Juillet

Mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ yí na nuxuxoxo nujikpekpe mì. Vɔ dejinjin gbɔxwe yí wowa afɛn yí tɔ nuxuxoxo nunana lɔ zanzan o. Satana Legba kan ŋsu nɔ Ɛva yí ŋsu ŋtɔ́ yí dɔ agbetɔwo je nuvɔn mɛ yí trɔ amɛmakpemakpewo. (Gɔnm. 3:​1-4) Adamu dezan nuxuxoxo nunana lɔ nywiɖe o, hwenu edo hwɛ Ɛva koɖo Yehowa mɔ wowo yí dɔ yewa nuvɔn. (Gɔnm. 3:12) Kayɛn kan ŋsu nɔ Yehowa ci ewu nɔviɛ Abɛli. (Gɔnm. 4:9) Fimu ciwo mɛ wonunɔ enyɔ dɔndɔnwo le vabɔ le egbɛ mɛ. Sukluviwo senɔ laganyɔwo koɖo nyɔ xoɖyixoɖyiwo le suklu yí mɛganxoxuwo can senɔ wo le wowo dɔwaxuwo. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìwo can mìatɛnŋ avatɔ nyɔ dɔndɔn ciwo mìsenɔ nunu. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìji mɔ mìwo nu le kpe nɔ Yehowa, eyi taɖo mìdaji mɔ mìanunɔ laganyɔwo koɖo enyɔ xoɖyiɖyiwo gbeɖe o. Mìji mɔ mìazannɔ nuxuxoxo nunana mìwotɔ nywiɖe keŋ asɔ kanfu mìwo Mawu. w22.04 4 ¶1-3

Yesu ɖo susu sɔgbe do gbɛmɛnuwo nu. Ŋɖuɖu koɖo ahanunu jɔnɔ ji ni. (Luiki 19:​2, 6, 7) Hweɖekanuɔ, ewa vɛn nywi ɖeka, eyi nyi enujiŋ ŋkɔtɔ ci ewa. (Ʒan 2:​10, 11) Yí gbecigbe ekuɔ, awu veho ɖeka yí edo. (Ʒan 19:​23, 24) Vɔ Yesu deɖe mɔ yí gbɛmɛnuwo nyi enuvevitɔ ni le agbe mɛ o. Yesu nu mɔ nɔ mìwo sɔ Fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔɔ, Yehowa ana mì enu ciwo yí wudo mì. (Mt 6:​31-33) Ci amɛ sugbɔ wa do ekpla ci Yehowa na mì so eho nu jiɔ, wokpɔ nyɔna so mɛ. Mìasɔ nɔviŋsu Daniel kpɔwɛ. Émɔ: “So hwenu ŋnyi jajɛɔ, ŋsɔ gbeta mɔ nasɔ gbɔngbɔnmɛnuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbe mɛ.” Ci Daniel nɔ agbe kleŋ ɔ, ékpe ji yí wa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa. Énɔ jɔjɔmɛfɔku kpekpedonunatɔwo mɛ yí gbewa edɔ le Betɛli. Daniel mɔ: “Nɔ ŋnyi dɔkunɔ le xexe cɛ mɛ sa can ɔ, nyɔna ciwo Yehowa nakɔŋ dasɔ koɖo dɔku lɔ gbeɖe o.” w22.05 21-22 ¶6-7

Nɔ mìkplanɔ Bibla koɖo Bibla nukplawemawo gashiagamɛɔ, mìdadasɛ mɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔ. Nɔ mìle nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí ejinjin ɖeeɖe can ɔ, enu sugbɔ kpɔtɔ li yí mìdejeshi o. Bibla kplakpla defa o, vɔ enunywi sugbɔ le mɛ yí àkpɔ. Denyi mì pleŋ yí enuhlɛnhlɛn koɖo enukplakpla jɔnɔ ji nɔ o. Vɔ Yehowa dokɔ ŋsɛn mì mɔ mìwo le “kpɔtɔ ajijiɛ” enugɔnmɛsese keŋ ase nyɔnɔnwi lɔ gɔnmɛ nywiɖe doji wu. (Elo. 2:​4-6) Nɔ mìje agbla yí wɛni ahan ɔ, mìakpɔnɔ nyɔna sugbɔ. Corey nu mɔ nɔ yehlɛnkɔ Biblaɔ, yesɔnɔ kpukpui ɖeka koŋ keŋ bunɔ tamɛ kpɔ so nu. Énu mɔ: “Ŋhlɛnnɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔwo pleŋ yí gbehlɛnnɔ kpukpui ciwo yí ca ka koɖi, sɔ kpe niɔ, ŋwanɔ enumɛkuku buwo. . . . Ci ŋwɛni ahan ɔ, ekpedo ŋnu ŋvajeshi enu sugbɔ doji!” Nɔ mɔnu cɛ alo ebu yí mìzannɔ yí sɔ kplanɔ Biblaɔ, mìdadasɛ mɔ nyɔnɔnwi lɔ jeŋ nɔ mì nɔ mìsɔ mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛn yí sɔ kplɛni.—Eha. 1:​1-3. w22.08 17 ¶13; 18 ¶15-16

Hwenu Yesu va nyigban jiɔ, ézan enuwawawo yí sɔ kpla nu yi nukplaviwo so Edalɔ nu. Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka. Yehowa lɔnnɔ mɛshiamɛ. Le Etojinuxu Yesu tɔ mɛɔ, Yesu xo nuxu nɔ yi nukplaviwo so ewe koɖo eshijaja nu; amɛ sugbɔ deyɔnɔ enu cɛwo mɔ enuvevi o. Vɔ mìʒan enu amɛve cɛwo gbɔxwe atɛnŋ anɔ agbe. Yehowa atɛnŋ agbe mɔ nyidɔn ŋgbehun yí eshi daja nɔ mɛ ciwo yí desɛnnɔ ye o. Vɔ dewɛni ahan o, amɛshiamɛ yí enanɔ nyidɔn koɖo eshi lɔ. (Mt. 5:​43-45) Yesu zan kpɔwɛ cɛ yí sɔ kpla nu yi nukplaviwo mɔ, Yehowa ji mɔ mìwo le lɔnnɔ mɛshiamɛ. Nɔ mìkpɔ eweyixɔ nyakpɔkpɔ ɖe alo eshi ja yí lanmɛ fa nɔ mìɔ, mìdonɔ jeshi mɔ Yehowa lɔn amɛshiamɛ, detranɔ amɛ mɛ o. Ecɛ adɔ mìwo can mìadasɛ mɔ mìlɔnnɔ mɛshiamɛ nɔ mìɖenɔ kunu nɔ amɛwo pleŋ. w23.03 17 ¶9-10

Nyi yí kpaca apotru Ʒan ɔ? Nyɔnu ci yí nɔ nyinɔnɔ do elan wadan ɖeka ji yɔ. Eyi nyi “nyɔlun asuwatɔ gangantɔ lɔ” ci woyɔ mɔ “Babiloni gangan.” “Nyigbanji fyɔwo ɖonɔxɔ koɖi.” (Enyɔ. 17:​1-5) Mi yí nyi “Babiloni gangan” lɔɔ? Nyɔnu cɛ datɛnŋ anyi politiki habɔbɔ o, ɖo womɔ yɛwakɔ matɛli koɖo xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo. (Enyɔ. 18:9) Yí ci ele elan wadan lɔ jiɔ, edasɛ mɔ éjekɔ agbla mɔ yeakpa acɛ do ji. Ahanke datɛnŋ anyi afisasa totomɛ amɛtafudotɔ ci yí le Satana xexeɛ mɛ o. Ðo Enyɔdasɛ wema lɔ dre yɛ do vo, yí mɔ yɛnyi “ajɔtɔwo pleŋ le nyigban ji.” (Enyɔ. 18:​11, 15, 16) Blema Babiloni yí nyi fini yí ŋsusɛnsɛn jɔ so. Eyi taɖo esɔgbe mɔ woayɔ ŋsusɛnsɛnwo pleŋ mɔ, Babiloni gangan lɔ.—Enyɔ. 17:​5, 18. w22.05 11 ¶14-16

Vinɔ ɖe atɛnŋ abiɔ yiɖeki se mɔ, ye viyewo alɔn asɛn Yehowa ma. Jilawo nya lé Satana xexe lɔ tɛnɔ do wowo viwo ji mɔ wo le wa nudɔndɔn do. Gbesɔ kpe niɔ, vinɔ sugbɔ li yí hɛnkɔ wowo viwo wowoɖekɛwo yí vinɔ ɖewo suwo dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ o. Denyi jila ciwo yí desɛnkɔ Yehowa doju koɖo mɛ ci woɖe ɖekɛwo yí egbɔnnɔnu nɔ mɔ woakpedo wowo viwo nu woalɔn Yehowa o. Nɔ jila amɛve lɔwo le nyɔnɔnwi lɔ mɛ can ɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ wo mɔ woakpedo wowo viwo nu woasɛn Yehowa. Nɔ èle nɔnɔmɛ ŋtɔ́ han mɛɔ, ŋgbevɔn o. Yehowa akpedo eo nu. Àtɛnŋ abiɔ jila bu ciwo yí bi le ɖeviwo hɛnhɛn mɛ mɔ lé wozannɔ wema koɖo video ciwo yí li do le sɛnsɛn xomumɛtɔ wowotɔ mɛ ma. (Elo. 11:14) Yehowa atɛnŋ agbekpedo eo nu yí nakannɔ seŋ koɖo viowo. Biɛ nɔ akpedo eo nu nɔ nanya enu ci yí le susu koɖo ji mɛ nɔ ao viwo.—Elo. 20:5. w22.04 17 ¶4, 7; 18 ¶9

Yesu wanɔ nu shigbe Edalɔ nɛ pɛpɛpɛ, eyi taɖo nɔ mìjeshi Yesu ɖɛ nywiɖeɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnkɔŋ doji. (Ebre. 1:3) Enunywitɔ ci mìawa yí ajeshi Yesu ɖɛ nywiɖe yí nyi mɔ, mìakpla Eŋɛnywi wema amɛnɛ lɔwo. Nɔ toto ɖe dele eo shi yí èhlɛnnɔ Bibla ŋkeŋke ɖe, danyɔ mɔ nawa toto yí atɔɛ ji yɛ ba? Nɔ èhlɛnkɔ nu so Yesu nu le Bibla mɛɔ, tekpɔ yí adodoɔ jeshi yi nɔnɔmɛwo. Amɛwo tenɔ gogui fafɛɖe, élɔn ɖevihwɛwo yí kɔnɔ wo do alɔmɛ. (Maki 10:​13-16) Nɔ yi dokplɔtɔwo le koɖiɔ, wovonɔŋ yí xonɔ nuxu ni fɛɛ yí nunɔ nyɔ ɖekpokpui ni yí wodevɔnnɔ o. (Mt. 16:22) Ci mìnya mɔ Yesu wanɔ nu shigbe Edalɔ ci yí le jeŋkwi mɛ nɛ pɛpɛpɛɔ, ena yí mìkpɔɛ mɔ Yehowa can nyi mɛ ci wotenɔ gogo fafɛɖe. Mìatɛnŋ axo nuxu ni le gbedodoɖa mɛ. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa niɔ, mìatɛnŋ anu enyɔ ɖekpokpui ci yí le ji mɛ nɔ mì ni. Mìkando ji mɔ dado ehwɛ mì o. Élɔn mì yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ mì.—1 Piɛ 5:7. w22.08 3 ¶4-5

Ci enyi Yehowa yí wa mìɔ, énya enuɖekpokpui so mì nu. Ejinɔŋ nɔ mì, ci mìnya mɔ Yehowa nya enuɖekpokpui so mɛɖekamɛɖeka nu le nyigban cɛ ji. (Eha. 139:​15-17) Énya enu so afɛn ciwo pleŋ cinɔ mìɖu so mìwo jilawo gbɔ. Égbenya enu ciwo mɛ mìto le agbe mɛ yí wokpɔ ŋsɛn do mɛ ci mìnyi gbɛ ji. Ci Yehowa jeshi mì ɖɛ nywiɖe ahan ɖe, nyi edɔ ewanɔɔ? Ena yí ekunɔ ŋshishi nɔ mì. (Eha. 78:39; 103:​13, 14) Yehowa dasɛ mɔ yele gbesɔsɔ asɔ enu ke mì. Énya mɔ amɛ ŋkɔtɔ Adamu nuwanawo yí dɔ yí mì pleŋ nyi nuvɔnmɛwo yí kunɔ. (Rɔm. 5:12) Ŋɖe deli yí mìawa keke yí mìwoŋtɔwo alo mɛbuwo dagbewanɔ nuvɔn alo ami kuku o. (Eha. 49:​7-9) Vɔ mìwo Mawu Amɛlɔntɔ lɔ ku ŋshishi nɔ mì yí wa enu ɖeka nɔ mìatɛnŋ avo. Shigbe lé Ʒan 3:16 dasɛ yi nɛɔ, Yehowa dɔ Eviɛ akogo yí eva ku do ta nɔ mì.—Mt. 20:28; Rɔm. 5:19. w22.06 3 ¶5-6

Woasɔ nu ke mɛ ciwo yí sɔ nu kenɔ amɛ. Yehowa na enyɔ cɛ mɛ kɔ gbawlɛɛ le enyɔ ciwo enu nɔ yi sɛntɔ Job mɛ. Enyɔveamɛ ciwo yí Elifazi, Bildadi koɖo Zofar nu nɔ Job do vevisese ni sugbɔ. Yehowa nu nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔ cɛ mɔ yi le do gbe ɖaɖa do ta nɔ ŋsu amɛtɔn cɛwo. Ci Job wɛ ahan ɔ, Yehowa cu shi ni. (Job 42:​8-10) Mìdanahɛn nu le mìwoɖekiwo nu nɔ mìle amɛ do dɔmɛ. Dɔmɛzidodo le shigbe agban kpɛnkpin hannɛ, eyi taɖo Yehowa nu nɔ mì mɔ mìwo le sɔ dɔmɛzi kɔ ɖɛ yí avoŋ le mìwoɖekiwo mɛ. (Efe. 4:​31, 32) Édo ŋsɛn mì mɔ, “ŋgbe do dɔmɛzi o. Ŋgbe bi eji o.” (Eha. 37:8) Nɔ enyi mɔ mìzɔn do enukplamu cɛ jiɔ, akpedo mì nu sugbɔ. Nɔ mìkpɔtɔ le dɔmɛzi ji do mɛɖe nuɔ, atɛnŋ adahɛn nu le mì nu le gbaza koɖo susu mɛ. (Elo. 14:30) Nɔ mìkpɔtɔ le dɔmɛzi ji do mɛɖe ci yí je agɔ do mì nuɔ, dawa ŋɖe nɔ mɛ lɔ o. Ele shigbe mɔ mìnu aɖyiwuamɛ ɖe yí bukɔ mɔ yeawa ŋɖe nɔ mɛbu hannɛ, dawa ŋɖe nɔ yɛ o, mìwoŋtɔwo yí awa nu koɖo. Ewaɖeɔ, nɔ mìsɔ nu kenɔ mɛbuwoɔ, mìnana nu mìwoŋtɔwo. Mìakpɔ fafa le susu koɖo ji mɛ, yí ecɛ adɔ mìakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa. w22.06 10 ¶9-10

Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ le shigbe egakuku nɛ yí glɔnnɔ ta nɔ mìwo susu yí gbekpenɔdo mì nu mìdebunɔ tamɛ kpɔ so mìwoŋtɔwo ɖekɛ nu yí adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ o. (1 Kor. 15:​33, 34) Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ci yí le shigbe gakuku nɛ atɛnŋ agbeglɔn ta nɔ mì yí mìdava bubuɔ mɔ de buɖe anyi yí mìawa ŋɖe keke mìwo nu akpe nɔ Yehowa o. Ðo ŋwi mɔ Elifazi akɔnfanamɛtɔ ŋsukantɔ zan susu ŋtɔ́ hanwo hwenu exokɔ nuxu nɔ Job. Elifazi nu mɔ: “Nyi yí agbetɔ nyi yí anyi amɛmɛmiɔ?” Gbesɔ kpe niɔ, énu so Mawu nu mɔ: “Kpɔ ɖa! Dekando yi mɛkɔkɔɛwo ji o, yí jeŋkwiwo demɛ le ŋmɛ ni kpetii o.” (Job 15:​14, 15, NWT) Ŋsu teŋ nyɔ cɛwo nyi! Ðo ŋwi mɔ Satana yí le godu nɔ susu ŋtɔ́ hanwo. Énya mɔ nɔ ètɔ susu ŋtɔ́ hanwo ɖoɖoɔ, ao mɔkpɔkpɔ lɔ dagbesɛnŋ o. Eyi taɖo gbe ŋsunyɔ ŋtɔ́ hanwo. Kando ji mɔ Yehowa ji mɔ yele nɔ agbe mavɔ, eyi ákpedo eo nu.—1 Tim. 2:​3, 4. w22.10 25-26 ¶8-10

Satana ji mɔ Job le bui mɔ ye nu degbekpe nɔ Yehowa o, eyi dɔ yekpekɔ fun. Le kpɔwɛ mɛ, Satana wɛ yí jihɔn sɛnŋ ɖeka gban exɔ ci mɛ yí Job vi amɛwo lɔwo pleŋ le enu ɖukɔ doju le. (Job 1:​18, 19) Égbena yí ezo so jeŋkwi mɛ yí va bi Job lankuwo koɖo dɔwavi ciwo yí kpɔnɔ wo ji yí woku. (Job 1:16) Ci enyi mɔ jeŋkwi mɛ yí jihɔn koɖo ezo lɔ soɔ, Job bu mɔ Yehowa Mawu gbɔ yí woso. Ecɛ wɛ mɔ, Job bu mɔ ŋɖe yí yewa taɖo yí Yehowa do dɔmɛzi do ye. Ci enyi ahan can ɔ, Job gbe mɔ yedasɛn kpɛn nɔ ye Daye ci yí le jeŋkwi mɛ o. Job nya mɔ Yehowa na nunywi sugbɔwo ye le exwe ciwo yí vayi mɛ. Eyi taɖo enu le yiɖeki mɛ mɔ, nɔ nunywiwo va nɔ ye yí yelɔn yí xɔɛ yí kpɔ jijɔ do nuɔ, yeɖo alɔn axɔ enubaɖawo can hɛnnɛ. Énu mɔ: “Kanfukanfu nɔ Tɔhonɔ ŋkɔ!”—Job 1:​20, 21. w22.06 21 ¶7

Yesu gbeva nu amɛkanxlenyɔ cɛ han nɔ yi dokplɔtɔwo, le Ʒan 17:14 mɛ. Enyɔnuɖɛ cɛ jɔjɔ do ji taŋtaŋ le xwe 100 cɛwo mɛ. Lé evavamɛ doɔ? Ci woɖo Yesu ci yí nyi Mɛsia, Efyɔ le xwe 1914 mɛ sabaaɖe goduɔ, wonya Satana le jeŋkwi mɛ. Ecɛyɛɔ, éle nyigban ji keke je hwenu yí woagui si. (Enyɔ. 12:​9, 12) Vɔ deli kpuu ŋɖe mawa o. Satana le dɔmɛzi ji yí ɖeɖeɛ yi dɔmɛzi lɔ do Mawu mɛwo nu. (Enyɔ. 12:​13, 17) Eyi taɖo xexe lɔ gbexaxa Mawu mɛwo sugbɔ doji. Susu ɖekɛ deli ci yí taɖo mìavɔn nɔ Satana koɖo yi dokplɔtɔwo o. Vɔ mìaɖo kankandoji ci han yí le apotru Pɔlu shi. Émɔ: “Nɔ́ Mawu le koɖo mì ɔ, amɛ ɖe da sun mì ji o.” (Rɔm. 8:31) Mìatɛnŋ akando Yehowa ji keŋkeŋ. w22.07 18 ¶14-15

Yesu devɔnkɔ mɔ le xexe cɛ vɔvɔnuɔ, wodakpɔ amɛ sugbɔ nɔ edɔ lɔ wawa o. Énya mɔ enyɔ ci ehakpatɔ lɔ nu avajɔ; ehakpatɔ lɔ nu mɔ: “Ao mɛwo a sɔ wowoɖekiwo jo vofamɛtɔ hwecinu è bɔ ao hwakɔn doju.” (Eha. 110:3) Nɔ èdradra Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔɔ, edasɛ mɔ èkpeɛdo Yesu Kristo koɖo hwashi egbejinɔtɔ lɔ nu, yí gbena yí enyɔnuɖɛ cɛ vavamɛ. Edɔ lɔ yikɔ ŋkɔ nywiɖe, vɔ cukaɖawo dedɛn o. Yumɛcici nyi cukaɖa ɖeka ci Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo donɔ go. Xɔsegbetɔwo, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo koɖo politikiwatɔwo kan ŋsuwo nɔ amɛwo so mìwo dɔ lɔ nu. Nɔ mìwo xomumɛtɔwo, amɛnyanyiwo koɖo mìwo dɔmɛkpenawo se ŋsunyɔ cɛwo yí kando wo jiɔ, woʒinnɔ mì ji mɔ mìwo le mi Yehowa sɛnsɛn yí aɖo te kunuɖeɖedɔ lɔ. Le eju ɖewo mɛɔ, mìwo ketɔnɔwo donɔ vɔnvɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, xonɔ wo yí lénɔ wo do gakpa mɛ ŋtɔkpu. w22.07 8 ¶1; 9 ¶5-6

Yehowa ji mɔ mìwo le ɖo gamɛ ɖe ɖɛ yí asɔ hlɛnnɔ Bibla blaŋblaŋ yí agbebunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo mìhlɛn nu. Nɔ mìwakɔ do enu ciwo mìkplakɔ jiɔ, mìwo xɔse sɛnnɔŋ doji yí mìtenɔ gogo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Ecɛ awɛ mɔ mìakpɔ ŋsɛn yí ado ji le cukaɖawo mɛ. Yehowa gbenanɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ mɛ ciwo yí kannɔdo yi Nyɔ lɔ ji. Yi gbɔngbɔn atɛnŋ “ana mì ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ” yí mìasɔ do ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ. (2 Kor. 4:​7-10, NWT) To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” wa wema koɖo video sugbɔ yí gbekpa eha sugbɔ ciwo yí akpedo mì nu mìwo xɔse asɛnŋ yí mìanɔ zanŋte le gbɔngbɔn mɛ. (Mt. 24:​45, NWT) Yehowa nanɔ kpla yi mɛwo nɔ woalɔn wowonɔnɔwo, afa akɔn nɔ wowonɔnɔwo le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ. (2 Kor. 1:​3, 4; 1 Tɛs. 4:9) Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo jinɔ veviɖe mɔ yewoakpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji le cukaɖawo mɛ. w22.08 12 ¶12-14

Nɔ mìxonɔ nuxu so nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔnɔmɛ nywiwo nuɔ, ana yí nɔviwo agogonɔ wowonɔnɔwo doji le hamɛ lɔ mɛ, yí lɔnlɔn ci yí le wo mɛ agbesɛnŋ doji. Hweɖewonuɔ, aɖehwlɛnhwlɛn ɖe tɛnŋ va ɖo Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ gblamɛ. Ecɛ yí jɔ do Apotru Pɔlu koɖo yi xlɔ vevi Barnaba ji. Wojikɔ awa ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn bu yí wo amɛve lɔwo hwlɛn aɖe sɛnsinɖe. Mɛɖeka nukɔ mɔ, Maki akplɔ yewo do yí xlɔtɔ nukɔ mɔ oo. Wo “dɔn enyɔ sugbɔ so nu,” wodo dɔmɛzi do wowonɔnɔwo nu keke ma mɔ. (Edɔ. 15:​37-39) Vɔ Pɔlu, Barnaba koɖo Maki tekpɔ yí wa fafa koɖo wowonɔnɔwo. Pɔlu vaxo nuxu nywi so Barnaba koɖo Maki nu. (1 Kor. 9:6; Kol. 4:10) Mìwo can, nɔ nyɔ ɖe le gblamɛ nɔ mìwo koɖo nɔvi ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ, mìɖo aje agbla akpɔ gbɔ yí asɔ susu ɖo yi nɔnɔmɛ nywiwo ji. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, mìadɔ yí fafa koɖo nɔviwawa anɔ hamɛ lɔ mɛ. w22.08 23 ¶10-11

Ci mìjekɔ agbla veviɖe mɔ mìawa do Yehowa se jɔjɔɛwo jiɔ, mìdeɖo adonɔ hwɛ mɛbuwo yí abu mɔ mìwo yí nyi amɛjɔjɔɛ wu mɛkpɛtɛwo o. Vɔ mìɖo aɖo ŋwi mɔ, Yehowa yí nyi “Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ.” (Gɔnm. 18:25) Yehowa dedɔ mì kojoɖoɖo ŋtɔ́ o. Mìasɔ amɛjɔjɔɛ Ʒozɛfu kpɔwɛ. Deɖonɔ kojo nɔ mɛbuwo o, mɛ ciwo yí wa nuvɔn di can. Fofoɔwo do aya ni, sɛ do hwashigbemɛ yí nu nɔ wowo da mɔ yiku. Exwe ɖewo goduɔ, Ʒozɛfu vale ju koɖo yi xomumɛtɔwo. Ecɛyɛɔ, évanyi acɛkpatɔ ŋsɛntɔnɔ ɖeka yí atɛnŋ aɖo kojo sɛnŋsɛnŋ nɔ fofoɔwo yí aɖe fi do enu ci wowa ni nu. Ŋtɔ́ pɛɛ Ʒozɛfu fofoɔwo vɔnvɔn nɔ nɛ, ci wotrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ can. Vɔ Ʒozɛfu nu nɔ wo mɔ: “Mí ŋgbe vɔn o. Ŋ de nyi Mawu o.” (Gɔnm. 37:​18-20, 27, 28, 31-35; 50:​15-21) Ʒozɛfu sɔ yiɖeki hwe yí nya mɔ Yehowa ɖekɛ yí ɖo acɛ aɖo kojo nɔ ye fofowo. w22.08 30 ¶18-19

Ènya mɔ Yehowa atɛnŋ azan ye yí asɔ ɖo kwifan ci mɛɖe wakɔ ŋci nia? Nɔ ènyi hamɛmɛshinshin, sumɔsumɔdɔwatɔ, emɔɖetɔ abi eŋɛnywidratɔ le hamɛ lɔ mɛ can ɔ, Yehowa atɛnŋ azan eo. Àtɛnŋ ana kpekpedonu nɔ ènyi vihwɛ alo amɛshinshin, nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu can. Nɔ mɛɖe ci yí lɔn Yehowa biɛ alɔduɔ, mìwo Mawu zannɔ hamɛshinshinwo koɖo yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo nɔ woanyi “akɔnfa” soxu nɔ nɛnɛmunɔ. (Kol. 4:11) Ejɔnɔ eji nɔ mì mɔ mìasɛn Yehowa ahan yí akpedo mìwo nɔviwo nu! Mìatɛnŋ akpe ji yí akpedo mìwo nɔviwo nu yí afa akɔn nɔ wo le dɔ̀bamɛ ɖe, jɔjɔmɛfɔku ɖe alo yumɛcici hwenu. Mìatɛnŋ aɖo edro mɔ mìakpedo mɛbuwo nu, vɔ ecɛ tɛnŋ gbɔnnu nɔ mì nɔ mìwo xomumɛtɔwo ble alo ehonyɔwo dodoɔ aya nɔ wo. Ele ahan gan, mìji mɔ mìakpedo mìwo nɔviwo nu, yí ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìwa ci ji mìkpe yí kpekpeɛdo wo nu.—Elo. 19:17. w22.12 22 ¶1-2

Lɔnlɔn yí nyi nɔnɔmɛ vevitɔ ci mìaɖo gbɔxwe woatɛnŋ akando mì ji. Yesu nu mɔ ese gangantɔ amɛve lɔwo yí nyi mɔ mìalɔn Yehowa yí agbelɔn mìwo kpena. (Mt. 22:​37-39) Yehowa yí nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando sɔwu. Yí ci mìluin ɔ, mìji mɔ mìawa yitɔ han nɔ woakannɔdo mìwo can ji. Le kpɔwɛ mɛ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí adɔ mìdakakanɔ wowo nyɔwlawlawo o. Mìdeɖo anu enyɔ ɖe ci yí aɖe fun nɔ wo, ado ŋkpɛn wo alo ado vevisese nɔ wo gbeɖe o. Amɛɖekisɔsɔhwe agbekpedo mì nu mìanyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Kristotɔ ɖe ci yí sɔ yiɖeki hwenɔ danunɔ mɔ nɔ enyɔ ɖe ɖyi ahan ɔ, eye yí anyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí adrɛni o. (Fili. 2:3) Dawawa nu asɔ dadasɛ nɔ amɛwo mɔ enyɔwlawlawo le ye shi yí yedejikɔ anu o. Nɔ mìɖo mìwoŋtɔwo susu so nyɔ ɖe nu, vɔ yí Bibla alo mìwo wemawo dexo nuxu so nuɔ, amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu yí mìdakaka enyɔ lɔ nɔ amɛwo o. w22.09 12 ¶12-13

Mawudɔla lɔ nu nɔ Daniɛli mɔ, Mawu mɛwo avase enyɔnuɖɛ ciwo yí le yi wema lɔ mɛ gɔnmɛ nywiɖe doji; vɔ “amɛvwin ɖekɛ [dase] nu gɔnmɛ o.” (Dan. 12:10) Hweyɛnu yí ele mɔ mìadasɛ to mìwo nuwanawo mɛ mɔ mìdele amɛvwinwo mɛ o. (Mal. 3:​16-18) Yehowa bɔkɔ mɛ ciwo yí le “veviɖe ni” doju. Mìjikɔ veviɖe mɔ mìanɔ wo mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìle agbe le hwenu vevi ɖeka mɛ. Vɔ enu dojijɔnamɛ buwo jikɔ ajɔ le majinjinɖe mɛ. Dajinjin o, mìakpɔ yí woagu amɛvwinwo pleŋ. Le yi goduɔ, mìakpɔ yí enyɔnuɖɛ ci Yehowa nu nɔ Daniɛli avamɛ. Énu ni mɔ: “Àfɔn yí axɔ ao kpaxwe le ŋkeke lɔwo vɔvɔnu.” (Dan. 12:​13, NWT) Kpakpa desɔsɔ eo mɔ àkpɔ hwecinu yí Daniɛli koɖo ao mɛ veviwo “afɔn” ba? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, wa enu ci ji èkpe le kakacɛ mɛ yí anɔ gbeji. Eyi gbɔxwe àtɛnŋ akando ji mɔ ao ŋkɔ akpɔtɔ anɔ agbe wema Yehowa tɔ lɔ mɛ. w22.09 24 ¶17; 25 ¶19-20

Enyɔ cɛwo ado ŋsɛn Ezekiɛli haan. Nyi yí taɖoɔ? Kankandoji li mɔ, éɖo ŋwi nyɔ cɛ han ciwo yí Yehowa nu nɔ Moizi koɖo Ezai hwenu edɔkɔ wo nɔ woanyi Yi nyɔnuɖɛtɔwo. (Hun. 3:10; Ezai 6:8) Ezekiɛli gbenya lé Yehowa kpedo enyɔnuɖɛtɔ amɛve cɛwo nu yí wotɛnŋ ɖu cukaɖawo ji le wowo dɔwo wawa mɛ. Eyi taɖo, ci Yehowa nu nɔ Ezekiɛli zeve mɔ: ‘Ŋdɔdɔ eoɔ,’ enyɔnuɖɛtɔ lɔ ɖo susu nywi ci yí taɖo akando ji mɔ Yehowa anɔ godu nɔ ye le edɔ lɔ wawa mɛ. Nɛnɛke le Ezekiɛli wema lɔ mɛɔ, mìkpɔ mɔ Ezekiɛli ŋwlɛ enyɔ cɛwo zenɛniɖe: “[Yehowa] nyɔ va nɔ ŋ.” (Ezek. 3:16) Gbesɔ kpe niɔ, éŋwlɛ zenɛniɖe mɔ: “Yehowa nyɔ gbeva nɔŋ.” (Ezek. 6:​1, NWT) Kankandoji li mɔ, enyɔ cɛwo ana yí Ezekiɛli akando ji mɔ Yehowa yí dɔ ye. Ahanke ci yí Ezekiɛli dalɔ nyi avɔnsatɔɔ, étɛnŋ nu lé Yehowa na kankandoji yi nyɔnuɖɛtɔwo vayi mɔ yele godu nɔ wo le wowo dɔ lɔ wawa mɛ. Yehowa nu nɔ Izaki, Ʒakɔbu koɖo Ʒeremi mɔ: “Ŋ le koɖo eo.”—Gɔnm. 26:24; 28:15; Ʒer. 1:8. w22.11 2 ¶3

Ci Adamu koɖo Ɛva wa nuvɔn yí ena wowo viwo vakukuɔ can ɔ, ecɛ dena yí Yehowa trɔ yi susu kudo enu ci edrɔ mɔ yeawa le tɔtɔmɛ lɔ nu o. (Ezai 55:11) Ékpɔtɔ jijiɛ mɔ agbetɔ egbejinɔtɔwo le nɔ agbe mavɔ. Kpɔ enyɔ ciwo Yehowa nu koɖo enu ciwo ewa vayi keŋ nɔ yi dro lɔ avamɛ ɖa. Yehowa ɖo gbe mɔ yeafɔn amɛkukuwo yí awɛ nɔ woatɛnŋ anɔ agbe mavɔ. (Edɔ. 24:15; Titu 1:​1, 2) Egbejinɔtɔ Job kando ji keŋkeŋ mɔ, Yehowa jikɔ veviɖe mɔ yeafɔn mɛ ciwo yí ku. (Job 14:​14, 15) Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli nya mɔ woavafɔn amɛwo yí emɔ ahun nɔ wo keŋ nɔ woatɛnŋ anɔ agbe mavɔ. (Eha. 37:29; Dan. 12:​2, 13) Ʒuifu ciwo yí li le Yesu hwenu can nya mɔ Yehowa atɛnŋ ana “agbe mavɔmavɔ” yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo. (Luiki 10:25; 18:18) Yesu xo nuxu so gbeɖu cɛ nu zenɛniɖe, yí Dalɔ fɔn yiŋtɔ so ku.—Mt. 19:29; 22:​31, 32; Luiki 18:30; Ʒan 11:25. w22.12 4-5 ¶8-9

Yehowa yɔkɔ mì mɔ mìwo le te gogo ye. (Ʒaki 4:8) Éji mɔ yeanyi mìwo Mawu, mìwo Da koɖo mìwo xlɔ. Éɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci yí kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le cukaɖa sɛnŋwo mɛ. Égbezannɔ yi habɔbɔ lɔ yí sɔ kplanɔ nu mì yí gbeglɔnnɔ ta nɔ mì. Mìatɛnŋ ate gogo Yehowa nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa ni, hlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnsɛnŋ doji yí yi nu ajɔjɔ eji nɔ mì doji. Ecɛ adɔ yí mìasenɔ tonu ni yí asɔ kanfukanfu ci eje nɔ sɔ ni. (Enyɔ. 4:11) Nɔ mìjejeɛshi Yehowa dojiɔ, mìakankando yi koɖo yi habɔbɔ lɔ ji sɔwu. Yi habɔbɔ lɔ yí ezannɔ yí sɔ kpenɔdo mì nu. Vɔ Legba wɛni vivivi nɔ mìami kankando Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ ji. Vɔ mìatɛnŋ aɖu Satana ji dru. Nɔ mìwo xɔse sɛnŋ yí mìkando Yehowa ji keŋkeŋ ɔ, mìdavaso gbeɖe mìwo Mawu koɖo yi habɔbɔ lɔ ɖɛ gbeɖe o.—Eha. 31:​13, 14. w22.11 14 ¶1-3

Kristotɔ adodwi sugbɔ sɔ vovo ci mɛ wole sa avɔn yí sɔ wowo gbe do afɔku mɛ ŋtɔkpu ɖo wolɔn Yehowa mɔ eyi nyi yewo Cɛkpatɔ Gangantɔ. Kristotɔ cɛwo ɖui mɔ yewoakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa, wole shigbe Ebrevi amɛtɔn ciwo yí kpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Acɛkpatɔ Gangantɔ lɔ ci yí hwlɛn wo gan le ezo ci yí bibiɛ sɛnŋsɛnŋɖe mɛ. Ehakpatɔ Davidi ŋwlɛ nu so enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu nu yí mɔ: “[Yehowa] a ɖo kojo nɔ amɛwo. Tɔhonɔ ɖo kojo nɔ ŋ. Dasɛ mɔ ŋ nyi amɛ jɔjɔɛ. Dasɛ mɔ ŋ nyi [egbejinɔtɔ].” (Eha. 7:8) Davidi gbeŋwlɛ mɔ: “Nà nɔ egbejinɔnɔ koɖo enujɔjɔɛwawa aglɔn ta nɔŋ.” (Eha. 25:​21, NWT) Enunywitɔ ci mìawa le agbe mɛ yí nyi mɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa, mìdeɖo ami egbeji nɔnɔ ni gbeɖe o. Eyi mìwo can mìatɛnŋ anu shigbe ehakpatɔ lɔ nɛ mɔ: “Amɛ ciwo yí nɔ̀nɔ [gbeji nɔnɔ] jijɔkpɔkpɔ mɛ. Amɛ hunnɔwo kplɔnɔ Tɔhonɔ nukplamuwo do.”—Eha. 119:1. w22.10 17 ¶18-19

Le seŋ ciwo pleŋ Job kan koɖo amɛwo le yi gbe mɛɔ, ɖeka le wo mɛ yí le veviɖe ni sɔwu. Eyi nyi seŋ ci ekan koɖo Yehowa Mawu. Yehowa xo nuxu so enuwawa jiŋ ɖewo nu yí sɔ kpedo Job nu nɔ akpɔ mɔ yeɖo nunya yí gbekpenɔdo ye sɛntɔwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, Mawu ɖo ŋwi nɔ Job mɔ yenanɔ enuɖuɖu elanwo, eyi taɖo Yeatɛnŋ ale bu nɔ yɛ can. (Job 38:​39-41; 39:​1, 5, 13-16) Ci woxo nuxu nɔ Job so enuwawawo nuɔ, ékpla nu sugbɔ so Mawu nɔnɔmɛwo nu. Mìwo can mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ so Mawu nu, nɔ mìglonɔ enu ciwo ewa kpɔ. Vɔ de gashiagamɛ ecɛ wawa nɔnɔ fafɛɖe o. Nɔ èle jugan mɛɔ, datɛnŋ alenɔ ŋkuvi do enu ciwo Mawu wa nu gbeɖeka duu o. Vɔ nɔ ègbele fini yí enu ciwo Mawu wa trɔdo eo le can ɔ, eʒan agblajeje gbɔxwe yí nakpɔ gamɛ abu tamɛ kpɔ so wo nu. Vɔ ele mɔ mìaji gamɛ asɔ glonɔ enuwawawo kpɔ. w23.03 15 ¶1-2

Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ ‘nyigbanhunhun ganganwo’ koɖo jɔjɔmɛfɔku buwo ajɔ gbɔxwe vɔvɔnu lɔ aɖo. (Luiki 21:11) Égbenu ɖɛ mɔ “enuvwin sugbɔ wawawo a va gban kpedo xexe lɔ mɛ,” eyi ejɔjɔ gbɛ nyao; mìkpɔ mɔ danuwawa, tamɛsɛnnuwawa koɖo vɔnvɔndonamɛ xomɛvevetɔwo li gbɛ. (Mt. 24:12) Yesu denu gbeɖe mɔ nɔ awobi cɛwo jɔjɔ do mì jiɔ, anyi Yehowa desɔ ɖe le ji nɔ mì o. Jɔjɔmɛfɔkuwo jɔ yí dahɛn nu le Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ sugbɔ nu. (Ezai 57:1; 2 Kor. 11:25) Yehowa daglɔn ta nɔ mì to emɔ jiŋ ɖe ji le jɔjɔmɛfɔku cɛwo pleŋ mɛ o, vɔ ána mì ŋɖekpokpui ci mìʒan nɔ mìakpɔtɔ avoŋ le mìwoɖekiwo mɛ yí anɔ fafa mɛ. Nɔ mìdra do ɖɛ nɔ lé mìavawa nu do nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔɔ, adɔ ale fafɛɖe nɔ evajɔ. Vɔ nɔ mìdra do da ɖɛ ɖe, edasɛ mɔ mìdegbeɖo xɔse do Yehowa nu yɔa? Oo. Nɔ mìdra do da ɖɛ nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖeɔ, edasɛ mɔ mìɖo xɔse mɔ Yehowa ale bu nɔ mì. Lé ewɛ yí nyi ahan ɔ? Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ mì mɔ mìwo le dra do ɖɛ nɔ jɔjɔmɛfɔkuwo. w22.12 18 ¶9-10

Ci Ʒozɛfu le gakpa mɛɔ, Yehowa na yí Eʒipti fyɔ ku edrɔ amɛve ɖekawo ciwo yí do ŋmavui ni. Ci efyɔ lɔ se mɔ Ʒozɛfu ɖo enujikpekpe yí ɖenɔ edrɔwo gɔnmɛɔ, édɔ amɛ ɖaɖa mɔ wo le vayi yɔɛ vɛ. Yehowa kpedo Ʒozɛfu nu yí eɖe edrɔ lɔwo gɔnmɛ nɔ Faraɔn, yí enukplamu nywi ciwo yí ena Faraɔn jiŋ ni sugbɔ. Ci Faraɔn kpɔɛ mɔ Yehowa le koɖo Ʒozɛfu ɔ, émɔ yi le kpɔnɔ ŋɖuɖu nyɔwo ji le Eʒipti ju lɔ pleŋ mɛ. (Gɔnm. 41:​38, 41-44) Le yiyimɛɔ, eju sɛnŋsɛnŋ ɖeka vato le Eʒipti koɖo Kanna fini yí Ʒozɛfu xomu le. Texwe ci Ʒozɛfu vale yɛ adɔ yí ahwlɛn yi xomu gan yí kannu ci mɛ yí Mɛsia lɔ ato le dagu o. Eze gbawlɛ mɔ, Yehowa yí wɛ yí enuɖekpokpui ci Ʒozɛfu wa mlɛ ni. Yí ci Ʒozɛfu fofoɔwo ji mɔ yewoawui sa can ɔ, Yehowa trɔ nɔnɔmɛ lɔwo keŋ nɔ yi dro anyi wawa. w23.01 17 ¶11-12

Amɛ ci yí nɔnɔ zanŋte do yiɖekinu donɔ jeshi afɔku ciwo yí ana yí exlɔnyinyi ci yí le yi koɖo Yehowa gblamɛ adahɛn keŋ zenɔ nɔ wo. Ecɛ wawa na yí ekpɔtɔ nɔnɔ Mawu lɔnlɔn lɔ mɛ. (Elo. 22:3; Ʒuda 20, 21) Apotru Pɔlu nu nɔ Kristotɔwo mɔ, wo le nɔ zanŋte do wowoɖekiwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ Kristotɔ ciwo yí le Efezi mɔ: “Mí ŋgbe zɔnnɔ shigbe amɛ ma soŋkewo ɛnɛ o. Vɔ, mí zɔnnɔ shigbe amɛ nya ŋunuwo ɛnɛ.” (Efe. 5:​15, 16) Satana jijiɛ gashiagamɛ mɔ yeadahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ, eyi taɖo Bibla kpla nu mì mɔ mìwo le tekpɔ anya lé “Axwetɔ dro do mɔ” mìwo le zan mìwoɖekiwo do. Ecɛ awɛ mɔ mìaze nɔ amɛjijeje Satana tɔwo. (Efe. 5:17) Gbɔxwe mìatɛnŋ awa cancan nywiɔ, mìɖo amɔŋje ‘Yehowa susu’ mɛ nywiɖe. Mìasun ji awa cɛ nɔ mìkplanɔ Mawu Nyɔ lɔ blaŋblaŋ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu. Nɔ mìtekpɔ yí ɖonɔ Yehowa susu do enuwo nu yí “Kristo susu” le mì shiɔ, mìatɛnŋ awanɔ nu shigbe “nunyatɔwo” nɛ, nɔ wodenu enu ci mìawa nɔ mì tiin le ŋɖe mɛ can.—1 Kor. 2:​14-16. w23.02 16-17 ¶7-9

Zenɛni yí èdranɔ ao xomɛ doɔ? Taŋfuin gbɔxwe yí àvayi ci axweɛ mɛ ŋkɔtɔɔ, èdrɛ do nywiɖe yí emɛ́. Vɔ nyi yí ajɔ nɔ degbevadradra yi mɛ doɔ? Shigbe lé eɔŋtɔ ènya nɛɔ, afizɔ koɖo eɖyiwo aɖɔ mɛ kaka. Nɔ ao xomɛ akpɔtɔ ale mɛmiɖeɔ, èɖo adrɛni do blaŋblaŋ. Ahanke enyi nɔ mìwo susu koɖo mɛ ciŋmɛ mìnyi nɛ, mìɖo akpɔtɔ adonɔ gbla yí atrɔnɔ mìwo susu koɖo mɛ ciŋmɛ mìnyi gashiagamɛ. Vɔ keŋ gbɔxwe mìawa ʒinʒindoshimɛɔ, mìje agbla sɛnsinɖe yí wa trɔtrɔ ciwo yí ʒan le mìwo gbe mɛ keŋ “klɔ mìwoɖekiwo le ŋcilan koɖo gbɔngbɔn ɖyixoxo mɛ.” (2 Kor. 7:1) Ecɛyɛɔ, ele mɔ mìawa do enukplamu Pɔlu tɔ ji ci yí mɔ mìɖo ‘akpɔtɔ atrɔnɔ sun enu yoyu.’ (Efe. 4:23) Afizɔ koɖo eɖyi xexe cɛ tɔ atɛnŋ aɖo mì mɛ blaŋ le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. Nɔ ecɛ ŋgbevajɔ do mì ji o, keŋ nɔ mìakpɔtɔ amɛ́ le ŋmɛ nɔ Yehowaɔ, mìɖo agbejenɔ mìwo susu, mɛ ciŋmɛ mìnyi koɖo mìwo drowo mɛ gashiagamɛ kpɔ mɔ wosɔgbe ma. w23.01 8 ¶1-2

Kpɔ lé anɔ do nɔ èɖoɖoɔ to Yesu yí ekplakpla nu amɛ ɖa. Éyɔnɔ nyɔwo so Enuŋwlɛŋwlɛ Kɔkɔɛ lɔwo mɛ blaŋblaŋ. Hwenu yí Yesu wa ʒinʒindoshimɛ yí wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami niɔ, éɖo ŋwi lé enɔ agbe do le jeŋkwi mɛ gbɔxwe yí va nyigban ji. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ yí Yesu yɔ enyɔ ŋkɔtɔ ciwo yí enu le ʒinʒindoshimɛ yitɔ godu koɖo enyɔ kpɛtɛkpɛtɛ ciwo enu gbɔxwe yí ku. (2 Ese. 8:3; Eha. 31:5; Luiki 4:4; 23:46) Eyi le exwe amɛtɔn koɖo fan ciwo Yesu sɔ wa yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, éyɔ nyɔwo so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ alo yí hlɛn wo tiin keŋ ɖe wo mɛ nɔ amɛwo. (Mt. 5:​17, 18, 21, 22, 27, 28; Luiki 4:​16-20) Exwe sugbɔ gbɔxwe Yesu atɔ yi kunuɖeɖedɔ lɔ jiɔ, yiŋtɔ hlɛn Mawu Nyɔ lɔ yí gbese wohlin zenɛniɖe. Kankandoji li mɔ, ése Mari koɖo Ʒozɛfu yɔnɔ nyɔwo so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ. (2 Ese. 6:​6, 7) Ahanke Yesu yinɔ Ʒuifuwo nukplaxu sabatigbe duu koɖo yi xomu. (Luiki 4:16) Le nɔɔ, éɖonɔ to nywiɖe nɔ wohlɛnkɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo. w23.02 8 ¶1-2

Susu sugbɔ li ciwo yí dɔ yí èlɔn Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, èvanya mɔ “agu agbe tɔ” to so Mawu mɛ, eyi gbɔ yí “enunana nywiwo pleŋ koɖo enunana kpɛnkpinwo pleŋ so.” (Eha. 36:9; Ʒaki 1:17) Enunywi ciwo pleŋ jɔnɔ ji nɔ eo so mìwo Mawu xomɛvunɔ koɖo amɛlɔntɔ lɔ gbɔ. Tafɛn lɔ nyi enuvevi ɖeka ci Yehowa na mì. Nyi yí taɖo mìnu ahan ɔ? Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa koɖo Eviɛ nyi exlɔ veviwo do. Yesu nu mɔ: “Edanyɛ lɔn Ŋ” yí gbenu mɔ “Ŋ lɔn Eda.” (Ʒan 10:17; 14:31) Exlɔnyinyi ci yí le wo koɖo ve gblamɛ sɛnsɛnŋ doji ci wowa exwe miliya nɛniɖe doju. (Elo. 8:​22, 23, 30) Ecɛyɛɔ, bu tamɛ kpɔ yí akpɔ lé ave nɔ Mawu do ci etashi Eviɛ yí ekpe fun keke ku ɖa. Yehowa lɔn xexegbɛ lɔ, eɔ can èle mɛ, keke ele gbesɔsɔ yí sɔ Eviɛ kuɖeka lɔ sa vɔn yí atɛnŋ ana eɔ koɖo mɛbuwo atɛnŋ anɔ agbe keke asɔyi mavɔ. (Ʒan 3:16; Gal. 2:20) Ecɛ yí nyi susu gangantɔ ci yí taɖo mìɖo alɔn Mawu. w23.03 4-5 ¶11-13

Mìɖo agbe xɔsegbetɔwo nukplakpla. Yesu gbe nyɔ nɔ nɔvi ɖewo ciwo yí le Pɛgamu, ɖo wohɛnkɔ mama va hamɛ lɔ mɛ. (Enyɔ. 2:​14-16) Ékanfu mɛ ciwo yí le Tiati hamɛ lɔ mɛ nɔ ci wogbe “Satana jimɛnu wlawlawo,” yí do ŋsɛn wo mɔ wo le lé nyɔnɔnwi lɔ gogwiɖe. (Enyɔ. 2:​24-26) Kristotɔ ciwo yí gbɔjɔ le hamɛ ŋtɔ́wo mɛ yí kplɔ ŋsukankan nukplakplawo do, ɖo atrɔ ji mɛ. Nyi mìwo can mìɖo awaɔ? Mìɖo agbe nukplakpla ɖekpokpui ci yí desɔgbe koɖo Yehowa susu o. Xɔsegbetɔwo tɛnŋ wakɔ nu “shigbe wo nyi Mawu dɔwavi” hannɛ. Vɔ wowo nuwanawo danasɛ “mɔ wo de nyi Mawu dɔwavi nyɔnɔnwitɔ o.” (2 Tim. 3:5) Nɔ mìkplanɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖeɔ, anɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìado jeshi ŋsunukplakplawo yí agbe wo. (2 Tim. 3:​14-17; Ʒuda 3, 4) Mìɖo awɛ keke nɔ mìwo sɛnsɛn ajɔnɔ ji nɔ Yehowa. Nɔ mìwakɔ ŋɖe ci yí adɔ mìwo sɛnsɛn dagbekpe nɔ Yehowa ɔ, ele mɔ mìawa trɔtrɔ zeɖeka le afɔdumɛ.—Enyɔ. 2:​5, 16; 3:​3, 16. w22.05 4 ¶9; 5 ¶11