Juin

Job koɖo Yehowa nyi exlɔ veviwo. Éɖo xomu gangan ɖeka ci mɛ mama dele o, yí egbeje dɔku haan. (Job 1:​1-5) Vɔ zeɖeka tɔntɔn le ŋkeke ɖeka jiɔ, Job bu enu lɔwo pleŋ. Ŋkɔtɔɔ, elan ciwo yí le shi keŋkeŋ bu. (Job 1:​13-17) Yi goduɔ, eviɛwo pleŋ ku. Kpɔ lé Job koɖo ashiɛ ase vevi, aca ka, adan ta nɔ wowoɖeki ci wose mɔ yewo vi amɛwo lɔwo pleŋ ku do agbanu ɖa. Dekpaca amɛ mɔ ci enu lɔ jɔ ahan ɔ, Job drɛn yi wuwo yí je nyigban o! (Job 1:​18-20) Le yi goduɔ, Satana do edɔ̀ vwin ɖeka Job yí ecɛ na degbenyi ŋɖe le amɛwo mɛ o. (Job 2:​6-8) Gaɖekamɛ vayiɔ, amɛwo bunɔ Job nywiɖe le wowo juɔ mɛ. Amɛwo vanɔ gbɔ yí xɔnɔ nukplamu. (Job 31:18) Vɔ ecɛyɛɔ, amɛwo vazezeɛ ni. Nɔviɛwo, yi xlɔ veviwo koɖo yi hwashiwo ŋtɔkpu can degbelɔnnɔ yi nyɔ gbɔ o!—Job 19:​13, 14, 16. w22.06 21 ¶5-6

Le ʒinʒindoshimɛ wawa goduɔ, mì pleŋ yí ɖo awa do enukplamunyɔ ci apotru Pɔlu na yi kpena xɔsetɔwo le Efezi ji. Édo ŋsɛn wo mɔ wo le nyi Kristotɔ “shinshinwo.” (Efe. 4:13) Yi gɔnmɛ yí nyi kpɔ mɔ, ‘woakpɔtɔ awakɔ ŋkɔyiyi.’ Èlɔn Yehowa veviɖe sugbɔ. Vɔ èɖo ana nɔ lɔnlɔn ci èɖo ni asɛnsɛnŋ doji. Lé àwɛ doɔ? Le Filipitɔwo 1:9 mɛɔ, apotru Pɔlu nu emɔ ɖeka ci ji àto awɛ. Pɔlu do gbe ɖaɖa nɔ Filipitɔwo lɔnlɔn ayi “ŋkɔ do ji sugbɔ.” Eyi taɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa atɛnŋ asɛnsɛnŋ doji, nɔ mìɖo “ŋununyanya koɖo gɔnmɛsese.” Nɔ mìjejeɛshi Yehowa dojiɔ, mìagbeluinkɔ doji yí yi nu koɖo lé ewakɔ enuwo do ajɔkɔ ji nɔ mì. Mìajikɔ veviɖe mɔ, mìwo nu akpe ni yí mìdaji gbeɖe mɔ mìawa ŋɖe ci yí ado dɔmɛzi ni o. Mìtenɔkpɔ veviɖe mɔ mìajeshi yi dro yí awa nu asɔ koɖo yi dro lɔ. w22.08 2-3 ¶3-4

Denyi amɛwo pleŋ yí woŋwlɛ enyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema mɛ nɔ o, vɔ mìwo Yehowa sɛntɔwo yí woŋwlɛ wo nɔ. Enyɔnuɖɛ ciwo yí le wema vevi cɛ mɛ jɔkɔ le egbɛ mɛ yí ci mìnyi Mawu mɛwoɔ, dekpaca mì mɔ mìwakɔ ɖe le mɛ o. Apotru shinshin Ʒan do jeshi hwenu yí enyɔnuɖɛ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema mɛ avamɛ. Énu mɔ: ‘Gbɔngbɔn lɔ kplɔ ŋ yi Axwetɔ ŋkeke lɔ mɛ.’ (Enyɔ. 1:10) Ekpɔtɔ sugbɔ gbɔxwe yí “Axwetɔ ŋkeke lɔ” avaɖo hwenu yí Ʒan ŋwlɛkɔ enyɔ cɛwo le exwe 96 K.H. mɛ. (Mt. 25:​14, 19; Luiki 19:12) Vɔ sɔ koɖo Bibla nyɔnuɖɛɔ, “Axwetɔ ŋkeke lɔ” tɔ ji le exwe 1914 mɛ, hwenu yí woɖo Yesu Efyɔ le jeŋkwi mɛ. So xwenɔxweɔ, enyɔnuɖɛ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema mɛ yí kan Mawu mɛwo tɔ jɔjɔ. Edasɛ mɔ, mìle agbe le “Axwetɔ ŋkeke lɔ” mɛ!—Enyɔ. 1:3. w22.05 2 ¶2-3

Wodɔ enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔ lɔ koɖo elan wadan lɔ agbe-agbe do etɔ ci yí bibiɛ ezo koɖo ezokpe mɛ. Edasɛ mɔ hwenu yí acɛkpakpa cɛ ciwo yí nyi Mawu ketɔnɔwo akpɔtɔ ale edɔ jiɔ, woagu wo keŋkeŋ yí mìdagbevakpɔ wo kpɔ gbeɖe o. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, ele mɔ mìanɔ gbeji nɔ Mawu koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ. (Ʒan 18:36) Eyi taɖo mìdadonɔ nu junyɔwo mɛ o. Vɔ xexe cɛ mɛ cɛkpatɔwo jinɔ mɔ mìwo le nɔ godu nɔ yewo, le mìwo nuxuxoxo koɖo nuwanawo mɛ; eyi taɖo atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìdanɔ akpa ɖekɛ ji o. Mɛ ciwo yí lɔn yí nɔnɔ godu nɔ acɛkpakpa cɛwo xɔnɔ gbemɛlan lɔ jeshidu le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. (Enyɔ. 13:​16, 17) Mɛɖekpokpui ci yí axɔ jeshidu cɛ nu dagbekpe nɔ Yehowa o, yí datɛnŋ agbekpɔ agbe mavɔ hɛnnɛ o. (Enyɔ. 14:​9, 10; 20:4) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìdanɔnɔ akpa ɖekɛ ji o, nɔ acɛkpatɔ lɔwo tɛtɛɛ do mì ji can. w22.05 10-11 ¶12-13

Enu ɖeka ci àtɛnŋ aɖo awa yí nyi mɔ nakpla ŋɖe yí abi le yi wawa mɛ. Nɔ mìjekɔ agbla mɔ mìabi doji le ŋɖewo wawa mɛɔ, mìasun ji awa dɔ sugbɔ nɔ Yehowa. Woʒan nɔvi sugbɔ ciwo yí ado alɔ Betɛlixɔwo, Takpekpexɔwo koɖo Fyɔɖuxuxɔwo cucu. Sugbɔtɔ le nɔvi ciwo yí cunɔ xɔ lɔwo mɛ, kpla nu so nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí bi le dɔ lɔ wawa mɛ gbɔ. Egbɛɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo pleŋ yí kplakɔ lé woawɛ ale bu nɔ Takpekpexɔ koɖo Fyɔɖuxuxɔwo. To mɔ cɛwo koɖo buwo jiɔ, Yehowa Mawu ci yí nyi “Efyɔ” mavɔmavɔtɔ koɖo Kristo Yesu ci yí nyi “Efyɔ nɔ efyɔwo,” to nɔvi dɔwatɔ bibiwo ji yí wakɔ enujiŋwo. (1 Tim. 1:17; 6:15) Mìji mɔ mìawa dɔ sɛnsinɖe yí azan mìwo nujikpekpewo keŋ asɔ kanfu Yehowa yí danyi mìakanfu mìwoŋtɔwo yɔ o.—Ʒan 8:54. w22.04 24 ¶7; 25 ¶11

Salomɔ je dɔku haan yí le axwe nywi nyakpɔkpɔ ɖeka mɛ. (1 Efy. 10:​7, 14, 15) Yesu yɛ deɖo enu keke ɖe o, axwe dele shi kpetii o. (Mt. 8:20) Vɔ wo koɖo ve ɖo susu sɔgbe do gbɛmɛnuwo nu, ɖo Yehowa Mawu yí na wo koɖo ve nya ŋɖɛ. Salomɔ nu mɔ eho yí mìsɔ xwlenɔ enu ciwo yí ʒan mì koɖo enu ciwo yí dronɔ mì. Salomɔ je dɔku, gan énya mɔ ŋɖekatɔwo le veviɖe wu eho. Le kpɔwɛ mɛ, éŋwlɛ mɔ: “Ŋkɔ nywi [alo anyi amɛnywi,] nyi enu vevi sɔwu [anyi dɔkunɔ].” (Elo. 22:1) Salomɔ gbedo jeshi mɔ mɛ ciwo yí lɔn eho bunɔ mɔ nɔ yewoɖo enu sugbɔɔ, eyi ana yewoakpɔ jijɔ vɔ devanyinɔ ahan o. (Ŋun. 5:​10, 12) Ékanxle mì mɔ mìŋgbesɔ eho mɔ yɛnyi enuvevitɔ wu le agbe mɛ o, ɖo nɔ mìgbeɖo eho lɔ ɖeeɖe can ɔ, etɛnŋ ɖeblɛ avɔ.—Elo. 23:​4, 5. w22.05 21 ¶4-5

Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so shicu ciwo yí mìxɔkɔ yɛ nuɔ, ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnsɛnŋ doji. Eyi nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so shicu ciwo yí Yehowa ɖo gbe mɔ yeavana mì le esɔ mɛ nuɔ, mìakpɔtɔ aɖo edro mɔ mìasinkɔ keke asɔyi mavɔ. Enu cɛwo pleŋ dɔ yí mìkpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ kakayɛ. Yehowa ‘aso do ta’ nɔ mì hwenu ahɛn xexe vwin cɛ va vɔvɔnu. Mìkando ji mɔ Yehowa ci yí nyi ‘Mawu jɔjɔɛ’ daɖe emɔ yí Satana xexe lɔ ani jinjinɖe sɔwu lé edrɔɛ do o. (Ezai 25:9) Mìdodoɔ ʒinxo yí le ete kpɔ Yehowa nɔ ŋkeke ŋtɔ́ ci ji mìakpɔ hwlɛngan le ava. Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìɖui mɔ mìakpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa, akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ yí awanɔ do ji yí agbebunɔ amɛ kpɔ so mìwo shicuwo nu. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, Yehowa akpedo mì nu mìadodoɔ ji koɖo jijɔ le yi sɛnsɛn mɛ. w22.11 13 ¶18-19

Ci Bibla denu lé ʒinʒindoshimɛ Timɔte tɔ yi do can ɔ, ale fafɛɖe mɔ mìakpɔ lé enɔlɔ Enisi kpɔ jijɔ do le susu mɛ gbenɔgbe. (Elo. 23:25) Ci egbɔnnu nɔ Enisi can ɔ, étɛnŋ kpedo eviɛ nu yí evalɔn Yehowa koɖo Eviɛ Yesu Kristo. Timɔte dalɔ koɖo nɔlɔ dele sɛnsɛn ɖekɛ lɔ mɛ o. Edalɔ nyi Grɛki yí nɔlɔ koɖo mamalɔ nyi Ʒuifuwo. (Edɔ. 16:1) Taŋfuin Timɔte nyi ɖajɛvi hwenu Enisi koɖo Loisi vatrɔ Kristotɔwo, vɔ dalɔ detrɔ Kristotɔ o. Sɛnsɛn ci mɛ yí Timɔte amɔ yeanɔɔ? Kristotɔ vinɔ ciwo yí li gbɛ can lɔn wowo xomuwo. Enu ci yí le veviɖe nɔ wo wu yí nyi mɔ yewoakpedo yewo viwo nu nɔ woanyi exlɔ bakpomadɔn koɖo Yehowa. Egbla ciwo pleŋ wodokɔ jekɔŋ nɔ mìwo Mawu sugbɔ. (Elo. 1:​8, 9.) Yehowa do alɔ vinɔ sugbɔ yí wokpedo wowo viwo nu yí wolɔn yí xɔ nyɔnɔnwi lɔ. w22.04 16 ¶1-3

Dajinjin o, Yehowa azan xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo nɔ “enyɔ ciwo yí [e] nu a nyi wawa.” Lé ajɔ doɔ? “Efyɔ amɛ́wo” ciwo yí le dumɛ nɔ politiki cɛkpatɔwo atrɔkpe ŋsusɛnsɛnhawo yí avɔ wo xloŋ si. (Enyɔ. 17:​1, 2, 12, 16) Lé mìwɛ yí nya mɔ Babiloni gangan lɔ gugu gogoɔ? Nɔ mìɖo ŋwi lé blema Babiloni jugan lɔ le doɔ, akpedo mì nu yí mìaɖo enyɔ cɛ ŋci. Efrati tɔsasa gangan lɔ yí glɔn ta nɔ Babiloni jugan lɔ. Enyɔdasɛ wema sɔ agbetɔ miliɔn nɛniɖe ciwo yí dodoɔ alɔ Babiloni gangan lɔ sɔ koɖo “eshi” ciwo yí glɔnkɔ ta ni. (Enyɔ. 17:15) Vɔ egbenu hɛnnɛ mɔ eshi lɔ avaxu, ci yí dasɛ mɔ amɛ sugbɔ avaka gbeɖe ŋsusɛnsɛnhawo ɖɛ. (Enyɔ. 16:12) Egbɛɔ, nyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ, ɖo amɛ sugbɔ totoɔ le ŋsusɛnsɛnhawo mɛ keŋ jikɔ kpekpedonu le fibu. w22.07 5-6 ¶14-15

Nɔ mìsɔ nu kenɔ amɛɔ, mìdadasɛ mɔ ŋshishikunamɛ Yehowa tɔ jeŋ nɔ mì. Le labalu ɖeka mɛɔ, Yesu sɔ Yehowa sɔ koɖo axwetɔ ɖeka ci yí sɔ efɛn gangan ɖeka ke yi hwashi ɖeka, ɖo datɛnŋ acu efɛn lɔ ni o. Vɔɔ, hwashi ci wosɔ nu ke lɔ deku ŋshishi nɔ hwashi bu ci yí ɖu fɛn di o; eho ci yi kpena lɔ ɖu di denyi ŋɖe o. (Mt. 18:​23-35) Nyi Yesu jikɔ akpla mìɔ? Nɔ ŋshishikunamɛ Yehowa tɔ jeŋ nɔ mì nyɔnɔnwitɔɔ, adɔ mìwo can mìasɔnɔ nu kenɔ mɛbuwo. (Eha. 103:9) Jutakpɔxɔ ɖeka nu exwe ɖewo ke vayi mɔ: “Nɔ mìsɔnɔ nu kenɔ mìwo kpenawo zenɛniɖe can ɔ, datɛnŋ asɔ koɖo lé Yehowa sɔ nu kenɔ mì yí kunɔ ŋshishi nɔ mì to Kristo ji o.” Woasɔ nu ke mɛ ciwo yí sɔ nu kenɔ amɛ. Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ mɛ ciwo yí kunɔ ŋshishi nɔ amɛ. (Mt. 5:7) Yesu na ecɛ mɛ kɔ gbawlɛɛ ci ekpla yi nukplaviwo lé woado gbe ɖaɖa do.—Mt. 6:​14, 15. w22.06 10 ¶8-9

Woji Yesu yí evanɔ agbe le nyigban ji. Ésran Edalɔ nɔnɔmɛ pɛpɛpɛ. (Ʒan 14:9) Eyi taɖo nɔ mìkpla nu so Yesu nuɔ, mìajeshi Yehowa Mawu yí agbeluin. Nyɔna bu yí gbenyi mɔ Yesu kplakpla nu mì yí dadasɛ emɔ nɔ mì, ɖo eyi nyi ta nɔ Kristotɔwo hamɛ lɔ gbɛ. Ékpla mì lé mìawɛ anɔ agbe yí mìwo nu ajeŋ nɔ Yehowa. Eyi ci woɖu afɔŋgwinu nɔ Yesu alo wowuiɔ, enyi nyɔna nɔ mì pleŋ. Ci Yesu fɔn so kuɔ, Yehowa lɔn yí xɔ yi vɔnsa maɖoafɛn lɔ ci yí “klɔnɔ agɔjejewo keŋkeŋ nɔ mì.” (1 Ʒan 1:7) Evyɛɔ, évanyi Efyɔ gangan ci yí davaku gbeɖe o. Dajinjin o, Yesu acuku ta nɔ edan lɔ. (Gɔnm. 3:15) Nɔ wogu Satana siɔ, ajɔ ji nɔ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo haan! Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìdeɖo ana ta o. Mìatɛnŋ akando mìwo Mawu ji. ahɛn nyɔna domahlɛnwo vɛ nɔ “jukɔn ɖeka ɖeka” le nyigban ji.” w22.07 18 ¶13; 19 ¶19

Ele mɔ mìawa nu le dredrenu nɔ mìɖokɔ tajinuwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìdenya lé enuwo avayi do nɔ mì o. Le kpɔwɛ mɛ, apotru Pɔlu kpedo amɛwo nu yí woɖo hamɛ yoyu ɖeka do Tɛsaloniki jugan mɛ. Vɔ amɛwo fɔn gu do ji yí tɛ do ji mɔ yi le so le juɔ mɛ. (Edɔ. 17:​1-5, 10) Nɔ Pɔlu mɔ yeakpɔtɔ anɔ nɔ saɔ, ásɔ nɔviɛwo do fɔku mɛ. Vɔ ecɛ dena Pɔlu mi kpekpedonu nana wo o. Ewaɖeɔ, étrɔdo nɔnɔmɛ lɔ nu. Le yiyimɛɔ, édɔ Timɔte ɖaɖa mɔ yi le yi kpedo xɔsetɔ yoyu ciwo yí le Tɛsaloniki nu le gbɔngbɔn mɛ. (1 Tɛs. 3:​1, 2) Kankandoji li mɔ ajɔ ji nɔ Tɛsalonikitɔwo haan. Mìatɛnŋ akpla nu so enu ci yí jɔ do Pɔlu ji le Tɛsaloniki mɛ. Mìtɛnŋ ɖui mɔ mìawa sɛnsɛndɔ ɖe, vɔ mìwo nɔnɔmɛwo tɛnŋ vatrɔ ci yí adɔ yí mìdatɛnŋ agbevawa do enu ci mìdrɔ lɔ ji o. (Ŋun. 9:11) Nɔ evanyi ahan nɔ eoɔ, lɔn asɔ tajinu bu ci ji àtɛnŋ awa do. w22.04 25-26 ¶14-15

Yehowa fanɔ akɔn nɔ mì ci ena mì esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ. Mìakpɔ nyɔ ɖewo le Bibla mɛ ciwo yí atɛnŋ afa akɔn nɔ mì le cukaɖawo hwenu. Yehowa na kankandoji mì le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ mɔ, ŋɖekɛ deli keke je cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo ji yí atɛnŋ ‘aklan mì le Mawu lɔnlɔn nu o.’ (Rɔm. 8:​38, 39) Égbena kankandoji mì mɔ, yete “gogo amɛ ɖeka ɖeka ci yí [biɔ ye] alɔ̀du” le gbedodoɖa mɛ. (Eha. 145:18) Yehowa nu nɔ mì mɔ nɔ mìɖoŋ do ye nuɔ, mìatɛnŋ ado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ gan yí akpɔkpɔ jijɔ nɔ mìkpekpeɛ fun can. (1 Kor. 10:13; Ʒaki 1:2) Mawu Nyɔ lɔ gbeɖo ŋwi nɔ mì mɔ mìwo funkpekpewo dani tɛgbɛɛ o, yí wodenyi ŋɖe nɔ wosɔ wo sɔ koɖo enu ciwo Mawu avana mì le esɔ mɛ o. (2 Kor. 4:​16-18) Yehowa gbena kankandoji mì mɔ yeagu mɛ ciwo pleŋ yí na mìkpekpeɛ fun si, Satana Legba koɖo mɛ ciwo yí wawa nu shigbe yɛ hannɛ. (Eha. 37:10) Ètɛnŋ kpe ji yí lé Bibla kpukpui ɖewo ciwo atɛnŋ afa akɔn nɔ eo yí nado ji le cukaɖawo hwenu do susu mɛa? w22.08 11 ¶11

Taŋfuin èbiɔkɔ eoɖeki se mɔ, nɔ azanwo vayikɔ yí exwewo vayikɔ ɖe, yeatɛnŋ anɔkɔ agbe asɔ koɖo Yehowa se jɔjɔɛwoa? Yehowa ɖo gbe mɔ jɔjɔɛnyinyi mìwotɔ ale “shigbe axu blablawo nɛ.” (Ezai 48:18) Kpɔɛ le susu mɛ mɔ, yele te le axutu yí kpɔkpɔɛ eblakɔ gashiagamɛ etemaci. Vɔ ci èle nɔtɔxu ci yí fafa le ɖe, àvavɔn yí amɔ gbeɖekaɔ, axu lɔ avami blabla kpɔa? Oo! Ènya mɔ wovagbannɔ do ago ji gbɛmɛgbɛmɛ yí yɛakpɔtɔ ale ji keke asɔyi mavɔ. Ao jɔjɔɛnyinyi atɛnŋ ale shigbe axu blablawo nɛ. Léɔ? Nɔ èjikɔ asɔ gbeta ɖeɔ, ŋkɔtɔɔ, kpɔ mɔ nyi Yehowa aji mɔ ye le wa ma. Yi goduɔ, wa do ji. Nɔ wawa do gbeta lɔ ji agbɔnnu nɔ eo can ɔ, kando ji mɔ Edao amɛlɔntɔ lɔ li gashiagamɛ yí ado ŋsɛn eo yí akpedo eo nu nakpɔtɔ awanɔ enujɔjɔɛ ŋkeke ɖeka duu.—Ezai 40:​29-31. w22.08 30 ¶15-17

Le exwe 1000 vɔvɔnuɔ, woaɖe Satana ti le gakpa mɛ. Eyi amɔ yeatekpɔ yí able agbetɔ maɖonuvɔn lɔwo. Le dodokpɔ ŋtɔ́ mɛɔ, emɔ ahun nɔ amɛmaɖonuvɔn ciwo pleŋ yí le nyigban ji nɔ woadasɛ mɔ yewobunɔ Mawu ŋkɔ lɔ yí le godu nɔ yi cɛkpakpa lɔ. (Enyɔ. 20:​8-10) Enu ci woawa le hwenɔnu yí adɔ yí woanya nɔ wowo ŋkɔwo aci agbe wema lɔ mɛ alo daci o. Bibla nu mɔ mɛɖewo agbe mɔ yewodanɔ gbeji shigbe Adamu koɖo Ɛva nɛ yí agbe mɔ yewodanɔ godu nɔ Yehowa cɛkpakpa o. Nyi yí ajɔ do wo jiɔ? Enyɔdasɛ 20:15 nu nɔ mì mɔ: “Nɔ́ wo de kpɔ amɛ ɖe ŋkɔ le agbe wema lɔ mɛ ɔ, wo sɔnɔ amɛ lɔwo dannɔŋkpe do etɔsasa zo lɔ mɛ.” Le nyɔnɔnwi mɛɔ, woagu egufɔntɔ ŋtɔ́wo keŋkeŋ yí wodagbekpɔ wo kpɔ o. Vɔ amɛ sugbɔ le amɛmaɖonuvɔn lɔwo mɛ agan le dodokpɔ kpɛtɛkpɛtɛ lɔ mɛ. w22.09 23-24 ¶15-16

Mɛɖewo le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo mɛ yí nukɔ mɔ, Amɛmanyiʒuifu ciwo yí vatrɔ Kristotɔwo ɖo aso evo. Taŋfuin, nɔ Ʒuifuwo ŋgbevakpɔ nyɔ ɖe anu so wo nu o. (Gal. 6:12) Apotru Pɔlu delɔn do enyɔ ŋtɔ́ ji ɖeeɖe o, vɔ demɔ ye susu ji woawa do dandandan o. Ewaɖeɔ, ésɔ yiɖeki hwe yí sɔ nyɔ lɔ yi kpɔ apotruwo koɖo hamɛmɛshinshinwo le Ʒerusalɛmu. (Edɔ. 15:2) Ci Pɔlu wɛ ahan ɔ, éna yí fafa koɖo jijɔ kpɔtɔ le hamɛ lɔ mɛ. (Edɔ. 15:​30, 31) Nɔ enyɔ sɛnŋ ɖe va yí jikɔ ama hamɛ lɔ mɛɔ, mìwanɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo yí mɛ ciwo Yehowa ɖo mɔ wo le lé bu nɔ hamɛ lɔ nanɔ mì ji nɔ fafa akpɔtɔ ani. Bibla mɛ mɔdasɛnamɛ ŋtɔ́wo nɔnɔ mìwo wemawo koɖo wema ciwo yí habɔbɔ lɔ ŋwlɛnɔ ɖaɖa hamɛwo mɛ. Nɔ mìwanɔ do mɔdasɛnamɛ ŋtɔ́wo ji sɔwu mɔ mìamɔ wo le wa do mìwoŋtɔwo susuwo jiɔ, mìana yí fafa anɔ hamɛ lɔ mɛ. w22.08 22 ¶8-9

Hweɖewonu vavanɔ yí mìjinɔ mɔ mìanu enu ci yí wakɔ mì nɔ mìwo xlɔ ɖe. Vɔ egbɔnnɔnu gaɖewomɛ mɔ mìanu mìwo nyɔwlawlawo nɔ mɛɖe. Eyi nɔ mìtekpɔ keke vanui nɔ mɛɖe yí le yi godu, mìvakpɔ mɔ yikaka nyɔ lɔɔ, enyinɔ vevisese nɔ mì haan. Vɔ eji jɔ mì sugbɔ mɔ mìɖo exlɔwo yí nɔ mìnu mìwo nyɔwlawla ɖe nɔ woɔ, wodevayi nuini le fibu o! Hamɛmɛshinshin ciwo yí dekakanɔ enyɔwlawlawo le shigbe “afi ci yí wobe do nɔ jihɔn koɖo eshijaja nɛ” nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (Ezai 32:2) Ci mìnya mɔ hamɛmɛshinshinwo dekakanɔ enyɔwlawlawoɔ, ena yí mìtɛnŋ vonɔŋ yí xonɔ nuxu so mìwo nyɔwo nu nɔ wo. Mìdeɖo aʒin wo ji nɔ woanu nyɔwlawlawo nɔ mì o. Gbesɔ kpe niɔ, hamɛmɛshinshinwo shiwo nu jɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ, ɖo wodecannɔ mɛbuwo nyɔwlawlawo le numɛ nɔ wowo suwo o. Shicu ŋtɔteŋ yí enyi nɔ mì, ci hamɛmɛshinshinwo shiwo devayi nunɔ mɛbuwo nyɔwlawlawo nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo o. w22.09 11 ¶10-11

Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ahwlɛn yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo gan le “efunkpekpe gangan” ci yí gbɔgbɔ mɛ. (Mt. 24:21; Dan. 12:1) Áwa cɛ hwenu yí jukɔnwo gbɛbɔbɔ ci yí nyi Gɔgi ci yí so Magɔgi aje mɛ ciwo yí le gbeji nɔ Yehowa ji tamɛsɛnsɛntɔ le xexeɛ pleŋ mɛ. Nɔ jukɔn 193 ciwo yí le Jukɔnwo Xoxoxu Habɔbɔ lɔ mɛ gbebɔ doju can ɔ, wodakpe ji yí awa ahwa koɖo Acɛkpatɔ Gangantɔ lɔ koɖo jeŋkwi mɛ hwakɔn yitɔ lɔ o. Yehowa ɖo gbe mɔ: “Nagangan nyɛɖeki yí ana anyi ŋkɔ amɛ̀ yí nawɛ yí jukɔn sugbɔ ajeshiŋ, eyi woanya mɔ enyɛ yí nyi Yehowa.” (Eze. 38:​14-16, 23, NWT) Nɔ Gɔgi je Mawu mɛwo jiɔ, eyi adɔ yí Harmagedɔn hwa lɔ atɔ ji yí Yehowa agu “xexemɛ fyɔwo keŋkeŋ.” (Enyɔ. 16:​14, 16; 19:​19-21) Vɔ, “amɛ nywiwo koɖo amɛ manyi awoxotɔwo a nɔ̀ wowo nyigban ji. Amɛ jɔjɔɛwo a xɔ wowo nyigban yí a nɔ̀ ji.”—Elo. 2:21. w22.10 16-17 ¶16-17

Mìdatɛnŋ anya enu ciwo yí le eji mɛ nɔ amɛwo o, Yehowa ɖekɛ yí nyanɔ “susu nyɔnɔnwitɔ ciwo yí agbetɔwo sɔ wanɔ enuwo.” (Elo. 16:2) Élɔnnɔ mɛɖekpokpui, dekpɔnɔ do fini amɛ lɔ so koɖo kɔta ci mɛ tɔ enyi nu o. Yehowa donɔ ŋsɛn mì mɔ, mìwo le “hun [mìwo] jiwo mɛ fafɛɖe.” (2 Kor. 6:13) Mìjinɔ mɔ mìalɔn mìwo gbɔngbɔn mɛ xomu lɔ mɛ tɔwo pleŋ yí mìdaɖonɔ kojo nɔ wo o. Ecɛ gbedasɛ hɛnnɛ mɔ, mìdeɖo aɖonɔ kojo nɔ mɛ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwo o. Èdo hwɛ ao xomumɛtɔ ɖe ci yí dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí nu mɔ, “Mɛ ŋnɔ yɛ dava nyɔnɔnwi lɔ mɛ kpɔa?” Oo, nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èyiyiɛ go yí nukɔ mɔ yenyi amɛjɔjɔɛ wu mɛkpɛtɛwo. Vɔ Yehowa kpɔtɔ “byɔbyɔ amɛ ɖeka ɖeka le xexe cɛ mɛ nɔ a trɔ jimɛ.” (Edɔ. 17:30) Ðonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ kpɔkpɔɛ mɔ yenyi amɛjɔjɔɛ wu mɛkpɛtɛwo nyi enumajɔmajɔ wawa. Nɔ wawa do ese ciwo Yehowa do so enujɔjɔɛwawa nu jɔnɔ ji nɔ mìɔ, ana mìakpɔ jijɔ yí agbenyi kpɔwɛ nywi nɔ mɛbuwo yí woalɔn mì yí Mawu can agbelɔn mì doji. w22.08 31 ¶20-22

Mìatɛnŋ akpɔ emɔ mɔ, mɛɖewo afɔn gu do mì ji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Yí egufɔnfɔn cɛ tɛnŋ vasɛnŋ le esɔ mɛ. (Dan. 11:44; 2 Tim. 3:12; Enyɔ. 16:21) Ele ahan gan, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ana mì kpekpedonu ci yí ʒan. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa kpenɔdo yi sɛntɔwo nu yí wowanɔ edɔ ci edɔ wo gashiagamɛ, nɔ edɔ lɔ gbesɛnŋ ɖekpokpuiɖe can. Enyɔnuɖɛtɔ Ezekiɛli ɖe kunu nɔ Ʒuifuwo le hwashigbemɛ le Babiloni. Lé mɛ ciwo yí Ezekiɛli ɖe kunu nɔ le doɔ? Yehowa mɔ wonyi “etotrinɔwo,” “tamɛsɛntɔwo” koɖo “egufɔntɔwo.” Wodonɔ vevisese nɔ amɛ shigbe ŋjawo nɛ yí ve te shigbe klekiwo nɛ. Eyi taɖo Yehowa nu nɔ Ezekiɛli zenɛniɖe mɔ: “Ŋgbe vɔn nɔ wo o”! (Ezek. 2:​3-6) Ezekiɛli sun ji yí wa kunuɖeɖedɔ ci wodɔɛ, ɖo (1) Yehowa yí dɔɛ, (2) Mawu gbɔngbɔn lɔ do ŋsɛn yi koɖo (3) Mawu Nyɔ lɔ do ŋsɛn yi xɔse. w22.11 2 ¶1-2

Yehowa wa enulagbu ciwo yí le nyigban ji nɔ woanɔ agbe je hwenu ɖe, vɔ dewa agbetɔwo do ahan ji o. Éwa wowo yí woto akpo, wodaku gbeɖe o. Yehowa gbewa mì koɖo edro vevi ci yí nyi mɔ, mìaji mɔ mìakpɔtɔ anɔ agbe. Bibla nu so agbetɔwo nu mɔ Mawu sɔ “mavɔmavɔ do ji mɛ nɔ wo.” (Ŋun. 3:​11, NWT) Susu ɖeka ci yí taɖo mìkpɔnɔ eku mɔ yɛnyi mìwo ketɔnɔ nɛ. (1 Kor. 15:26) Nɔ mìble veviɖe ɖe, mìgbenɔ ŋɖemawa yí ale te mɔ mìaku kpoŋ a? Oo; mìyinɔ dotowo gbɔ yí nunɔ cikewo keŋ asɔ da dɔ̀ lɔ. Mìwanɔ cɛwo pleŋ koɖo susu mɔ mìanɔ agbe. Eyi nɔ mɛɖe ci mìlɔn veviɖe, nɔ egbenyi vihwɛ alo mɛganxoxu yɔ can yí ekuɔ, mìsenɔ vevi sugbɔ na nɔ hwenu jinjin ɖe. (Ʒan 11:​32, 33) Kankandojitɔɔ, mìwo Watɔ lɔ ci yí lɔn mì datɛnŋ awa mì koɖo edro koɖo enujikpekpe mɔ mìakpɔtɔ anɔ agbe, nɔ yiŋtɔ deji mɔ agbetɔwo le nɔ agbe tɛgbɛɛ o. w22.12 3 ¶5; 4 ¶7

Le hwenu sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛɔ, mìwo kpena xɔsetɔ sugbɔ tɛnŋ lé dɔ, avɔnvɔn alo akpɔɛ mɔ yewoci yewoɖekɛ. Tekpɔ yí akannɔ seŋ koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Le dɔ̀bamɛ ɖe hwenuɔ, etɛnŋ vaʒan mɔ mìanɔ azɔge nɔ amɛwo, nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo ŋtɔkpu can. Le hwenu ŋtɔ́ han mɛɔ, atɛnŋ awa nɔ eo shigbe lé ewa nɔ apotru Ʒan nɛ. Éji mɔ yeakpɔ ye xlɔ Gayo ŋmɛ. (3 Ʒan 13, 14) Vɔ Ʒan vakpɔɛ mɔ yedatɛnŋ akpɔ Gayo keke ana nɔ hwenu ɖe o. Eyi dɔ Ʒan wa enu ci atɛnŋ awa, éŋwlɛ wema ɖeka ɖaɖa Gayo. Nɔ datɛnŋ anya wa gashiagamɛ mɔ nayi ji nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpɔ ŋmɛŋmɛɔ, tekpɔ ato emɔ bu ji ayɔ wo. Nɔ èkpɔtɔ yí kannɔ seŋ koɖo ao kpena Kristotɔwoɔ, adɔ yí dagbekpɔɛ mɔ yeci yeɖekɛ o yí navoŋ le eoɖeki mɛ. Nɔ èkpɔɛ mɔ yelokɔ nu kpɔ ɖoɖuɔ, yɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woado ŋsɛn eo.—Ezai 32:​1, 2. w22.12 17-18 ¶6-7

Bibla dasɛ mɔ na nɔ hwenu ɖeɔ, wosɔ awlɛwo do do afɔwo nɔ Ʒozɛfu yí sɔ gakpo sɔ kpla ekɔ ni. (Eha. 105:​17, 18) Ʒozɛfu nɔnɔmɛ lɔ vanyinakɔ doji. Yɛ ci yí nyi hwashi ci ji wokannɔdo sa vanyi gakpamɛnɔtɔ. Ejɔ do eo ji kpɔ mɔ èle nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ɖeka mɛ yí ci èdokɔ gbe ɖaɖa veviɖe can ɔ, èkpɔ mɔ nɔnɔmɛ lɔ kpɔtɔ yí nyinakɔ doji a? Ecɛ tɛnŋ jɔ. Ðo Yehowa deglɔnnɔ eta nɔ mì so cukaɖa ciwo mìdonɔ go le xexe cɛ ci ji Satana kpakɔ acɛ do mɛ o. (1 Ʒan 5:19) Vɔ kando enyɔ cɛ ji: Yehowa nya ŋciwo pleŋ yí jɔjɔ do eo ji, yí esɔ eɖe le ji nɔ eo. (Mt. 10:​29-31; 1 Piɛ 5:​6, 7) Ahanke, éɖo gbe mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbe mí ɖɛ gbeɖe o.” (Ebre. 13:5) Yehowa atɛnŋ akpedo eo nu nado ji nɔ ewa shigbe mɔ ɖewaxu degbeli nɔ eo le nɔnɔmɛ lɔ mɛ can. w23.01 16 ¶7-8

Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo na yí mìkando ji mɔ mìwo Mawu dagbe mì nɔ mìwa afɛnwo o. Izraɛliviwo je agɔ do Yehowa zenɛniɖe, gan nɔ wotrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, ésɔ kenɔ wo. Kristotɔ ciwo yí ni le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ can nya mɔ Mawu lɔn yewo veviɖe. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ zan apotru Pɔlu yí eŋwlɛ nɔ yi kpena xɔsetɔwo mɔ wo le ‘sɔ ke yí afa akɔn nɔ’ ŋsu ci yí wa enuvɔn gangan yí trɔ ji mɛ lɔ. (2 Kor. 2:​6, 7; 1 Kor. 5:​1-5) Ci Yehowa degbe yi sɛntɔwo hwenu wowa nuvɔn ɔ, enyɔ sugbɔ! Vɔ ékpedo wo nu koɖo lɔnlɔn, dɔn to nɔ wo, éxɔ wo yí wogbenyi yi xlɔwo. Ahanke eɖo gbe mɔ yeawa nu do nuvɔnwatɔ ciwo pleŋ yí trɔ ji mɛ nu le egbɛ mɛ nɛ. (Ʒaki 4:​8-10) Bibla dasɛ Mawu nunya, yi jɔjɔɛnyinyi koɖo yi lɔnlɔn. Wema cɛ dasɛ mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le jeshi ye. Éji mɔ mìwo le nyi ye xlɔwo. w23.02 7 ¶16-17

Esɔgbe ci mìjinɔ mɔ mìanya lé Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo vavamɛ le xexeɛ mɛ do. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu yɔ enu ɖewo ciwo yí ajɔjɔ yí mìakpɔ anya mɔ Satana xexe cɛ va vɔvɔnu. (Mt. 24:​3-14) Apotru Piɛ do ŋsɛn mì mɔ, mìwo le nɔ zanŋte keŋ akpɔ lé nyɔnuɖɛwo vavamɛ do yí akpɔtɔ asɛnŋ le xɔse mɛ. (2 Piɛ 1:​20, 21) Éjikɔ mɔ mìwo le wanɔ nu le dredrenu nɔ mìxokɔ nuxu so Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo nu. Édo ŋsɛn mì mɔ, mìwo le ɖonɔ “ŋkuvi ŋkeke Mawutɔ.” (2 Piɛ 3:​11-13) Nyi yí taɖoɔ? Denyi kpɔ mɔ mìanya “ŋkeke alo ega xoxo” ci ji Yehowa ahɛn Harmagedɔn va yɔ o, vɔ mìji mɔ mìazan gamɛ ci yí kpɔtɔ yí anɔ “kɔkwɛ ɖe yí a nyi Mawu mɛwo.” (Mt. 24:36; Luiki 12:40) Mìji mɔ mìakpɔtɔ anɔ agbenywi yí atekpɔ akpɔ mɔ agbla ciwo mìjejeɛ le Yehowa sɛnsɛn mɛ dasɛ mɔ mìɖo lɔnlɔn gangan ni ma. Gbɔxwe atɛnŋ anyi ahan ɔ, ele mɔ mìanɔ zanŋte do mìwoɖekiwo nu. w23.02 16 ¶4, 6

Enuwo li yí “lɛngbɔ bu” mɛ tɔwo ɖo awakɔ kakayɛ keŋ atɛnŋ avanɔ agbe le Paradiso lɔ mɛ. Mìɖo adasɛ mɔ enu ci Yesu wa jeŋ nɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, lé mìwanɔ nu do Yesu nɔviɛ amɛshiaminɔwo nu, danasɛ lé mìlɔn Yesu do. Yesu nu mɔ yeaɖo kojo nɔ lɛngbɔ lɔwo sɔ koɖo lé wowanɔ enu do ye nɔviyewo nu do. (Mt. 25:​31-40) Mìatɛnŋ kpenɔdo wo nu le kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ. (Mt. 28:​18-20) Mìdeɖo abɔ nu keke aɖo Paradiso lɔ mɛ gbɔxwe amɔ mìanyi mɛ ciwo han yí Yehowa jijiɛ mɔ woanɔ Paradiso lɔ mɛ o. Le kakacɛ mɛɔ, mìatɛnŋ aje agbla yí atonɔ nyɔnɔnwi le mìwo nuxuxoxo koɖo mìwo nuwanawo mɛ yí awanɔ nu le dredrenu le agbe mɛ. Yí mìanɔ gbeji nɔ Yehowa, anɔ gbeji nɔ mɛ ci mìɖe koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo. Nɔ mìsenɔ tonu nɔ Yehowa kakacɛ le xexe vwin cɛ mɛɔ, anɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìase tonu ni le Paradiso lɔ mɛ. Mìatɛnŋ atekpɔ aɖoɖoɔ adɛn koɖo nɔnɔmɛ ciwo yí adasɛ mɔ mìdradra do ɖɛ yí anɔ agbe le Paradiso lɔ mɛ. w22.12 11-12 ¶14-16

Mìlɔn mɔ Yesu le nyi mìwo Fyɔ, ɖo eyi nyi Acɛkpatɔ nywitɔ. Yehowa ŋtɔ yí na kpla Eviɛ yí sɔ ɖo ega. (Ezai 50:​4, 5) Bu tamɛ kpɔ so amɛɖekisɔsɔsavɔn gbɔngbɔn ci Yesu dasɛ nu. (Ʒan 13:1) Ci Yesu nyi ao Fyɔɔ, eje mɔ àluin keŋkeŋ. Énu mɔ mɛ ciwo yí lɔnnɔ ye nyɔnɔnwitɔ, yí wanɔ do ye sewo ji nyi ye xlɔwo. (Ʒan 14:15; 15:​14, 15) Bubu gangan enyi mɔ, amɛ anyi exlɔ nɔ Yehowa Eviɛ! Ènya mɔ Yesu sɔ yiɖeki hwenɔ yí gbesran Edalɔ nɔnɔmɛwo pɛpɛpɛ. Èkplɛ mɔ, éna ŋɖuɖu mɛ ciwo yí shive ciciɛ yí fa akɔn nɔ mɛ ciwo yí gbɔjɔ yí gbeda dɔ̀ nɔ amɛwo ŋtɔkpu. (Mt. 14:​14-21) Ègbekpɔ lé ekplɔkɔ yi hamɛ lɔ do le egbɛ mɛ. (Mt. 23:10) Yí ènya mɔ ci enyi eyi nyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ Fyɔɔ, yɛavawa nu wu ahan le esɔ mɛ. Lé àtɛnŋ adasɛ mɔ yeluin doɔ? Tekpɔ yí awanɔ yitɔ han. Fini àtɔɛ ji so yí nyi mɔ àsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa yí awa ʒinʒindoshimɛ. w23.03 4 ¶8, 10

Yehowa yí wa enu ciwo pleŋ yí le jeŋkwiwo mɛ koɖo ŋciwo pleŋ yí le nyigban ji sɔ kpe nɔ axu mɛ, yí ŋciwo ewa wo kpla nu mì so nu. (Eha. 104:​24, 25) Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa wa mì do nu. Lé ewa mì do na yí mìtɛnŋ kpɔnɔ lé enu ciwo ewa nya kpɔkpɔ do. Éwa mì nɔ mìatɛnŋ akpe ji akpɔnɔ enu, asenɔ enu, atanɔ alɔ enu, aɖɔnɔ enu kpɔ yí asenɔ hwɛnhwɛnwo. Lé ewa mì do na yí mìtɛnŋ senɔ vivi nɔ enu vovovo ciwo ewa wo. Bibla gbenu susu vevi bu ci yí taɖo mìɖo aglonɔ enuwawawo kpɔ. Enuwawa lɔwo kplanɔ nu mì so Yehowa nɔnɔmɛwo nu. (Rɔm. 1:20) Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìkpɔ enu ciwo Yehowa waɔ, mìakpɔ mɔ ewa wo yí woje acɔ. Wodedanasɛ nɔ mì mɔ Mawu nya ŋɖɛ ba? Bu tamɛ kpɔ so ŋɖuɖu hamɛhamɛ ciwo yí li nɔ mì nu. Edasɛ petii mɔ Mawu lɔn agbetɔwo. Nɔ mìkpɔ Yehowa nɔnɔmɛwo le enu ciwo ewa mɛɔ, edɔ yí mìvajenɔshi ɖɛ nywiɖe doji yí tenɔ gogwi. w23.03 16 ¶4-5

Ci enuwo fɔn yí dadahɛn doji le xexeɛ mɛ gbɛɔ, atɛnŋ avagbɔnnu nɔ mì mɔ mìakpɔtɔ akankando Mawu Nyɔ lɔ ji. Amɛwo tɛnŋ tekpɔ yí ana mìatɔ enu xoxo kpɔ so Bibla mɛ nyɔnɔnwiwo nu alo amɔ nyɔnɔnwi yí Yehowa ɖo hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ le egbɛ mɛ nɔ adasɛ emɔ nɔ yi sɛntɔwo ma. Vɔ nɔ mìkando ji mɔ Yehowa Nyɔ lɔ nyi nyɔnɔnwi gshiagamɛɔ, ana yí mìasun ji aglɔn ta nɔ mìwo xɔse yí enuxoxokpɔ ŋtɔ́wo dawa ŋɖe nɔ mì o. Mìaɖui mɔ mìaje “agbla ŋsɛntɔ yí a na bubu [Yehowa] sewo pleŋ” keke sɔyi mavɔ. (Eha. 119:112) “Dado xaxa” nɔ mì alo eŋ dakpɛn mì mɔ mìanu nyɔnɔnwi lɔ nɔ amɛwo yí ado ŋsɛn wo mɔ wo le wa do Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ ji le wowo gbe mɛ o. (Eha. 119:46) Eyi mìakpe ji asɔ ‘ʒinxododo koɖo jijɔ’ do ji le nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ɖekpokpui mɛ, yumɛcici ŋtɔkpu can mɛ. (Kol. 1:11; Eha. 119:​143, 157) Nyɔnɔnwi lɔ kpenɔdo mì nu mìvonɔŋ le mìwoɖekiwo mɛ, nanɔ mì kankandoji yí gbekplanɔ mì lé mìawɛ anɔ agbe le xexe cɛ ci yí fɔn yí dadahɛn doji mɛ. Égbena yí mìkpɔkɔ emɔ nɔ esɔ mɛ nywi, hwenu yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ akpa acɛ do nyigban lɔ ji. w23.01 7 ¶16-17

Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, édo gbe ɖaɖa jinjin ɖe do ta nɔ yi nukplaviwo yí biɔ Dalɔ mɔ, yi le “hwlɛn wo gan le Enuvwinwatɔ shi.” (Ʒan 17:15) Ecɛ dasɛ mɔ Yesu lɔn wo haan! Lé awɛ keke yi apotruwo ale nywiɖe yí xɛ wu vevisese ci yí le ŋkɔ nɔ yiŋtɔ. Shigbe Yesu nɛɔ, denyi mìwo ʒanwo yí anyi enu ci ɖekɛ yí axanɔ mì o, vɔ mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa do ta nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, anyi mìwakɔ do ese ci Yesu do mɔ, mìwo le lɔn mìwonɔnɔwo ji. Yí mìgbedadasɛ nɔ Yehowa mɔ mìlɔn mìwo kpena xɔsetɔwo sugbɔ. Denyi gamɛ gugu yí egbedodoɖa do ta nɔ mìwo nɔviwo nyi o. Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ mì mɔ, “amɛjɔjwɛ kwifanwawa ɖonɔ ŋsɛn, yí e jenɔji.” (Ʒaki 5:16) Mìwo nɔviwo ʒan mìwo gbedoɖawo, ɖo wotokɔ cukaɖa sugbɔ mɛ. w22.07 23-24 ¶13-15