, mìdanu nɔ mìwo nukplaviwo enu ci mìawa nɔ mìle wowo tɔxu sa o, vɔ mìɖo akpedo wo nu woabunɔ tamɛ kpɔ so Bibla mɛ kpɔwɛwo nu yí anya Yehowa susu koɖo lé enuwo wanɔ ni do. Ecɛ adɔ yí woaji mɔ yewoawa nu nɔ yewo nu ajɔ ji nɔ Yehowa yí danyi mìwo yí woamɔ yewoado jijɔ nɔ o. w22.01 11 ¶9-10

Mawu denu nɔ mì kpoŋ mɔ mìwoŋgbewa nuvwin do mɛbuwo o, vɔ éji mɔ mìwo le wa nu do amɛwo nu nywiɖe. Nɔ Kristotɔ ɖe ji mɔ ye nu akpe nɔ Yehowaɔ, éɖo awa do ese cɛ ji. Yesu dasɛ mɔ ese ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ le veviɖe sugbɔ. Gbeɖekaɔ, Farizitɔ ɖeka biɔ Yesu se mɔ: “Le Ese lɔ mɛ ɔ, esedodo ci yí nyi gangantɔ sɔwu ɔ?” Yesu ɖo ŋci mɔ, “ese ŋkɔtɔ koɖo ese vevitɔ lɔ” yí nyi mɔ, mìalɔn Yehowa koɖo mìwo ji pleŋ, mìwo se pleŋ koɖo mìwo susuwo pleŋ. Le yi goduɔ, Yesu yɔ enyɔ so 1 Ese Wema 19:18 mɛ, yí nu mɔ: “Ese amɛvetɔ lɔ ci yí le shigbe ŋkɔtɔ lɔ ɛnɛ ke, ‘À ɖo lɔnlɔn nɔ ao kpena shigbe [lé] è lɔn eoŋtɔ ɛnɛ.’” (Mt. 22:35-40) Emɔ sugbɔ ji yí mìadasɛ le mɔ mìlɔn mìwo kpenawo. Emɔ ɖeka yí nyi mɔ mìawa do enukplamu ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ ji. Enu mɔ: “Mí ŋlɔbe enu vɔn ciwo yí amɛwo wa do mí. Mí ŋgbe ɖe ehlɔn [o].” w21.12 10-11 ¶11-13

Yesu do alɔ ɖaɖa yí hwlɛn apotru Piɛ gan. Ele veviɖe mɔ mìaɖo ŋwi mɔ Piɛ kpe ji yí zɔn zɔnli toto eshi lɔ ji hwenu esɔ yi ŋkuviwo ɖo Yesu ji truɖuɖu. Vɔ ci Piɛ tɔ jihɔnshi lɔ kpɔkpɔɔ, étɔ vɔnvɔn keke tɔ shi gɔnmɛ yiyi. (Mt. 14:24-31) Mìatɛnŋ akpla nu so Piɛ kpɔwɛ lɔ mɛ. Ci Piɛ to le tɔjihun lɔ mɛ yí sɔ afɔ do eshi lɔ jiɔ, debu kpɔ mɔ jihɔnshi lɔ ana yeatɔ vɔnvɔn keke atɔ gɔnmɛ yiyi o. Éji mɔ yeakpɔtɔ azɔnzɔn zɔnlin to eshiɛ ji keke avaɖo Yesu gbɔ. Vɔ ci dekpɔtɔ sɔ ŋkuviwo ɖo Yesu jiɔ, vɔnvɔn li. Egbɛɔ, mìdatɛnŋ zɔn to eshi ji o, vɔ mìdokɔ go xɔse dodokpɔwo. Nɔ mìmi ŋkuvi sɔsɔ ɖo Yehowa koɖo yi gbeɖuwo jiɔ, mìatɔ eshi gɔnmɛ yiyi le gbɔngbɔn mɛ. Eyi taɖo nɔ cukaɖa ci mɛ mìtokɔ sɛnŋ shigbe jihɔnshi nɛ can ɔ, mìɖo akpɔtɔ asɔ susu ɖo Yehowa ji truɖuɖu yí anya mɔ yɛɖo nujikpekpe yí akpedo mì nu. w21.12 17-18 ¶6-7

Gbedodoɖa, enukplakpla koɖo tamɛbubukpɔ nyi mìwo sɛnsɛn kpaxwe ɖeka. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖaɔ, mìkankɔ seŋ koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ, ci yí lɔn mì sugbɔ. Nɔ mìkplakɔ Biblaɔ, mìkplakɔ “nu so Mawu,” Mɛ ci yí nya ŋɖɛ wu amɛwo xloŋ nu. (Elo. 2:1-5) Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìkpla so Yehowa nuɔ, mìɖonɔ ŋwi yi nɔnɔmɛ nywiwo koɖo enujiŋ ciwo eji mɔ yeawa nɔ mìwo koɖo agbetɔ ciwo pleŋ yí le nyigban lɔ ji. Emɔ nywitɔ ci ji mìazan gamɛ nywiɖe do le nɛ. Vɔ nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìawa cɛɔ? Nɔ anyɔɔ, ji gamɛ anɔ afi ci yí ɖo ɖa. Mìasɔ Yesu kpɔwɛ. Gbɔxwe Yesu atɔ yi kunuɖeɖedɔ lɔ ji le nyigban jiɔ, énɔ zogbeji na nɔ ŋkeke 40. (Luiki 4:1, 2) Ci Yesu le afi ŋtɔ́ ci yí ɖo ɖaɔ, étɛnŋ do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí bu tamɛ kpɔ so enu ci Edalɔ ji mɔ yɛ le wa nu. w22.01 27-28 ¶7-8

Hamɛmɛshinshin ɖe alo nɔvi ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ atɛnŋ akpla nu mì. Woatɛnŋ anu trɔtrɔ ɖe ci mìɖo awa nɔ mì. Nɔ mɛɖe lɔn mì yí yɔ mì keŋ kpla nu mì le Bibla mɛɔ, eɖo ajɔ ji nɔ mì yí mìasi awa do ji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìalɔn awa do enyɔ ci mɛɖe nu nɔ mì ji. Etɛnŋ na mìado dɔmɛzi. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ci mìlɔnnɔ do ji mɔ mìnyi nuvɔnmɛwo can ɔ, nɔ mɛɖe xo nuxu nɔ mì so afɛn ɖe ci mìwa nuɔ, egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìalɔn do ji. (Ŋun. 7:9) Vɔ mìtɛnŋ hwlɛn ta nɔ mìwoɖekiwo. Mìatɛnŋ akpɔ enyɔ anu so enu ciwo yí dɔ mɛ lɔ kpla nu mì nu alo amɔ lé enu enyɔ lɔ do dejɔ ji nɔ mì o. Ŋtɔkpu can ɔ, mìtɛnŋ kpɔ afɛnwo le yiŋtɔ nu yí amɔ: ‘Mi yɛnyi yí avakpla nu nyɛɔ? Yɛnyɔ wu nyɛa?’ Eyi nɔ nyɔ lɔ dekpe nɔ mìɔ, mìtɛnŋ gblali alo ayi biɔ nukplamu mɛbuɖe koɖo susu mɔ yɛanu nyɔ ci yí avivi to mɛ nɔ mì. w22.02 8-9 ¶2-4

Le xexe yoyu lɔ mɛ ɖe, ŋɖewo atɛnŋ ado kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yɛawa enujɔjɔɛ kpɔa? Kpɔ enu ci yí jɔ ci wohwlɛn Izraɛliviwo gan so hwashigbemɛ le Eʒipti ɖa. Dejinjin o, mɛɖewo tɔ enyɔ toto le wo mɛ mɔ yewodegbekpɔ enuɖuɖu vivi ciwo yí yewoɖunɔ sa le Eʒipti aɖu o, wovatɔ mana ci Yehowa na wo kpɔkpɔ do nugbali ji. (Amh. 11:4-6; 21:5) Enu cɛ han atɛnŋ ajɔ do mì ji le efunkpekpe gangan lɔ godua? Mìdenya edɔ gangan ciwo mìawa keke viviviɔ, nyigban lɔ atrɔ paradiso o. Taŋfuin edɔ lɔwo tɛnŋ sugbɔ yí ɖowo tɛnŋ gbɔnnu wawa. Ecɛ adɔ mìavakpɔ nyɔ anu so lé Yehowa wakɔ nuwo do le hwenɔnua? Mìkando ŋɖeka ji, eyi nyi mɔ: Nɔ enu ciwo Yehowa nakɔ mì kakayɛ jeŋ nɔ mìɔ, mìavadakpe do enu ciwo yí avana mì hwenɔnu ŋci. w22.02 7 ¶18-19

Le enyɔnuɖɛ ci yí le Zakari 8:23 mɛɔ, gbɛbɔbɔ ɖekɛ lɔ yí wozan enyɔgbe “Ʒuifu ɖeka” koɖo “mí” nɔ, wowo yí nyi amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji. (Rɔm. 2:28, 29) “Agbetɔ amɛwo” ciwo yí “aso egbewo pleŋ mɛ le jukɔnwo mɛ,” le dumɛ nɔ lɛngbɔ bu mɛ tɔwo. ‘Wolé awutoga nɔ Ʒuifu ɖeka,’ yi gɔnmɛ yí nyi mɔ wobɔdo amɛshiaminɔwo nu yí sɛnkɔ Mawu doju le sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ mɛ. Yehowa wɛ yí enyɔnuɖɛ ci yí le Ezekiɛli 37:15-19, 24, 25 vamɛ, ci ena amɛshiaminɔwo koɖo lɛngbɔ bu mɛ tɔwo wakɔ dɔ doju alɔlealɔmɛ. Enyɔnuɖɛ lɔ xo nuxu so aci amɛve nu. Mɛ ciwo yí kpɔkɔ mɔ nɔ jeŋkwi mɛ yiyi yí le dumɛ nɔ aci “Ʒuda” tɔ, (akɔta ci mɛ yí wosɔ Izraɛli fyɔwo le), yí mɛ ciwo yí anɔ agbe le nyigban ji le dumɛ nɔ aci “Efraimu” tɔ. Yehowa asɔ gbɛbɔbɔ amɛve cɛwo xoca nɔ woanyi ‘aci kuɖeka.’ Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ woasɛn Mawu doju le Efyɔ kuɖeka ci yí nyi Yesu Kristo cɛkpakpa gɔnmɛ.—Ʒan 10:16. w22.01 22 ¶9-10

Yesu xo nuxu so mɛ ciwo yí nanɔ nu wamɛnɔwo yí jinɔ mɔ mɛbuwo le nya keŋ akanfu yewo nu. Ci enu ci amɛ lɔwo wa nyɔ can ɔ, wowo nu dekpe nɔ Yehowa o. (Mt. 6:2-4) Nɔ mìwanɔ nunywiwo nɔ amɛwo yí denyi amɛɖekɛtɔnyanya yí dɔɔ, anyi mìnyi enunywiwatɔwo ŋtɔŋtɔ. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋjeshi enunywiwawa nɔ amɛ ɖɛ yí tekpɔ keke wɛnia? Nyi yí dɔ ŋwanɔ nunywi nɔ amɛwoɔ?’ Yehowa nyi Mawu ci yí wanɔ nu, yí yi gbɔngbɔn lɔ nyi yi dɔwaŋsɛn. (Gɔnm. 1:2) Eyi taɖo enuwawa le veviɖe. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Xɔse ci nu edɔwawawo de bɔdo nyi . . . enukuku.” (Ʒaki 2:26) Mìatɛnŋ awɛ ahan nɔ Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn nɔnɔmɛ kpɛtɛwo pleŋ. w22.03 11-12 ¶14-16

Mìtɛnŋ wanɔ gbɔngbɔnmɛdɔ vovowo yí awanɔ enunywiwo nɔ amɛwo. Vɔ apotru Piɛ tɛ gbe do enuvevi ɖeka ji. Gbɔxwe Piɛ anu nɔ mì mɔ mìwo le tekpɔ anɔ kɔkɔɛɖe le mìwo wanawo pleŋ mɛɔ, énu mɔ: “Mí a dra míwo susuwo do nɔ enuwawa.” (1 Piɛ 1:13) Enuwawa ci yɔɔ? Piɛ nu mɔ Kristo nɔviɛ amɛshiaminɔwo “‘a kanfu’ Mɛ ci yɔ” wo. (1 Piɛ 2:9) Kristotɔ ciwo pleŋ li gbɛ wakɔ edɔ vevi ɖeka, edɔ ci yí wakɔ nywi nɔ amɛwo wu ɖekpokpui. Mɔnukpɔkpɔ vevi ɖeka enyi nɔ mì mɔ mìnyi Mawu jukɔn kɔkɔɛ yí ɖekɔ kunu yí kplakɔ nu amɛwo koɖo zolelanmɛ! (Maki 13:10) Nɔ mìtekpɔ yí ɖenɔ kunuɔ, anyi mìnukɔ mɔ mìlɔn Mawu koɖo mìwo kpenawo. Mìgbedadasɛ hɛnnɛ mɔ mìji mɔ ‘mìanɔ kɔkɔɛɖe’ le mìwo wanawo pleŋ mɛ. w21.12 13 ¶18

Apotru Pɔlu ɖonɔ susu nywi do nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. Énya mɔ denyi ci mɛɖe wa afɛn taɖo woakpɔɛ mɔ yɛnyi amɛdɔndɔn o. Élɔn nɔviwo yí sɔ susu ɖo wowo dɛn nywiwo ji. Nɔ enunywiwawa gbɔnkɔnu nɔ nɔvi ɖeɔ, édonɔ jeshi mɔ susu nywi le shi yí eʒan kpekpedonu gbɔxwe awa nunywi lɔ. Do jeshi lé Pɔlu wa nu do nɔvinyɔnu amɛve ɖekawo nu le Filipi hamɛ lɔ mɛ do. (Fili. 4:1-3) Ele shigbe mɔ, evu ɖeka le gblamɛ nɔ Evodi koɖo Sɛntishi nɛ yí wodegbenyinɔ o. Pɔlu dewa dɔmɛzi, tɔ nyɔ toto alo do hwɛ wo o. Ewaɖeɔ, ésɔ susu ɖo wowo nɔnɔmɛ nywiwo ji. So exwe sugbɔ ke yí nɔvinyɔnu egbejinɔtɔ cɛwo tɔ Yehowa sɛnsɛn. Pɔlu nya mɔ Yehowa lɔn wo. Susu nywi ci yí Pɔlu ɖo do wo nu na edo ŋsɛn wo mɔ wo le kpɔ nyɔ lɔ gbɔ yí awa fafa. Ci Pɔlu sɔ susu ɖo mɛbuwo nɔnɔmɛ nywiwo ji le hamɛ ŋtɔ́ mɛɔ, ékpɔtɔ kpɔkɔ jijɔ yí wa exlɔ nywiwo ɖɛ le wo mɛ. w22.03 30 ¶16-18

Fafa ci Yehowa nanɔ na mìnɔnɔ kpuu yí mìwo ji koɖo mìwo susu mɛ fanɔ. Mìakpɔ lé ecɛ kpedo nɔvinyɔnu ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Luz nu. Émɔ: “Blaŋblaŋ ɔ, ŋkpɔnɔ mɔ ŋci nyɛɖekɛ. Eyi taɖo ewanɔ nɔŋ mɔ Yehowa delɔnŋ o. Vɔ nɔ ewa ahan nɔŋ ɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa kaka yí nunɔ lé ewakɔ nɔŋ nɔ Yehowa. Gbedoɖa kpenɔdo ŋnu yí ŋvanɔnɔ nywiɖe le nyɛɖeki mɛ.” Shigbe lé nɔvinyɔnu cɛ kpɔwɛ dasɛ nɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ fafa nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa. (Fili. 4:6, 7) Mìnya mɔ Yehowa koɖo Yesu akpedo mì nu nɔ mìwo mɛ vevi ɖe dɔn alɔn le ku mɛ. Mìji mɔ mìasɔ vevisedoamɛnu wanɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ, ɖo mìji mɔ mìasran nɔnɔmɛ nywi cɛ le Yehowa koɖo Yesu Kristo gbɔ. Efa akɔn nɔ mì ci mìnya mɔ Yehowa koɖo Eviɛ vevi lɔ senɔ vevi koɖo mì nɔ mìgbɔjɔ yí woji mɔ yewoakpedo mì nu mìado ji. Mìkpɔkɔ emɔ veviɖe nɔ gbecigbe yí Yehowa “a cucu ɖashi keŋkeŋ le ŋkuviwo ji nɔ [mì]”!—Enyɔ. 21:4. w22.01 15 ¶7; 19 ¶19-20

Yesu xo nuxu so xɔmɔnu vovovo amɛve ciwo yí kplɔ amɛ yi emɔ vovovo amɛve ji. Ðekatɔ le “gbaja” yí xlɔtɔ le “cɔnjwin.”(Mt. 7:14) Vɔ emɔ amɛtɔntɔ ɖe deli o. Mìwoŋtɔwo yí ɖo asɔ emɔ ci ji mìato. Ecɛ nyi gbeta vevitɔ ci mìɖo asɔ, ɖo emɔ ɖeka kpaŋ le emɔ lɔwo mɛ yí kplɔ amɛ yi agbe mavɔ mɛ. Amɛ sugbɔ yí le emɔ “gbaja” lɔ ji, ɖo yi ji toto le fafɛɖe. Esadɔnu mɔ, amɛ sugbɔ ɖui mɔ yewoakpɔtɔ anɔ emɔ ŋtɔ́ ji yí awakɔ nu shigbe lé amɛwo wanɔ nu do le ji nɛ. Wodenya mɔ Satana Legba yí teteɛkpɔ mɔ yeana amɛwo ato emɔ ŋtɔ́ ji o, yí eku mɛ yí emɔ cɛ kplɔ amɛ yikɔ. (1 Kor. 6:9, 10; 1 Ʒan 5:19) To akpo nɔ emɔ “gbaja” lɔɔ, emɔ xlɔtɔ lɔ yɛ le “cɔnjwin,” yí Yesu nu mɔ amɛ kankin ɖewo yí sun ji kpɔɛ. Nyi yí taɖoɔ? Le kpukpui ci yí kplɔɛdo mɛɔ, Yesu kanxle yi dokplɔtɔwo so enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔwo nu.—Mt. 7:15. w21.12 22-23 ¶3-5