Février

Nyɔ cɛwo gɔnmɛ ɖe? Shigbe lé Yesu dre mɛ nɛɔ, amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn ci yí ana Kristotɔ ɖe alɔn amɔ yeaku do ta nɔ ye kpena nɔ eʒan yí nyi lɔnlɔn ci nu exokɔ nuxu so. Mawu Nyɔ lɔ kpla mì mɔ lɔnlɔn cɛ le veviɖe. Le kpɔwɛ mɛ, kpukpui ciwo mìayɔ yɛ nyi kpukpui vevi nɔ amɛ sugbɔ: “Mawu nyi lɔnlɔn.” (1 Ʒan 4:8) “Ðo lɔnlɔn nɔ ao kpena shigbe è lɔn eoŋtɔ ɛnɛ.” (Mt. 22:39) “Lɔnlɔn cɔnnɔ agɔjeje sugbɔ.” (1 Piɛ 4:8) “Lɔnlɔn de kunɔ gbeɖe o.” (1 Kor. 13:8) Kpukpui cɛwo koɖo buwo dasɛ yi petii mɔ, ele veviɖe mɔ mìaɖo nɔnɔmɛ nywi cɛ. Mawu gbɔ yí lɔnlɔn adodwitɔ lɔ so. Mɛ ciwo yí ɖo Yehowa gbɔngbɔn yí ecu shi nɔ wo ɖekɛwo yí lɔnnɔ wowonɔnɔwo ŋtɔŋtɔ. (1 Ʒan 4:7) Eyi taɖo Yesu nu mɔ ye dokplɔtɔ adodwiwo ɖekɛwo mɛ yí woakpɔ lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ lɔ le. Shigbe lé Yesu nui ɖɛ nɛɔ, amɛ sugbɔ do jeshi Kristotɔ adodwiwo, ɖo lɔnlɔn akun-akun le wo mɛ. w23.03 27-28 ¶5-8

Èjinɔ mɔ yeasɔ enu kenɔ amɛwoa?Àtɛnŋ ahlɛn mɛ ciwo yí lɔn faa yí sɔ nu ke amɛ koɖo mɛ ciwo yí gbe kpɔwɛwo le Bibla mɛ, yí abu tamɛ kpɔ so wo nu. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ abu tamɛ kpɔ so lé Yesu lɔn yí sɔ nu ke amowo nu. (Luiki 7:47) Ebu yí gbenyi mɔ, desɔ susu ɖonɔ amɛwo fɛnwo ji o, vɔ enu ci ji woasun awa ji yí esɔ yi susu ɖonɔ. Farizitɔwo dele ahan o, wokpɔnɔ “amɛ buwo do amɛ gbali ji.” (Luiki 18:9) Nɔ èbu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ cɛwo nu ɖegbɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé ŋkpɔnɔ mɛbuwo doɔ? Wowo nɔnɔmɛ ciwo ji ŋjinɔ mɔ nasɔ susu ɖoɔ?’ Nɔ ègbɔnkɔnu nɔ eo mɔ nasɔ nu ke mɛɖeɔ, tekpɔ abu tamɛ kpɔ so mɛ lɔ nɔnɔmɛ nywiwo nu. Eyi nabiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé Yesu kpɔnɔ mɛ cɛ doɔ? Nɔ Yesu yí mɛ lɔ je agɔ do sa ɖe, Yesu asɔ kia?’ Nɔ èwɛ ahan ɔ, atɛnŋ akpedo eo nu natrɔ ao susu. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ eo ŋkɔtɔ mɔ nasɔ nu ke mɛɖe ci yí je agɔ do eo. Vɔ nɔ ètekpɔ yí kpla enusɔsɔkeamɛɔ, avale fafɛɖe nɔ eo mɔ nalɔn asɔ enu kenɔ amɛ blaŋ. w22.04 23 ¶6

Le Enyɔdasɛ wema mɛɔ, wosɔ Mawu ketɔnɔwo dre do elan wadan ɖewo nu. Woyɔ gbemɛlan ɖɛwo. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒan kpɔ “elan ɖeka tótóɔ le axu lɔ mɛ. Elan lɔ mi ezo amɛ́wo. É ɖo eta amadrɛ.” (Enyɔ. 13:1) Yi goduɔ, ékpɔ “elan bu tótóɔ le nyigban mɛ.” Elan wadan cɛ xonɔ nuxu shigbe edan gangan nɛ, ena yí “ezo tónɔ so jeŋkwi mɛ.” (Enyɔ. 13:​11-13) Égbevakpɔ elan wadan bu ci yí nyi “elan jin ɖeka,” yí nyɔnu asuwatɔ ɖeka le ji. Elan wadan amɛtɔn cɛwo nyi ketɔnɔ ciwo yí fɔn gu do Yehowa koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ ji so xwe nɛniɖe ke. Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìajeshi wo ɖɛ. (Enyɔ. 17:​1, 3) Ele mɔ mìanya miwo yí elan wadan lɔwo koɖo nyɔnu asuwatɔ lɔ le dumɛ nɔ. Nɔ mìase mɛɔ, mìatashi Bibla ŋtɔ nɔ adre mɛ nɔ mì. Bibla wema buwo ɖe gɔnmɛ nɔ enudredonunu sugbɔtɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ ɖɛ sa. w22.05 8-9 ¶3-4

Shinshin alo dɔ̀lele na yí mɛɖewo le mì mɛ detɛnŋ gbewakɔ sugbɔ nɔ Yehowa o, ecɛ na wogbɔjɔnɔ. Nɔ hweɖewonu ŋɖewo na detɛnŋ gbewakɔ sugbɔ shigbe lé èji do nɛ yí ena ègbɔjɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi Yehowa jikɔ mɔ nyɛ le waɔ?’ Yehowa ji mɔ eɔ le wa ci ji àtɛnŋ akpe sɔ koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ èle. Sɔɛ mɔ, nɔvinyɔnu ɖe ci yí ɖo exwe 80 han gbɔjɔ ɖo detɛnŋ gbewakɔ sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ shigbe lé ewɛni hwenu eɖo exwe 40 hanwo o. Ébu mɔ ci yewakɔ ci ji yekpe can ɔ, gbe yidajɔ ji nɔ Yehowa o. Vɔ nyɔnɔnwi yɔa? Bui kpɔ, ci nɔvinyɔnu lɔ ɖo exwe 40 hanwoɔ, éwakɔ ci ji ekpe yí hwenu eɖo xwe 80 hanwoɔ, ékpɔtɔ wakɔ ci ji ekpe. Édasɛ mɔ demi ci ji esun wawa nɔ Yehowa gbeɖe o. Nɔ mìvlɛ yí wakɔ ci ji mìkpe nɔ Yehowaɔ, mìwo nu akpe nɔ ni sugbɔ. (Sɔ sɔ koɖo Matie 25:​20-23.) Anɔ fafɛɖe mɔ mìakpɔ jijɔ nɔ mìsɔ susu ɖo enu ci mìatɛnŋ awa ji sɔwu mɔ mìasɔ susu ɖo enu ci mìdatɛnŋ awa ji o. w22.04 10 ¶2; 11 ¶4-6

Enyɔdasɛ eta 21 sɔ amɛ 144000 lɔwo sɔ koɖo jugan nyakpɔkpɔ ɖeka, eyi nyi “Ʒeruzalɛmu yoyu.” Woɖo jugan lɔ gliwo do ekpe 12 ji. “Wo ŋwlɛ Lɛngbɔvi lɔ Mɛdɔdɔ wive lɔwo ŋkɔwo do ekpe lɔwo ji.” (Enyɔ. 21:​10-14; Efe. 2:20) Ejugan cɛ nyakpɔkpɔ wu juganwo pleŋ, ɖekɛ desɔ koɖi o. Shika yí wosɔ do jugan lɔ mɔgan, jenu yí wosɔ wa yi gbo 12 lɔwo. Ekpexɔafiwo yí wosɔ wa yi gɔnmɛɖokpewo koɖo yi gliwo pleŋ. Jinjinmɛ, kekemɛ koɖo ejiyiyimɛ nɔ eju lɔ nyi enudredre ci yí sɔgbe pɛɛ. (Enyɔ. 21:​15-21) Ele ahan gan, ewa nɔ Ʒan mɔ ŋɖeka hwedo! Ʒan nu mɔ: “Ŋ de kpɔ Sɛnxu [alo gbedoxɔ] ɖe le jugan lɔ mɛ o. Tɔhonɔ Mawu Ŋsɛnwo Pleŋtɔ koɖo Lɛngbɔvi lɔ (Yesu) nyi Sɛnxu nɔ jugan lɔ. Ejugan lɔ de ʒan ewe alo wleci gbɔxwe a klɛn o. Kanfukanfu Mawu tɔ na klɛnklɛn nɔ jugan lɔ. Lɛngbɔvi lɔ nyi jugan lɔ kaɖyigban.” (Enyɔ. 21:​22, 23) Mɛ ciwo yí le Ʒerusalɛmu yoyu lɔ mɛ anɔ koɖo Yehowa.—Ebre. 7:27; Enyɔ. 22:​3, 4. w22.05 17-18 ¶14-15

Yehowa yí nyi Enuwowatɔ, Esewodotɔ koɖo Kojoɖotɔ; égbenyi mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ. (Eha. 100:3; Ezai 33:22) Nɔ mìwa nuvɔn di yí trɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, denyi ci eɖo acɛ ɖekɛ yí dɔ esɔ kenɔ mì o, vɔ yiŋtɔ jinɔ veviɖe mɔ yeasɔ ke mì. (Eha. 86:5) Yehowa toto enyɔnuɖɛtɔ Ezai ji yí na kankandoji cɛ mì mɔ: “Míwo gɔjejewo bia shigbe avɔn jin kankan ɛnɛ. Vɔ, wo a klɔ wo swi dru yí mí a ɣe shigbe ahun ɛnɛ.” (Ezai 1:18) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mì pleŋ nunɔ nyɔ alo wanɔ ŋɖe ci yí venɔ mɛbuwo nu. (Ʒaki 3:2) Vɔ ecɛ denanɔ yí mìminɔ exlɔ nyinyi koɖo wo o. Nɔ mìsɔ enu kenɔ amɛɔ, mìakpɔtɔ anyi exlɔwo. (Elo. 17:9; 19:11; Mt. 18:​21, 22) Nɔ mɛɖe nu nyɔ ɖe alo wa nu nyɛkuin ɖe yí eve mì nuɔ, Yehowa ji mɔ mìwo le sɔ ki. Susu nywi yí taɖo mìɖo asɔ ke amɛ lɔ. Ðo Yehowa sɔ enu kenɔ mì ‘sugbɔ.’—Ezai 55:7. w22.06 8 ¶1-2

Mìdeɖo asɔ mìwoɖekiwo sɔ sɔnɔ kpɔ koɖo mɛbuwo o, gan mìatɛnŋ akpla nu so Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo gbɔ. Yesu yí nyi kpɔwɛ nywitɔ ci gbɔ mìatɛnŋ akpla nu le. Mìdenyi amɛkpekpe shigbe Yesu nɛ o, vɔ mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ so yi nɔnɔmɛ nywiwo koɖo enunywi ciwo yí ewa mɛ. (1 Piɛ 2:21) Nɔ mìtekpɔ yí kplɔ yi kpɔwɛ lɔ do lé mìakpe ji doɔ, mìanyi Yehowa sɛntɔ nywiwo. Mawu Nyɔ lɔ xo nuxu so ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔ sugbɔ nu, wonyi amɛmakpemakpewo ganŋke mìatɛnŋ aɖyi wo. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa nu so Efyɔ Davidi nu mɔ yɛnyi “ŋsu ci [ye] lɔn.” (Edɔ. 13:22) Vɔ ci Davidi denyi amɛkpekpeɔ, éwa nuvɔn ganganwo. Ci ele nɛnɛ can ɔ, ényi kpɔwɛ nywi ɖeka nɔ mì. Nyi yí taɖoɔ? Ðo dejinɔ nyɔ ɖewo anu keŋ amɔ eyi dɔ taɖo yewa afɛn lɔ o. Ewaɖeɔ, élɔn yí xɔnɔ ekpla ci woni, nɔ egbesɛnŋ do ɖe can yí ɖenɔ kuku do ta nɔ ŋci ewa. Eyi taɖo Yehowa sɔ yi nuvɔnwo ki.—Eha. 51:​3, 4, 10-12. w22.04 13 ¶11-12

Bibla mɔ eku nyi mìwo ketɔnɔ. (1 Kor. 15:​25, 26) Mìvɔnnɔ nɔ eku, vevitɔ nɔ mìwoŋtɔwo alo mìwo mɛ vevi ɖe ble sɛnŋsɛnŋɖe. Nyi yí taɖo mìvɔnnɔ nɔ ekuɔ? Ðo mìjinɔ mɔ mìanɔ agbe tɛgbɛɛ, ahan yí Yehowa wa mì do nɛ. (Ŋun. 3:11) Vɔ vɔnvɔn nɔ eku atɛnŋ akpedo mì nu mìanya lé mìazɔn do le agbe mɛ. Etɛnŋ kpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. Atɛnŋ akpedo mì nu mìanya enu ciwo mìaɖunɔ yí agbetenɔ kanmɛ keŋ anɔ nywiɖe. Vɔnvɔn nɔ eku lɔ yí na yí mìyinɔ dotoxwe yí nunɔ cike nɔ eʒan, egbena mìdesɔ mìwo gbe donɔ afɔku mɛ o. Satana nya mɔ agbe mìwotɔ ve nɔ mì. Eyi taɖo enunuɔ mɔ mìasɔ enushianu ci yí le mì shi, keke je exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ sɔ sa vɔn keŋ anɔ agbe. (Job 2:5) Vɔ Satana wa afɛn kpɔɛ! Mìnya mɔ “eku hlɔnhlɔn” le Satana shi yí awu amɛ dru. Eyi taɖo ezannɔ vɔnvɔn nɔ eku ci yí le mì mɛ yí awɛ keke nɔ mìagbe Yehowa sɛnsɛn.—Ebre. 2:​14, 15. w22.06 18 ¶15-16

Nɔ woɖo te mìwo dɔwo le eju ɖe mɛɔ, etɛnŋ vaʒan mɔ nɔviwo avabɔnɔ le gbɛbɔbɔ hwɛhwɛwo mɛ. Eyi taɖo ele veviɖe vyɛ sɔwu sa mɔ mìawɛ keke nɔ fafa akpɔtɔ anɔ mì mɛ. Satana yí mìatrɔ kpe, denyi mìwonɔnɔwo yɔ o. Ŋgbesɔnɔ susu ɖo nɔviwo fɛnwo ji o, alo nɔ manyimanyi ɖe va eo koɖo nɔvi ɖe gblamɛɔ, tekpɔ yí akpɔ nyɔ lɔ gbɔ blaŋ. (Elo. 19:11) Mìɖo anɔ gbesɔsɔ yí akpedo mìwonɔnɔwo nu. (Titu 3:14) Kpekpedonu ci kunuɖegbɛ ɖeka na nɔvinyɔnu ɖeka wa enywi nɔ kunuɖegbɛ lɔ pleŋ. Wovate gogo wowonɔnɔwo doji yí vale shigbe xomu ɖeka mɛ tɔwo nɛ. (Eha. 133:1) Kristotɔ kotokun nɛniɖe sɛnkɔ Yehowa ci acɛkpatɔwo deɖe mɔ do mìwo dɔwo nu le wowo juwo mɛ can. Wocu mɛɖewo do gakpa mɛ do wowo xɔse ŋci. Mìatɛnŋ adonɔ egbe ɖaɖa do ta nɔ wo koɖo wowo xomuwo. Mìatɛnŋ agbedo egbe ɖaɖa do ta nɔ nɔvi ciwo yí gbe dɔn yí kpekpeɛdo nɔvi cɛ ciwo wole do gakpa mɛ nu, ci wonya mɔ ecɛ adɔ yí woale yewo can. Wodonɔ ŋsɛn nɔvi ciwo yí le gakpa mɛ mɔ wole kpɔtɔ akannɔdo Yehowa ji, nanɔ enu ciwo wudo wo yí hwlɛnnɔ ta nɔ wo le kojoɖoxuwo. (Kol. 4:​3, 18) Kpɔtɔ aɖonɔ ŋwi mɔ, ao gbedodoɖawo atɛnŋ akpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu cɛwo nu!—2 Tɛs. 3:​1, 2; 1 Tim. 2:​1, 2. w22.12 26-27 ¶15-16

Ðeviwo kpɔnɔ enu ci wowo da koɖo wowo nɔwo wanɔ yí jinɔ mɔ yewoawa wowotɔ han. Nyɔnɔnwi enyi mɔ afɛn dedɛn le ajitɔ koɖo ajinɔ ɖe nu o. (Rɔm. 3:23) Ci enyi ahan can ɔ, jilawo ɖo atekpɔ yí anyi kpɔwɛ nywi nɔ wowo viwo. Vida ɖeka nu mɔ: “Wole shigbe shifɔn nɛ; nɔ wosɔ shifɔn do ŋɖekpokpui mɛɔ, efɔɛni.” Énu kpi mɔ: “Nɔ ɖeviɛwo kpɔɛ mɔ enu ci mìkplakɔ wo mɔ wo le wa desɔgbe koɖo ci mìwoŋtɔwo wakɔɔ, wonui ni.” Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìwo viwo le lɔn Yehowaɔ, ele mɔ ɖevi lɔwo ɖo ado jeshi le mì nu mɔ mìwoŋtɔwo mìluin. Emɔ sugbɔ li ci ji jilawo ato yí akpedo wowo viwo nu woalɔn Yehowa. Nɔviŋsu Andrew ci yí ɖo xwe 17 nu mɔ: “Danyɛ koɖo nɔnyɛ kplanɔŋ tɛgbɛɛ mɔ gbedodoɖa le veviɖe. Gbɔxwe namlanyiɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa, gan danyɛ gbevadonɔ gbe ɖaɖa koɖoŋ. . . . Ecɛyɛɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa fafɛɖe yí nya mɔ Yehowa nyi Eda ci yí lɔnŋ.” Ajitɔ koɖo ajinɔwo, míɖonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ lɔnlɔn ci míɖo nɔ Yehowa atɛnŋ akpedo míwo viwo nu wowo can aluin. w22.05 28 ¶7-8

Gbɔxwe míale gbesɔsɔ nɔ ʒinʒindoshimɛɔ, ɖeka le enu ŋkɔtɔ ciwo mìawa mɛ yí nyi mɔ, mìatrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ. (Edɔ. 2:​37, 38) Nɔ mìtrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, ana yí mìawa trɔtrɔwo le agbe mɛ. Èmi enu ciwo yí dejɔnɔ ji nɔ Yehowa wawa shigbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbenɔnɔ, taba nunu alo enyɔdɔndɔnwo nunua? (1 Kor. 6:​9, 10; 2 Kor. 7:1; Efe. 4:29) Je agbla ami wo wawa. Nu nɔ mɛ ci yí kplakpla Bibla koɖo eo alo ao hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo eo nu yí ana nukplamu eo. Nɔ ènyi jajɛ yí èkpɔtɔ le dao koɖo nɔo gbɔɔ, biɔ wo nɔ woakpedo eo nu nɔ nami adɛn baɖa ciwo yí dɔ nawa ʒinʒindoshimɛ eglo lɔwo wuwu. Egbele veviɖe mɔ nawanɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo blaŋblaŋ. Gbɔngbɔnmɛdɔ lɔwo ɖewo yí nyi Kristotɔwo bɔbɔwo yiyi koɖo nyɔŋciɖoɖo le wo mɛ. (Ebre. 10:​24, 25) Eyi nɔ èje yí tɔ kunuɖegbe yiyiɔ, yinɔ blaŋblaŋ. w23.03 10-11 ¶14-16

Mɛ ciwo nu enyɔnuɖɛ ci yí le Gɔnmɛjeje 3:​14, 15 mɛ xo nuxu so yí nyi: “edan,” koɖo yi ‘jijimɛvi.’ Edan ŋtɔŋtɔ datɛnŋ mɔŋje enyɔ ciwo Yehowa nu le Edɛn kpa lɔ mɛ o. Eyi taɖo mɛɖe ci yí atɛnŋ ase kojoɖoɖonyɔ ciwo Yehowa nukɔ ni gɔnmɛ yí edan lɔ anyi. Mi yí le dumɛ nɔ edan lɔɔ? Enyɔdasɛ 12:9 kpedo mì nu mìjeshi ɖɛ. Le nɔɔ, woyɔ Satana Legba tiin mɔ yinyi “edan xoxwitɔ.” Hweɖewonuɔ, Bibla zannɔ nyɔgbe jijimɛvi nɔ exokɔ nuxu so mɛɖe ci yí bunɔ tamɛ kpɔ alo wanɔ nu shigbe mɛbu hannɛ keke woatɛnŋ mɔ mɛ lɔ vi enyi. Eyi taɖo edan lɔ jijimɛvi yí nyi mawudɔla koɖo agbetɔ ciwo yí wakɔ nu shigbe Satana nɛ, yí fɔn gu do Yehowa Mawu ji yí gbecikɔ yumɛ nɔ Yi mɛwo. Mawudɔla cɛwo nyi mawudɔla ciwo yí tashi wowo texwe le jeŋkwi mɛ yí va nyigban ji le Nowe hwenu. Agbetɔ vwin ciwo yí wanɔ nu shigbe wowo da Legba hannɛ can le jijimɛvi lɔ mɛ.—Gɔnm. 6:​1, 2; Ʒan 8:44; 1 Ʒan 5:19; Ʒuda 6. w22.07 14-15 ¶4-5

Apotru Pɔlu ŋtɔ can to cukaɖawo mɛ, eyi taɖo etɛnŋ senɔ vevi do nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnu ciwo yí tokɔ cukaɖawo mɛ nu yí wowo nu wanɔ ŋshishi ni. Hweɖekanuɔ, eho dɛn Pɔlu yí degbetɛnŋ kpɔnɔ yi ʒanwo gbɔ alo akpedo yi kpenawo nu o. (Edɔ. 20:34) Avɔnzavalɔntɔ yí enyi, eyi taɖo ci eva Korɛnti kakaɔ, éwa dɔ koɖo Akilasi koɖo Prisi ciwo yí nyi avɔnzavadɔwatɔwo. Gan le “sagbatigbe ɖeka ɖeka ɔ,” éɖenɔ kunu nɔ Ʒuifu koɖo Grɛkiwo. Vɔ ci Silasi koɖo Timɔte va Pɔlu gbɔɔ, é “zan yi gamɛwo pleŋ yí [nunuɔ] Eŋɛnywi nɔ amɛ lɔwo.” (Edɔ. 18:​2-5) Pɔlu deŋlɔbe enu ci yí nyi enuvevitɔ ni le agbe mɛ o, eyi nyi edɔwawa nɔ Yehowa. Ci Pɔlu nyi kpɔwɛ nywi le yiŋtɔ dɔwawa mɛ koɖo le kunuɖeɖedɔ lɔ wawa mɛɔ, étɛnŋ sun ji yí do ŋsɛn yi kpena xɔsetɔwo. Éɖo ŋwi nɔ wo mɔ, woŋgbeɖe emɔ nɔ agbe mɛ cukaɖawo koɖo agblajeje mɔ woakpɔ xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ, adɔ woaŋlɔbe enu ciwo yí le veviɖe wu, ciwo yí nyi enu ciwo pleŋ yí kan Yehowa sɛnsɛn o. w22.08 20 ¶3

Egbɛɔ, Mawu dro enyi mɔ woadra Fyɔɖuxu eŋɛnywi lɔ le xexe lɔ pleŋ mɛ. (1 Tim. 2:​3, 4) Yehowa dɔ yí edɔ cɛ nyi yí ele veviɖe ni keke esɔ Eviɛ vevi lɔ mɔ yi le kpɔ edɔ cɛ ji. Mìatɛnŋ akando ji mɔ ci enyi Yesu yí kpɔkpɔ kunuɖeɖedɔ lɔ jiɔ, áwɛ keke anyi wawa shigbe lé Yehowa ji do nɛ, gbɔxwe yí vɔvɔnu lɔ ava. (Mt. 24:14) Lé mìwɛ yí kando jiɔ? Gbɔxwe Yesu ayi jeŋkwi mɛɔ, édo go koɖo yi dokplɔtɔ egbejinɔtɔ ɖekawo le Galile to ji. Énu nɔ wo mɔ: “Ŋsɛn pleŋ yí wo sɔ na Ŋ le jeŋkwi mɛ koɖo le nyigban ji.” Do jeshi enyɔ ci enu kplɔɛdo kaka, émɔ: “Nɔ́ é le ahan ɔ, mì yì yí a ɖo dɔkplaviwo le jukɔnwo pleŋ mɛ.” (Mt. 28:​18, 19) Eyi taɖo kunuɖeɖedɔ lɔ ji kpɔkpɔ le acɛ ci yí wona Yesu mɛ hɛnnɛ. Keke vaje egbɛɔ, Yesu kpɔtɔ kpɔkpɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ ji. w22.07 8 ¶1, 3; 9 ¶4

Woafɔn amɛjɔjɔɛwo, mɛ ciwo yí wa enunywi hwenu wole agbe nɔ ‘fɔnfɔnsoku do agbe,’ ɖo woŋwlɛ wowo ŋkɔwo do agbe wema lɔ mɛ vɔ. Ecɛ dasɛ mɔ fɔnfɔnsoku “amɛ ciwo wa enu nywi” tɔ ci nyɔ yí Ʒan 5:29 nu nyi ŋɖekɛŋmɛ lɔ koɖo fɔnfɔnsoku “amɛnywiwo” tɔ ci nyɔ wonu le Edɔwawawo 24:15. Gɔnmɛsese cɛ sɔ koɖo enyɔ ci wonu le Rɔmatɔwo 6:7 mɛ, ci yí nu mɔ: “Amɛ ci yí ku to le hlɔnhlɔn agɔjejetɔ mɛ.” Eyi taɖo hwenu amɛjɔjɔɛ cɛwo kuɔ, Yehowa sɔ wowo nuvɔnwo ke wo, vɔ yí kpɔtɔ yí ɖonɔ ŋwi enu ciwo wowa yí sɔ nɔ gbeji ni hwenu wole agbe. (Ebre. 6:10) Vɔ gbɔxwe amɛjɔjɔɛ cɛwo ciwo wofɔn ŋkɔwo akpɔtɔ anɔ agbe wema lɔ mɛɔ, woɖo akpɔtɔ anɔ gbeji. w22.09 18 ¶13, 15

Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì, ɖo ényi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Wosɔɛ yi hwashigbe mɛ le Babiloni, gan yí edasɛ le nɔ mɔ yenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Vevitɔ, ci Yehowa kpedo nu yí eɖe Babiloni fyɔ Nabukodonosɔ drɔ gɔnmɛ niɔ, amɛwo gbevakando ji sɔwu. (Dan. 4:​20-22, 25) Exwe sugbɔ goduɔ, Daniɛli gbedasɛ mɔ yenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando hwenu eɖe enu ci woŋwlɛ do egli nu gɔnmɛ pɛpɛpɛ le Babiloni fyɔ xomɛ. (Dan. 5:​5, 25-29) Yí le yiyimɛɔ, Mɛdi fyɔ Darius koɖo mɛ ciwo esɔ ɖo egawo, jeshi Daniɛli toto yi “dɛn nywi mɛ koɖo yi bibi gangantɔ” ji. Wonya mɔ Daniɛli nyi “amɛ ci nu amɛwo aɖe eji do. De trɔnɔ efyɔ lɔ to mɛ o yí ewanɔ edɔ koɖo ŋsɛn.” (Dan. 6:​3, 4) Anyɔ mɔ mìabiɔ enyɔ cɛ mìwoɖekiwo se: ‘Woamɔ nyɛŋnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoa?’ Nɔ mìnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ, ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa. w22.09 8-9 ¶2-4

Mìkpɔnɔ nyɔna nɔ mìwanɔ do ese ciwo Yehowa do kudo enunywi koɖo enuvɔn nu. Ènya enu ci yí taɖoa? Sɔɛ mɔ ehodadoxu ɖekaɖeka do yiŋtɔ sewo kudo kpɛnkpɛnmɛ ci yí anɔ ehoga alo wemaho ɖekaɖeka shi. Anɔ ahan anyɔa? Oo, ahɛn cakacaka va ehonyɔwo mɛ. Alo sɔɛ mɔ dotowo gbe mɔ yewodazɔn do edɔ̀dada sewo ji o, adɔ yí dɔ̀nɔ ɖewo tɛnŋ ku. Nɔ amɛwo do ese do lé woawa enuwo do nu yí enyɔ, yí wolɔn yí zɔnkɔ do jiɔ, eglɔnnɔ ta nɔ amɛ. Nɛnɛke yí ese ciwo yí Mawu do kuso enunywi koɖo enuvɔn nu glɔnnɔ ta nɔ mì nɛ. Yehowa cunɔ shi nɔ mɛ ciwo yí jenɔ agbla yí wanɔ do yi sewo ji. Éɖo gbe mɔ: “Amɛ nywiwo a xɔ Mawu gbeɖu nyigban. Wo a nɔ̀ ji keke a sɔyì mavɔmavɔ.” (Eha. 37:29) Bui kpɔ yí akpɔ lé nɔviwawa, fafa koɖo jijɔ ani nɔ mɛshiamɛ lɔn yí wanɔ do Yehowa sewo ji ɖa! Agbe ŋtɔ́ han yí Yehowa ji mɔ eo le nɔ nɛ. Susu nywi sugbɔ li ciwo yí taɖo mì pleŋ ɖo alɔn enujɔjɔɛwawa. w22.08 27-28 ¶6-8

Nɔ mìdo go cukaɖawoɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ. Lé mìawɛ yí atɛnŋ aɖu cukaɖa cɛ hanwo jiɔ? Ele mɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji, anɔ zanŋte yí alike le xɔse mɛ. Mìɖunɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìle mìwoɖeki do mɛ, bu nuwo kpɔ nywiɖe yí tekpɔ yí kpɔ enu lɔwo shigbe lé Yehowa kpɔkpɔ wo do nɛ. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, lé enu lɔwo wakɔ do nɔ mì dadɔ yí mìabu tamɛ kpɔ so enu lɔwo nu nywiɖe aglo o. Taŋfuin etɛnŋ wa nɔ mì mɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe wa nu koɖo mì. Etɛnŋ nyi nɔvi ɖe ci yí ɖo edɔ sugbɔwo le hamɛ lɔ mɛ yɔ, shigbe hamɛmɛshinshin nɛ. Taŋfuin nɔvi lɔ dedrɔɛ mɔ yeado vevisese nɔ eo gbɔxwe o. (Rɔm. 3:23; Ʒaki 3:2) Vɔ yi nuwanawo tɛnŋ do gbazavi nɔ eo. Ètɛnŋ biɔ eoɖeki se mɔ, ‘Nɔ nɔvi yí wa nu ahan ɖe, Yehowa habɔbɔ lɔ yí nyi cɛ teŋ nyaoa?’ Ahan pɛɛ yí Satana jinɔ mɔ mìwo le bu nɛ. (2 Kor. 2:11) Susu masɔgbe cɛwo tɛnŋ na yí mìaklan mìwoɖekiwo so Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ nu. Eyi taɖo mìɖo anya wawa nɔ mìŋgbevashin xomɛ o. w22.11 20 ¶1, 3; 21 ¶4

Yehowa na mì emɔkpɔkpɔ nywi ɖeka ci yí nyi agbe mavɔ nɔnɔ. Mɛɖewo ɖokɔ ŋkuvi yi mɔ yewoavanɔ agbe tɛgbɛɛ le jeŋkwi mɛ yí anyi gbɔngbɔn mɛ nuwawa ciwo datɛnŋ aku o. (1 Kor. 15:​50, 53) Amɛ sugbɔ ɖokɔ ŋkuvi yi mɔ yewovanɔ agbe mavɔ le nyigban ji yí yewoanɔ lanmɛsɛn mɛ, yewodagbeble gbeɖe o yí yewoanɔ jijɔkpɔkpɔ mɛ. (Enyɔ. 21:​3, 4) Nɔ jeŋkwi mɛ alo nyigban ji mìɖoɖoɔ ŋkuvi mɔ mìavanɔ agbe tɛgbɛɛ le can ɔ, mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ve nɔ mì. Mìatɛnŋ akando esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ mìwotɔ lɔ ji keŋkeŋ ɖo Yehowa yí ɖo gbe nɔ mì. (Rɔm. 15:13) Mìnya egbe ciwo yí eɖo nɔ mì yí mìgbenya hɛnnɛ mɔ ewanɔ do egbe ciwo yí eɖo ji gashiagamɛ. (Amh. 23:19) Mìkando ji mɔ Yehowa ɖo edro koɖo ŋsɛn awa do enyɔ ɖekpokpui ci enu ji. Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔn mì yí ji mɔ mìwo le kando ye ji. Nɔ mɔkpɔkpɔ ci mìɖo do Yehowa nu sɛnŋ ɔ, mìakpe ji ado ji le tetekpɔ ɖekpokpui mɛ yí agbe dɔn yí ale jijɔ mɛ nɔ ŋɖekpokpui gbejɔjɔ do mì ji can. w22.10 24 ¶1-3

Ci amɛwo gbe mɔ yewodaɖo etoɔ, Ezai nu ɖɛ mɔ Yehowa atashi wo yí woakpe fun yí ase vevi. (Ezai 30:​5, 17; Ʒer. 25:​8-11) Evajɔ ahan nyao, hwenu yí Babilonitɔwo vakplɔ wo yi hwashigbemɛ. Vɔ egbejinɔtɔ ɖewo le Ʒuifu lɔwo mɛ yí Ezai nu nɔ wo mɔ, gbeɖekaɔ, Yehowa awɛ yí woagbetrɔva Ʒerusalɛmu ke. (Ezai 30:​18, 19) Enu cɛ pɛɛ yí jɔ. Yehowa hwlɛn wo so hwashigbemɛ le Babiloni. Vɔ wodekpɔ vovo lɔ zeɖeka kaka o. Enyɔ ciwo yí nyi, “Tɔhonɔ dro yí a dasɛ Yi dɔnusoswi nɔ mí. Tɔhonɔ le etenɔ̀kpɔ mɛ” dasɛ mɔ hwenu ɖewo avayi gbɔxwe yí woaxɔ nɔ egbejinɔtɔ lɔwo. Izraɛliviwo wa exwe 70 le hwashigbemɛ le Babiloni gbɔxwe yí wotashi mɛ ciwo yí kpɔtɔ yí wotrɔva Ʒerusalɛmu. (Ezai 10:21; Ʒer. 29:10) Ci Ʒuifuwo trɔgbɔ va wowo xweɔ, vevisese vin ci wofankɔ vatrɔ jijɔ vin. w22.11 9 ¶4

Woci yumɛ nɔ apotruwo le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ, ɖo woɖekɔ kunu so Yesu nu; eyi lɔ hanke yí jɔkɔ do mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo ji gbɛ le eju ɖewo mɛ. Kojoɖotɔ ciwo yí le Ʒuifuwo kojoɖoxu gangantɔ nu nɔ wo zenɛniɖe mɔ, “wo ŋgbe kpla enu amɛwo alo a xo nuxu ɖe nɔ amɛwo toto Yesu ŋkɔmɛ o.” (Edɔ. 4:​18-20; 5:​27, 28, 40) Vɔ, wonya mɔ acɛkpatɔ gangantɔ yí ‘mɔ yewo le dra ŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo yí aɖe kunu kitokito’ so Kristo nu. (Edɔ. 10:42) Eyi taɖo Piɛ koɖo Ʒan ciwo yí xokɔ nuxu do nu nɔ mɛkpɛtɛwo gbe dɔn yí nu mɔ, yewoɖo ase tonu nɔ Mawu wu wowo kojoɖotɔ cɛwo yí mɔ yewodami nuxu xoxo so Yesu nu o. (Edɔ. 5: 29) Ci apotru lɔwo ɖui mɔ yewoakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawuɔ, woxo wo. Ci woxo wo ɖegbɔɔ, woso le Ʒuifuwo kojoɖoxu gangantɔ lɔ koɖo jijɔ, “eji jɔ wo, ɖo wo xɔ kanfukanfu do efunkpekpewo ci wo kpe dota nɔ Yesu ŋkɔ,” yí wokpɔtɔ drakɔ eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo.—Edɔ. 5:​41, 42. w22.10 12-13 ¶2-4

Gɔnmɛjeje nukplakplawo ji yí mìtɔnɔ nukplakpla so Yehowa nu so. Le wema ci yí apotru Pɔlu ŋwlɛ nɔ Ebretɔwo mɛɔ, éyɔ gɔnmɛjeje nukplakplawo mɔ “Mawu Nyɔ ŋkɔtɔwo.” Vɔ enukplakpla gɔnmɛjeje tɔ cɛwo ɖekɛ desun o. Émɔ enukplakpla gɔnmɛjeje tɔ cɛwo le veviɖe, wowo yí esɔ sɔ koɖo anɔshu ci vihwɛ ʒan. (Ebre. 5:12; 6:1) Vɔ égbedo ŋsɛn Kristotɔwo pleŋ mɔ wo le kpɔtɔ akplakpla nu wu gɔnmɛjeje nukpakpla cɛwo. Woɖo agbekpla nyɔnɔnwi ciwo yí cito le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Kpakpa sɔnɔ eo mɔ yeakpla Bibla mɛ nyɔnɔnwi ciwo yí citoa? Èle gbesɔsɔ yí akpɔtɔ ayikɔ ŋkɔ doji yí akpɔtɔ akplakpla nu so Yehowa koɖo yi dro nua? Vɔ, enukplakpla gbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔtɔ le mì mɛ. Ele ahan nɔ eoa? Èkpla lé woahlɛn nu yí akpla nu do nywiɖe le suklua? Enukplakpla jɔnɔ ji nɔ eoa, yí èkpɔnɔ nyɔna le mɛa? Alo enukplakpla le wemawo mɛ gbɔnnɔnu nɔ eoa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, de eo ɖekɛ ewanɔ ahan nɔ o. Vɔ Yehowa atɛnŋ akpedo eo nu, eyi nyi Enukplamɛtɔ nywitɔ ci nu afɛn ɖekɛ dele o. w23.03 10 ¶8-10

Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hweɔ, mìatashi Mawu Nyɔ lɔ yí atrɔ mɛ ciŋmɛ mìnyi. Nɔ mìdehlɛnkɔ Bibla lɔ yí asɔ jikɔ afɛn le amɛwo nu alo ahlinkɔ koɖo egoyiyiɔ, enukplamu ciwo yí le mɛ akpedo mì nu mìakunɔ ŋshishi nɔ amɛwo, asenɔ vevi do amɛwo nu yí agbelɔnnɔ amɛ.Nɔ mìtashi Mawu Nyɔ lɔ yí etrɔtrɔ mìɔ, aze le lé mìwanɔ nu do amɛwo nu mɛ. Ci Farizitɔwo delɔn yí Mawu Nyɔ lɔ trɔ woɔ, ewɛ mɔ wo “do ehwɛ nɔ agɔmajetɔwo.” (Mt. 12:7) Ahanke lé mìkpɔnɔ amɛwo koɖo lé mìwanɔ nu do wo nu do yí adasɛ lé mìtatashi Mawu Nyɔ lɔ yí etrɔtrɔ mì do. Le kpɔwɛ mɛ, enunywi ci mìkpɔ mɛbuwo wa nu yí mìxonɔ nuxu soa, alo mìɖe eblɛ xonɔ nuxu so wowo fɛnwo nua? Mìkunɔ ŋshishi nɔ amɛwo yí ɖe blɛ sɔ enu kenɔ woa, alo mìdonɔ hwɛ amɛwo yí gbenɔ mɔ mìdasɔ enu ci wowa do mì nu ke woa? Ðoŋci ci mìakpɔ nɔ nyɔbiɔse cɛwo yí adasɛ lé mìtashi enu ci mìhlɛn lɔ yí etrɔtrɔ mìwo susuwo, lé enu wanɔ nɔ mì koɖo mìwo nuwanawo do.—1 Tim. 4:​12, 15; Ebre. 4:12. w23.02 12 ¶13-14

Mìakpɔ Ʒozɛfu ci yí so Arimate kpɔwɛ. Amɛ ŋkuvileji ɖeka enyi le Ʒuifuwo mɛ. Ényi Sanhedrɛn ci yí nyi Ʒuifuwo kojoɖoxu gangantɔ mɛ tɔ ɖeka. Vɔ le Yesu kunuɖeɖedɔ lɔ hwenuɔ, Ʒozɛfu vɔnnɔ, detɛnŋ gbenɔ dɔn o. Ʒan nu mɔ yɛnyi “Yesu dɔkplavi ɖeka, vɔ é nyi le wlawla mɛ, ɖo é vɔnnɔ nɔ Ʒuifuwo.” (Ʒan 19:38) Ci Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ jɔnɔ ji nɔ Ʒozɛfu can ɔ, éwlɛ do mɛbuwo mɔ yexɔ Yesu ji se. Évɔnvɔn mɔ amɛwo dagbebu ye o, nɔ wonya mɔ yetrɔ Yesu dokplɔtɔ. Vɔ Bibla nu mɔ le Yesu ku goduɔ, Ʒozɛfu “do eji yí yì Pilati gbɔ, yí byɔɛ Yesu cɔ lɔ.” (Maki 15:​42, 43) Ecɛyɛɔ, Ʒozɛfu degbewlɛ do amɛwo mɔ yenyi Yesu nukplavi o. Ejɔ mɔ èvɔn nɔ agbetɔ shigbe Ʒozɛfu nɛ kpɔa? w23.01 30 ¶13-14

Sheba fyɔ nyɔnu lɔ se lé enuwo mlɛ nɔ Izraɛliviwo do yí fafa nɔ wo mɛ le Efyɔ Salomɔ cɛkpakpa hwenu. Éje agbla yí zɔn mɔ jinjin keke yi Ʒerusalɛmu yí vayi kpɔ nɔnɔmɛ lɔwo yiŋtɔ. (1 Efy. 10:1) Ci evakpɔ lé enuwo le do le Salomɔ cɛkpakpa lɔ mɛɔ, énu enyɔ ciwo yí le eji. Vɔ lé enuwo nɔ do le Efyɔ Salomɔ hwenu nyi kpɔwɛ kleŋ ɖeka nɔ enu ciwo Yehowa jikɔ avawa nɔ agbetɔwo le Eviɛ Yesu cɛkpakpa hwenu. Yesu ɖo ŋsɛn wu Salomɔ le emɔ ɖeshiaɖe ji. Salomɔ nyi amɛmakpemakpe yí ewa afɛn gangan ciwo yí dɔ Mawu mɛwo vaɖo cukaɖa mɛ. Vɔ Yesu yɛ nyi Acɛkpatɔ maɖonuvɔn ci yí dewanɔ afɛn ɖekɛ o. (Luiki 1:32; Ebre. 4:​14, 15) Kristo dasɛ mɔ yedavawa nuvɔn gbeɖe alo awa ŋɖe yí adahɛn nu le mɛ ciwo yeakpa nɔ nu o. Eyi nyi Efyɔ nywitɔ ci mìatɛnŋ aɖo. w22.12 11 ¶9-10

Nɔ dɔ̀bamɛ ɖe to yí gbangban nu le fini yí mìle ɖe, nyi mìɖo awaɔ? Mìɖo awa do enyɔ ciwo yí jumɛgawo nukɔ nɔ mì ji shigbe ashiklɔklɔ, ese ciwo yí woado kuso azɔgenɔnɔ nɔ amɛ nu, asɔ enu cɔn ŋɔci koɖo enu yí anɔ azɔge nɔ amɛwo na nɔ hwenu ɖe ji. Nɔ mìwanɔ do ese cɛwo ji blaŋ ɔ, mìdadasɛ mɔ agbe ci Mawu na mì jeŋ nɔ mì sugbɔ. Hweɖewonu nɔ afɔku ɖe jɔɔ, mìwo xlɔwo, mìwo xwexatɔwo, alo hlajio koɖo televiʒiɔn ɖewo tɛnŋ nunɔ enyɔ ciwo yí denyi nyɔnɔnwi o so enyɔ lɔ nu. Mìdakando “enyɔ ɖekpokpwi” ci mìse ji o, vɔ mìɖo aɖo eto enyɔ ciwo yí jumɛgawo koɖo dotowo nu, ciwo nu kankandoji le. (Elo. 14:15) Edɔjikpɔha lɔ koɖo alɔjedɔjikpɔgbɛwo donɔ gbla veviɖe keŋ jinɔ nyɔnɔnwinyɔwo gbɔxwe yí ana emɔdasɛnamɛ so lé woawa bɔbɔwo koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Nɔ mìwanɔ do wowo mɔdasɛnamɛwo jiɔ, mìaglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo koɖo mɛbuwo yí ale nywiɖe. Ahanke agbena yí amɛwo asɔ ŋkuvi nywi akpɔ Yehowa Kunuɖetɔwo nɛ.—1 Piɛ 2:12. w23.02 23 ¶11-12

Ci Izraɛliviwo va Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, wonɔ afi vovovowo nɔ nyigban lɔ. Atɛnŋ ajɔ mɔ Izraɛlivi ɖe aŋlɔbe yi kpena ci yí le jinjintɔxu nɔ eju lɔ fafɛɖe. Vɔ Yehowa wa toto yí Izraɛliviwo donɔ go le wana veviwo hwenu, wohlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ yí ɖenɔ gɔnmɛ ni nɔ wo. (2 Ese. 31:​10-12; Nex. 8:​2, 8, 18) Kpɔ lé awa nɔ Izraɛlivi egbejinɔtɔ ɖe ci yí va Ʒerusalɛmu yí kpɔ yi kpena Yehowa sɛntɔ ciwo yí ayi miliɔn nɛniɖe yí so akpaxwe vovovo nɔ eju lɔ ɖa! Yehowa wa toto cɛ keŋ sɔ kpedo yi mɛwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ ju. Le yiyimɛɔ, ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí donɔ egbe vovovowo yí vanyi Kristotɔwo. Ðewo le wo mɛ yí nyi amɛkpɛnkpinwo yí buwo nyi amɛgbaliwo, mɛɖewo nyi ehotɔnɔwo yí ebuwo nyi abɔnɔwo. Vɔ wole ju yí sɛn Mawu adodwi lɔ. Gbɔxwe mɛ ciwo yí vanyi xɔsetɔwo amɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛɔ, ele mɔ Mawu sɛntɔ buwo akpedo wo nu yí woagbebɔnɔ doju koɖo wo.—Edɔ. 2:42; 8:​30, 31. w23.02 3 ¶7

Yehowa ɖo egbe mɔ mɛ ciwo yí se tonu nɔ ye avanɔ “agbe mavɔ.” (Rɔm. 6:23) Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu cɛ ci Yehowa na mì nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnsɛnŋ doji. Bu tamɛ kpɔ so enyɔ cɛ nu: Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔn mì sugbɔ keke yí na mì enunywi cɛ keŋ nɔ mìŋgbeklan so nu gbeɖe o. Agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ gbe ci Mawu ɖo nɔ mì kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le tetekpɔwo mɛ kakayɛ. Nɔ mìwo ketɔnɔwo dokɔ vɔnvɔn nɔ mì mɔ yewoawu mì can ɔ, dena mìminɔ Yehowa sɛnsɛn o. Nyi yí taɖoɔ? Susu ɖeka yí nyi, mìnya mɔ nɔ mìnɔ gbeji nɔ Yehowa yí kuɔ, ávafɔn mì yí mìdagbevaku kpɔ gbeɖe o. (Ʒan 5:​28, 29; 1 Kor. 15:​55-58; Ebre. 2:15) Mìnya mɔ Yehowa atɛnŋ ana mìanɔ agbe tɛgbɛɛ, ɖo eyi nyi agbe Soxu yí yiŋtɔ li tɛgbɛɛ. (Eha. 36:9) Bibla dasɛ mɔ Yehowa li tɛgbɛɛ, yí ali keke asɔyi mavɔ. Eha. 102:​12, 24, 27. w22.12 2 ¶1-3

Ci mìnyi Yehowa sɛntɔwoɔ, dekpacanɔ mì nɔ cukaɖawo va mì ji o. Mìnya mɔ shigbe lé Bibla nui nɛɔ, “cukaɖa sugbɔwo mɛ mìɖo ato gbɔxwe aɖo Mawu Fyɔɖuxu lɔ mɛ.” (Edɔ. 14:​22, NWT) Mìgbenya hɛnnɛ mɔ Mawu xexe yoyu lɔ mɛ mìaɖo gbɔxwe yí mìwo cukaɖa ɖekatɔwo avɔ keŋkeŋ yí hwenɔnuɔ, “eku, enulolo, avinfanfan, alo vevisese da gbe li o.” (Enyɔ. 21:4) Yehowa deglɔnnɔ eta nɔ mì nɔ cukaɖawo ŋgbejɔ do mì ji o, vɔ ékpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le wo mɛ. Do jeshi enyɔ ci apotru Pɔlu nu nɔ Kristotɔ ciwo yí le Rɔma. Ŋkɔtɔɔ, éyɔ cukaɖa ciwo mɛ yí yi koɖo nɔvi lɔwo tokɔ. Eyi eŋwlɛ mɔ: “Le enu hunnɔwo pleŋ mɛ ɔ, mì ɖuji toto Mawu ci yí dasɛ Yi lɔnlɔn nɔ mì mɛ.” (Rɔm. 8:​36, 37) Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa atɛnŋ ana yí enuwo ayi nɔ eo nywiɖe nɔ ètokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ can. w23.01 14 ¶1-2