Août

Yehowa nu mɔ yeaŋwlɛ ŋkɔ nɔ mɛ ciwo yí dasɛ le wowo nuxuwo mɛ mɔ yewoshikɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so ye ŋkɔ nu do “wema” ɖeka mɛ ɖɛ. Nyi yí taɖo emɔ yeawɛ ahan ɔ? Ðo nyɔ ciwo yí mìnunɔ danasɛ enu ci yí le ji mɛ nɔ mì. Yesu nu mɔ: “Enyɔ ci yí ɖɔ fuli le eji mɛ ɔ, é yí aglan nunɔ.” (Mt. 12:34) Yehowa jijiɛ mɔ, mɛ ciwo yí lɔn ye ase vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ le xexe yoyu lɔ mɛ. Lé mìxonɔ nuxu do atɛnŋ ana mìwo sɛnsɛn ajɔ ji nɔ Yehowa alo agbemakpe ni. (Ʒaki 1:26) Mɛ ciwo yí delɔnnɔ Mawu o xonɔ nuxu koɖo dɔmɛzi, amɛmabutɔ koɖo egoyiyi. (2 Tim. 3:​1-5) Mìdeji mɔ mìawa wowotɔ han gbeɖe o. Mìji mɔ mìwo nyɔwo le kpenɔ nɔ Yehowa. Nɔ mìzannɔ nyɔgbe fafɛwo yí xonɔ nuxu koɖo bubu le bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe, vɔ nɔ mìle koɖo mìwo xomumɛtɔwo ɖekɛɔ, mìaxokɔ nuxu nɔ wo koɖo adan alo amɛmabutɔ ɖe, mìwo nu akpe nɔ Yehowaa?—1 Piɛ 3:7. w22.04 5 ¶4-5

Mawu sɔ do ji mɛ nɔ elanzo amɛ́wo lɔwo koɖo gbemɛlan wadan lɔ nɔ woagu Babiloni Gangan lɔ. Eze gbajɛɛ mɔ, Yehowa asɔ do ji mɛ nɔ jukɔnwo yí woazan gbemɛlan wadan jun lɔ ci yí nyi Jukɔnwo Xoxoxu habɔbɔ lɔ yí woatrɔ kpe ŋsusɛnsɛnwo pleŋ ciwo yí le xexeɛ mɛ yí agu wo si keŋkeŋ. (Enyɔ. 18:​21-24) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Mìɖo akpɔtɔ asɔnɔ “sɛnsɛn ci yí le kɔkwɛɖe yí de ɖo eɖyixoxo le ŋkɔ nɔ Mawu” na Yehowa. (Ʒaki 1:27) Mìdaɖe mɔ gbeɖe yí Babiloni gangan lɔ ŋsunukplakplawo, exweɖuɖu ciwo yí jɔ so vojusɛnsɛn mɛ, agbedɔndɔnnɔnɔ koɖo gbɔngbɔnyɔyɔ nuwana yitɔwo akpɔ ŋsɛn do mì ji o! Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo akpɔtɔ ayɔkɔ amɛwo mɔ wo le “tó le mɛ,” keŋ nɔ Mawu ŋgbevado hwɛ wowo can do yi nuvɔnwo ŋci o.—Enyɔ. 18:4. w22.05 11 ¶17; 14 ¶18

Jilawo, míjinɔ emɔ vovovo ciwo ji míato akpla nu míwo viwo so Yehowa koɖo enunywi sugbɔ ciwo yí ewa nɔ mí nu. (2 Ese. 6:​6, 7) Wɛni ahan vevitɔ nɔ datɛnŋ akpla nu koɖo viowo blaŋblaŋ le axomɛ o, ɖo asuo alo ashio dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ o. Nɔvinyɔnu Christine nu mɔ: “De gashiagamɛ yí emɔ hunnɔ nɔŋ yí ŋxonɔ nuxu nɔ vinyɛwo so Yehowa nu o. Eyi taɖo nɔ ɖe vahun ɔ, ŋzɔnnɔ do yɛ nu.” Nubu ci àgbewa yí nyi mɔ àxonɔ nuxu nywiwo so Yehowa habɔbɔ lɔ nu yí agbexonɔ nuxu nywiwo so nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. Ŋgbetonɔ nyɔ so hamɛmɛshinshinwo nu o. Nyɔ ciwo yí ènunɔ so wo nu atɛnŋ ana nɔ viowo le ʒan mɛɔ, woatesɔ wo alo wodatesɔ wo o.Wɛ nɔ fafa ani le axomɛ. Danasɛ nɔ asuo koɖo viowo mɔ yelɔn wo. Nunɔ nyɔ nywiwo so asuo nu yí agbebuini yí akpla viowo nɔ wowo can awɛni ahan. Ecɛ adɔ yí ale fafɛɖe nɔ viowo mɔ woakpla nu so Yehowa nu.—Ʒaki 3:18. w22.04 18 ¶10-11

Enyɔ ciwo yí Yesu nu nɔ hamɛ ci yí le Efezi dasɛ mɔ wodo ji yí kpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa, ci wotokɔ cukaɖawo mɛ can. Ci ele ahan can ɔ, lɔnlɔn ci woɖo nɔ Mawu le tɔtɔmɛ degbele wo shi o. Woɖo atekpɔ nɔ lɔnlɔn ŋtɔ́ atrɔ gbɔ. Nɔ denyi ahan ɔ, wowo sɛnsɛn dagbekpenɔ Yehowa o. Le egbɛ mɛ can ɔ, denyi ejidodo le cukaɖawo mɛ kpoŋ yí nyi nyɔ lɔ o. Susu nywiwo ŋci taɖo mìɖo adonɔ ji. Denyi enu ci yí mìwakɔ ɖekɛ yí jɔnɔ ji nɔ mìwo Mawu o, vɔ enu ci yí taɖo mìwɛkɔ can nɔnɔ veviɖe ni. Mawu jinɔ mɔ lɔnlɔn gangan ci mìɖo nɔ ye koɖo enujeŋnamɛ mìwotɔ yí adɔ yí mìasɛnnɔ ye. (Elo. 16:2; Maki 12:​29, 30) Mìɖo akpɔtɔ anɔnɔ zanŋte. Cukaɖa buwo yí Yesu kpɔ le Sadisi hamɛ lɔ nu. Wosɛn Mawu vayi nywiɖe, vɔ ecɛyɛɔ, wodɔn alɔn le gbɔngbɔn mɛ. Eyi taɖo Yesu nu nɔ wo mɔ wo le “fɔn jete!” (Enyɔ. 3:​1-3) Ele mɛ mɔ, Yehowa daŋlɔbe edɔ ciwo mìwa ni o.—Ebre. 6:10. w22.05 3 ¶6-7

Salomɔ mɔ nɔ mɛɖe wanɔ edɔ sɛnsin ɔ, átɛnŋ akpɔ jijɔ sugbɔ le mɛ. Énu mɔ yɛnyi “nunana so Mawu gbɔ.” (Ŋun. 5:​18, 19) Salomɔ nyi edɔsɛnsinwatɔ, eyi dɔ etɛnŋ nu nyɔ cɛwo. Écu axwewo, éɖo vɛncikanwo yí ɖo ekpa nyakpɔkpɔwo yí gbewa etɔ ciwo mɛ wolenɔ eshi le. Écu ejuganwo hɛnnɛ. (1 Efy. 9:19; Ŋun. 2:​4-6) Ecɛwo pleŋ nyi edɔ sɛnsin wawa yí kankandoji li mɔ, ena yí ekpɔ jijɔ. Vɔ Salomɔ nya mɔ, de edɔ cɛwo wawa ɖekɛ yí ana yeakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ o, eyi taɖo ewa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, eyi kpɔ gbedoxɔ cucu dɔ lɔ ji. Ewa exwe amadrɛ gbɔxwe woɖe gbɔ nɔ gbedoxɔ nyakpɔkpɔ ci wocu nɔ Yehowa sɛnsɛn! (1 Efy. 6:38; 9:1) Ci Salomɔ wa edɔ vovovo cɛwo ɖegbɔɔ, évado jeshi mɔ edɔwawa nɔ Yehowa yí nyɔ wu. Éŋwlɛ mɔ: “Enyɔ ci yí cu ta nɔ enyɔ lɔwo pleŋ yí nyi mɔ: Shi Mawu adodwi lɔ yí awa do yi sewo ji.”—Ŋun. 12:​13, NWT. w22.05 22 ¶8

Bibla xo nuxu so amɛ sugbɔ nu ciwo Yehowa sɔ enu ke. Èɖo ŋwi mɛɖe le wo mɛa? Efyɔ Manashe nyi ɖeka le wo mɛ. Ŋsu vwin cɛ wa nuvɔn sugbɔ do Yehowa. Ésɛn vojuwo yí do ŋsɛn mɛbuwo yí wowo can sɛn vojuwo. Éwu eviɛwo do vojuwo ji. Ŋtɔkpu can ɔ, émɛ voju ɖeka do Yehowa gbedoxɔ kɔkɔɛ lɔ mɛ. Bibla nu so Manashe nu mɔ: “Éwa enu sugbɔ le Yehowa ŋmɛ yí sɔ do dɔmɛzi ni.” (2 Kro. 33:​2-7, NWT) Vɔ ci Manashe trɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, Yehowa lɔn yí sɔ ki. (2 Kro. 33:​12, 13) Taŋfuin ègbeɖo ŋwi Efyɔ Davidi ci yí wa nuvɔn ganganwo do Yehowa, éwa hashi yí gbewu amɛ xu ji. Vɔ ci Davidi lɔn do yi gɔjejewo ji yí trɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, Yehowa sɔ ke yɛ can. (2 Sam. 12:​9, 10, 13, 14) Kpɔwɛ cɛwo na mìkando ji mɔ, Yehowa le gbesɔsɔ yí sɔ enu kenɔ amɛ. w22.06 3 ¶7

Dele fafɛɖe gashiagamɛ mɔ mìana nɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ akpɔtɔ asɛnŋ o. Ci mìle te kpɔ Mawu mɔ awa do yi gbeɖuwo jiɔ, taŋfuin davasɔsɔ doŋ nɔ mì o. Vɔ Yehowa yɛ li tɛgbɛɛ yí lé ekpɔnɔ gamɛ do to akpo nɔ mìwotɔ. (2 Piɛ 3:​8, 9) Áwa do egbe ci eɖo ji do gamɛ nywitɔ ji, vɔ taŋfuin danyi do hwenu mìwo kpɔkpɔ mɔ ni ji o. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ akpɔtɔ asɛnŋ ci mìdodoɔ ʒinxo yí le te kpɔ Mawu mɔ awa do yi gbeɖuwo jiɔ? (Ʒaki 5:7) Kpɔtɔ ateteɛ gogo Yehowa, ɖo áwa do yi gbeɖuwo ji dandandan. Gbɔxwe mìaɖo mɔkpɔkpɔɔ, mìɖo axɔɛ se mɔ Yehowa li yí akando ji “mɔ Mawu a na akpedonu amɛ ciwo yí ji mɔ yewo a kpɔɛ nyɔnɔnwitɔ.” (Ebre. 11:​1, 6) Nɔ Yehowa nyikɔ amɛ ŋtɔŋtɔ nɔ mìɔ, kandoji ci mìɖo mɔ yiawa do egbe ciwo pleŋ eɖo ji asɛnsɛnŋ doji. Gbɔxwe mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ akpɔtɔ asɛnŋ ɔ, mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí ahlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ. Ci mìdatɛnŋ akpɔ Yehowa can ɔ, mìatɛnŋ ate gogui. Mìatɛnŋ axo nuxu ni le gbedodoɖa mɛ, yí akando ji mɔ yiaɖo to mì.—Ʒer. 29:​11, 12. w22.10 26-27 ¶11-13

Kpɔɛ le susu mɛ mɔ, Job nɛ le nyinɔnɔ le afiwo mɛ, yí le vevi sekɔ gbɛmɛgbɛmɛ. (Job 2:8) Yi xlɔwo kpɔtɔ nukɔ ni mɔ amɛbaɖa yinyi yí enudɔndɔnwo yí ewanɔ. Tetekpɔ yitɔ lɔwo wugan yi, yí eviɛ lɔwo ku na ese vevi keke ewu nunu. Doŋkɔɔ, Job bɔ nu kplii. (Job 2:13) Ci Job denukɔ nyɔ ɖeɔ, yi xlɔwo bu mɔ trɔ etrɔ ŋgbe do yi Watɔ, vɔ wowa afɛn yí kpɔɛ. Taŋfuin ci evaje hweɖekanuɔ, Job kɔ eta yi eji yí glo ŋmɛ kpɔ nɔ mɛ ciwo yí mɔ yewonyi yi xlɔ lɔwo yí nu mɔ: “Keke vaɖo hwecinu nakuɔ, ŋdatashi egbejinɔnɔ anyitɔ o!” (Job 27:​5, NWT) Ci Job kpekpeɛ fun ahan can ɖe, nyi yí kpedo nu egbedɔn yí sɛnŋ ɔ? Ci ele gbɔjɔgbɔjɔ hwenu mɛ can ɔ, demi ete nɔnɔ kpɔ Mawu o, énya mɔ ye Mawu amɛlɔntɔ lɔ akpedo ye nu yí avaɖo te efunkpekpe yetɔwo gbeɖeka. Énya mɔ nɔ yeku can ɔ, Yehowa afɔn ye.—Job 14:​13-15. w22.06 22 ¶9

Jeŋkwi koɖo nyigban Watɔ lɔ na enuvevi ɖeka mì: Éɖe emɔ nɔ mì yí mìtɛnŋ donɔ gbe ɖaɖa ni. Bui kpɔ, mìatɛnŋ anu mìwo jimɛnyɔwo pleŋ nɔ Yehowa le gaɖekpokpuimɛ, do egbe ɖekpokpui mɛ. Nɔ mìle dotoxwe alo gakpa mɛɔ, mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ yí akando ji mɔ yɛsisiɛ. Mìdo akpe sugbɔ ni nɔ enunana vevi ŋtɔ́. Efyɔ Davidi yɔ gbedoɖa mɔ enuvevi. Éji ha nɔ Yehowa yí mɔ: “Xɔ anyi kwifan. Na nɔ a le shigbe linfin jezo nunana ɛnɛ.” (Eha. 141:​1, 2) Le Davidi hwenuɔ, ebulele gangan yí wosɔ ɖanɔ linfin ci yí avɔnsatɔwo zannɔ le sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ mɛ. (Hun. 30:​34, 35) Davidi ji mɔ yeabunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so enyɔ ciwo yí yeanunɔ nɔ ye Daye ci yí le jeŋkwi mɛ le gbedoɖa mɛ shigbe lé mɛ ciwo yí ɖanɔ linfin lenɔ bu ni veviɖe nɛ. Eyi mìwo can mìji mɔ mìawanɔ. Mìji mɔ mìwo gbedoɖawo le kpenɔ nɔ Yehowa. w22.07 20 ¶1-2; 21 ¶4

Yehowa yí ɖenɔ ehlɔn. Yehowa dena acɛ mì mɔ mìaɖe fi nɔ mɛɖe nɔ eje agɔ do mì o. (Rɔm. 12:​20-21) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, lé mìkpɔnɔ nuwo do to akpo nɔ Mawu tɔ; eyi taɖo mìdatɛnŋ aɖo kojo nɔ amɛ nywiɖe shigbe lé Mawu awɛ nɛ o. (Ebre. 4:13) Gaɖewomɛɔ, lé enu wakɔ nɔ mì do yí mìkpɔnɔ yí ɖonɔ kojo yí atɛnŋ adɔ mìdaɖo kojo lɔ nywiɖe o. Yehowa na Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Agbetɔ dɔmɛzidodo de hɛnnɔ agbe jɔjwɛ ci dronɔ Mawu va o.” (Ʒaki 1:20) Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa aɖo kojo jɔjɔɛ yí afɛn ɖekɛ dale nu o. Nɔ mìsɔ nu ke amɛɔ, edasɛ mɔ mìkando enujɔjɔɛwawa Yehowa tɔ ji. Nɔ mìgbe nyɔ lɔwo do Yehowa lɔmɛɔ, edasɛ mɔ mìkando ji mɔ Yehowa akpɔ nyɔ lɔ gbɔ yí adra enu ciwo nuvɔn lɔ dahɛn do. Éɖo gbe mɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ, “amɛwo da ɖoŋwi hwenu xoxwi o. Wo da ɖoŋwi enu hunnɔwo dɔmɛtɔ ɖe o.”—Ezai 65:17. w22.06 10-11 ¶11-12

Ci amɛwo wakɔ enu cɛwo koɖo mìɔ, edasɛ mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ Yehowa. (Mt. 5:​11, 12) Legba yí le godu nɔ yumɛcici lɔ. Vɔ Satana denyi ŋɖe le ŋkɔ nɔ Yesu o. Ci Yesu le godu nɔ edɔ lɔɔ, mìsun ji yí dradra eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo le ejukɔnwo pleŋ mɛ. Mìakpɔ kpeɖoji ɖewo. Cukaɖa bu ci mìdonɔ go le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí nyi mɔ, mìkpɔnɔ amɛ sugbɔ ciwo yí donɔ gbe vovovo ciwo mìdese o. Le ŋtegan ci Yesu dasɛ nɔ Ʒan mɛɔ, énu ɖɛ mɔ le mìwo hwenuɔ, mìaɖu cukaɖa ŋtɔ́ ji le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ. (Enyɔ. 14:​6, 7) Lé mìɖukɔ ji doɔ? Mìwanɔ ci ji mìkpe nɔ amɛ sugbɔ ase Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ. Le xexeɛ pleŋ mɛ gbɛɔ, amɛwo atɛnŋ ahlɛn mìwo Bibla nukplawemawo le jw.org ji, ɖo wowa wo do egbe ciwo yí wu 1000 mɛ! Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema yí nyi dɔwanu vevitɔ ci yí mìzanzan gbɛ le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛ. Eyi taɖo Edɔjikpɔha lɔ na gbe mɔ wo le ɖe gɔnmɛ ni do egbe ciwo yí wu 700 mɛ! w22.07 9 ¶6-7

Yesu senɔ vevi do amɛwo nu. Apotru Matie nu mɔ: “Ejimɛ ɖɔ fuli nɔ Yesu do ŋshishikuku ci yí É ɖo nɔ amɛ sugbɔ ciwo É kpɔkpɔ nu. Ðo, é le mɔ enu cìkɔ nɔ amɛ hunnɔtɔwo, eyi ejidodo can gbe vɔ le wo mɛ, yí wo gbanhlɛn shigbe lɛngbɔha ci yí dé gbe ɖo yi kplɔtɔ ɖɛ ɛnɛ.” (Mt. 9:36) Yí lé Yehowa yɛ kpɔnɔ amɛwo doɔ? Yesu nu mɔ: “Dé nyi lɔnlɔnnu nɔ míwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ ɖevihwɛ hunnɔwo domɛtɔ ɖeka abu o.” (Mt. 18:14) Enyɔ cɛwo na yí eji jɔ mì yí wona mìkpɔɛ mɔ, Yehowa lɔn mì sugbɔ! Nɔ mìjekɔshi Yesu nywiɖeɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa agbesɛnkɔŋ doji. Nɔ èzannɔ gamɛ yí nɔnɔ eju koɖo nɔvi ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ le ao hamɛ mɛɔ, akpedo eo nu nalɔnnɔ amɛwo doji yí ashin le gbɔngbɔn mɛ. Do jeshi lé wokpɔnɔ jijɔ do. Gbeta ci wosɔ mɔ yewoasɛn Yehowa devave nɔ wo kpɔ o. Yɔ wo nɔ woakan seŋ nɔ eo so ŋɖewo ciwo mɛ woto le Yehowa sɛnsɛn mɛ nɔ eo. Biɔ enukplamuwo so wo gbɔ, nɔ èjikɔ asɔ gbeta veviɖe. Nɔ “enukplamɛtɔwo sugbɔɔ, enuwo jenɔ ji nywiɖe.” w22.08 3 ¶6-7

Mì pleŋ nya mɔ, mìwo ɖekaɖeka tɛnŋ vado go cukaɖa ɖe. Vɔ mìdaci mìwoɖekɛwo gbeɖe le cukaɖawo hwenu o. Shigbe vida amɛlɔntɔ nɛɔ, Yehowa cɔncɔn alɔ mì ji gashiagamɛ. Éle axa nɔ mì yí le gbesɔsɔ mɔ yeaɖo to mìwo kwifanwo yí gbejikɔ veviɖe mɔ yeado alɔ mì. (Ezai 43:2) Mìkando ji mɔ mìatɛnŋ ato cukaɖa ɖekpokpui mɛ, ɖo éna mì ŋɖekpokpui ci mìʒan keŋ ado ji. Éhun emɔ nɔ mì mɔ mìwo le do gbe ɖaɖa nɔ ye, éna mì Bibla, gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ koɖo nɔvi amɛlɔntɔ ciwo yí kpenɔdo mì nu le cukaɖawo mɛ. Ejɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ mìɖo Eda ɖeka le jeŋkwi mɛ ci yí kpɔkpɔ mì ji. “Mawu nanɔ jijɔ kpɔkpɔ mì.” (Eha. 33:21) Nɔ mìzannɔ enu ciwo pleŋ Yehowa nakɔ mì asɔ kpedo mì nuɔ, anyi mìnukɔ ni mɔ ebulenamɛ yitɔ lɔ jeŋ nɔ mì. Ele mɔ mìwo can mìawa mìwo kpaxwe keŋ gbɔxwe akpɔtɔ anɔ Mawu lɔ̀ gɔnmɛ. Yi gɔnmɛ yí nyi kpɔ mɔ, nɔ mìtekpɔ yí kpɔtɔ sekɔ tonu nɔ Yehowa yí wakɔ enu ciwo yí jɔnɔ ji niɔ, ákpɔkpɔ mì ji tɛgbɛɛ! w22.08 13 ¶15-16

Egbɛɔ, amɛ sugbɔ degbenya mɛ ci ji woakando o. Wobiɔnɔ wowoɖekiwo se mɔ, mɛ ciwo yewobunɔ shigbe politikiwatɔwo, jɔjɔmɛnununyatɔwo koɖo ajɔtɔwo sɔnɔ ɖe le ji nɔ yewo nyɔnɔnwitɔ ma. Gbesɔ kpe niɔ, wodebunɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ciwo yí nunɔ mɔ yewonyi Kristotɔwo o. Eyi taɖo ci sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo nunɔ mɔ yewowanɔ do Bibla nyɔwo ji can ɔ, dekpaca mì mɔ amɛwo dekannɔdo Bibla ji o. Ci mìnyi Yehowa sɛntɔwoɔ, mìkando ji mɔ Yehowa nyi “Mawu [ci] da tɛnŋ kanŋsu” o yí ejinɔ enu ci yí nyɔ nɔ mì gashiagamɛ. (Eha. 31:5; Ezai 48:17) Mìnya mɔ mìatɛnŋ akando enu ci mìhlɛnnɔ le Bibla mɛ ji. Wemanyatɔ ɖeka ci yí xonɔ nuxu so Bibla nu ŋwlɛ mɔ: “Ŋsunyɔ ɖekɛ dele nyɔ ciwo Mawu nu mɛ o yí nyɔ ciwo enu dagɔnma vamɛ o. Mawu mɛwo atɛnŋ akando enyɔ ci enu ji, ɖo wokando Mawu ci yí nu nyɔ lɔ ji.” w23.03 2 ¶1-2

Mìdonɔ ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ mìna xɔse ci woɖo do Yehowa nu sɛnkɔŋ doji. Mɛ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwo konɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo. Edɔ̀lele dokɔ aya nɔ ebuwo alo ŋɖewo na wodevonɔ le wowoɖekiwo mɛ o. Nɛnɛke Kristotɔ ɖewo le te kpɔ xexe cɛ vɔvɔnu ci yí deva hɔɖo o. Ecɛwo atɛnŋ anyi xɔse dodokpɔ nɔ Kristotɔwo le egbɛ mɛ. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo do go cukaɖa cɛ hanwo. Apotru Pɔlu zan Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo sɔ do ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo xɔse. Kristotɔ Ʒuifu ciwo xomumɛtɔwo denyi Kristotɔwo konɔ wo yí nunɔ mɔ, Ʒuifuwo sɛnsɛn nyɔ wu Kristotɔwo tɔ. Kristotɔ cɛwo denya nyɔ ciwo yí woanu asɔ ɖo ŋci nɔ wo o. Kankandoji li mɔ wema ci yí Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Ebretɔwo do ŋsɛn Kristotɔ cɛwo xɔse sugbɔ. (Ebre. 1:​5, 6; 2:​2, 3; 9:​24, 25) Wohɛn woazan enumɛɖeɖe nywi ciwo yí Pɔlu na keŋ asɔ ɖo ŋci nɔ wo. w22.08 23-24 ¶12-14

Amɛ ciwo yí le Satana xexeɛ mɛ gbɛ degbenya mɛ ciwo ji woatɛnŋ akando o. Ajɔtɔwo, politiki gawo koɖo sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo nuwanawo dɔ yí wodetɛnŋ gbekannɔdo wo ji o. Ahanke egbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔ mɔ woakando wowo xlɔwo, wowo kpenawo koɖo wowo xomumɛtɔwo ŋtɔkpu ji nɛ. Vɔ deɖo akpaca mì o. Ðo Bibla nu ɖɛ mɔ: “Le ŋkeke vɔvɔwo mɛ [ɔ,] . . , amɛwo . . . [anyi egbejimanɔtɔwo] . . . Amɛwo a nu enyɔdɔ̀ndɔ̀n. . . Wo a nyi wowo xlɔwo satɔwo.” Edasɛ mɔ amɛwo ale shigbe Satana ci yí nyi xexe cɛ mɛ Mawu nɛ, mɛ ci ji wodatɛnŋ akando o. (2 Tim. 3:​1-4; 2 Kor. 4:4) Vɔ ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìnya mɔ mìatɛnŋ akando Yehowa ji keŋkeŋ. Mìkando ji mɔ élɔn mì yí “Da so le” yi xlɔwo gbɔ gbeɖe o. (Eha. 9:10) Mìatɛnŋ akando Yesu Kristo ji hɛnnɛ, ɖo ésɔ yi gbe na do eta nɔ mì. (1 Piɛ 3:18) Yí enu ciwo mɛ mìwoŋtɔwo mìto na mìnya mɔ Bibla nanɔ emɔdasɛnamɛ ciwo nu kankandoji le.—2 Tim. 3:​16, 17. w22.09 2 ¶1-2

Jijɔ ŋtɔŋtɔ kpɔkpɔ, denyi jijɔ ci woakpɔ gbɛ yí agbeyi esɔ nyɔ yɔ o. Mɛɖe atɛnŋ akpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ lɔ le yi gbe pleŋ mɛ. Lé awɛ yí anyi ahan ɔ? Yesu ɖe mɛ le Tojinuxu yitɔ mɛ mɔ: “Jijɔtɔwo yí nyi mɛ ciwo yí nya mɔ gbɔngbɔn mɛ nuwo ʒan yewo.” (Mt. 5:​3, NWT) Yesu nya mɔ wowa agbetɔwo koɖo edro ci yí nyi mɔ, woaji veviɖe mɔ yewoajeshi yewo Watɔ Yehowa Mawu keŋ asiin. Enu ci yí ‘mìʒan le gbɔngbɔn mɛ’ nɛ. Taɖo ci Yehowa nyi “jijɔ Mawu” ɔ, mɛ ciwo yí sinni can atɛnŋ akpɔ jijɔ hɛnnɛ. (1 Tim. 1:​11, NWT) Eʒan mɔ enuwo anyɔ nɔ mì le agbe mɛ gbɔxwe yí mìakpɔ jijɔa? Oo. Le Yesu tojinuxu lɔ mɛɔ, énu mɔ “mɛ ciwo yí le avinfankɔ” atɛnŋ akpɔ jijɔ. Yesu gbenu mɔ “amɛ ciwo yí wo trefun nɔ sɔkudo ci wo wanɔ enujɔjɔɛ” ŋci can akpɔ jijɔ. (Mt. 5:​4, 10, 11) Yesu kplakpla mì mɔ, denyi nɔ enuwo nyɔ nɔ mì le agbe mɛ yí adɔ yí eji ajɔnɔ mì o, vɔ nɔ mìkpɔ gbɔngbɔn mɛ ʒan mìwotɔwo gbɔ yí tete gogo Mawu keŋ gbɔxwe yí eji ajɔnɔ mì.—Ʒaki 4:8. w22.10 6 ¶1-3

Enugɔnmɛsese akpedo Kristotɔ ɖe nu yí anya mɔ “gamɛ li nɔ enu bɔbɔ yí gamɛ li nɔ nuxu xoxo.” (Ŋun. 3:7) Wonunɔ le akɔta ɖewo mɛ mɔ “nuxuxoxo nyi egacuho, vɔ enubɔbɔ yɛnyi shika.” Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ gamɛ li yí nɔ wobɔ nu kpliɔ, enyɔ wu mɔ woaxo nuxu. Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Hamɛmɛshinshin ɖeka kpɔ enu sugbɔ tɔxu le agbe mɛ yí woyɔɛni evayi kpɔnɔ cukaɖa sɛnŋwo gbɔ le hamɛ buwo mɛ. Se nyɔ ci yi kpena hamɛmɛshinshin bu nu so nu ɖa. Émɔ: “Énɔnɔ zanŋte yí denunɔ hamɛ buwo nyɔwlawlawo le fibu o.” Ci hamɛmɛshinshin cɛ nya ŋɖɛ ahan ɔ, edɔ yí hamɛmɛshinshin kpɛtɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ buini. Wokannɔdo ji mɔ yidavayi nu yewo hamɛ nyɔwlawlawo nɔ mɛbuwo o. Nyɔnɔnwitoto nyi nɔnɔmɛ bu ci yí akpedo mì nu mìanyi mɛ ci ji woakannɔdo. Mìkannɔdo nyɔnɔnwitotɔ ji, ɖo mìnya mɔ yidakan ŋsu nɔ mì gbeɖe o.—Efe. 4:25; Ebre. 13:18. w22.09 12 ¶14-15

Ci nunya adodwitɔ lɔ “dodoɔ axwa [sɛnsinɖe] le emɔwo” ji can ɔ, amɛ sugbɔ donɔ tokuitokui yi. (Elo. 1:20) Sɔ koɖo nyɔ ci Bibla nuɔ, amɛ hata amɛtɔn yí gbenɔ nunya adodwitɔ lɔ. Wowo yí nyi ‘ŋɖɛmanyatɔwo,’ ‘amɛ ciwo yí gbali nɔ amɛ’ koɖo “sukunɔwo.” (Elo. 1:​22-25) ‘Ŋɖɛmanyatɔwo’ nyi mɛ ciwo yí kannɔdo nyɔ ɖekpokpui ci wose ji yí woblenɔ wo do mɛ fafɛɖe. (Elo. 14:15) Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so amɛ miliɔn nɛniɖe ciwo sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo alo politikigawo blekɔ do mɛ nu. Nɔ mɛɖewo vanya mɔ ŋkɔnɔtɔ cɛwo blekɔ yewo do mɛɔ, ewanɔ ɖeka nɔ wo. Vɔ mɛ ciwo nu Elododo Wema 1:22 xo nuxu so ɖuini mɔ yewoakpɔtɔ anyi ŋɖɛmanyatɔwo. Ðo ejɔnɔ ji nɔ wo mɔ yewoanɔ mɛ ahan. (Ʒer. 5:31) Wodejinɔ mɔ yewoanya enyɔ ci Bibla nu alo awa do yi sewo ji o. Kankandoji li mɔ, mìdeji mɔ mìaɖyi mɛ cɛwo ciwo yí deji mɔ yewoanya ŋɖɛ o!—Elo. 1:32; 27:12. w22.10 19 ¶5-7

Mawu habɔbɔ lɔ nanɔ mì emɔdasɛnamɛ ciwo yí adɔ mìakpɔtɔ ale nywiɖe. Woɖonɔ ŋwi nɔ mì blaŋblaŋ mɔ, mìwo le sɔ mìwo mimɛlo ciwo mìzanzan yɛ jo nɔ hamɛmɛshinshinwo keŋ nɔ woatɛnŋ avayɔ mì nɔ afɔku ɖe jɔ. Wotɛnŋ gbena emɔdasɛnamɛwo mì so fini mìaji bexu le, lé mìawɛ ashi koɖo lé mìawɛ yí akpɔ enu ciwo yí wudo mì alo lé mìakpedo mɛbuwo nu do koɖo hwenu mìakpedo wo nu. Nɔ mìdewa do emɔdasɛnamɛ cɛwo jiɔ, mìatɛnŋ asɔ mìwoŋtɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo gbe do fɔku mɛ. (Ebre. 13:17) Jɔjɔmɛfɔku dɔ yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ so le wowo xwewo mɛ; wowanɔ ci ji wokpe keŋ trɔnɔ do nɔnɔmɛ lɔwo nu le afi yoyu ci woyi yí gbewanɔ sugbɔ le teokrasidɔwo mɛ. Wokpɔtɔ yí nunɔ “eŋɛnywi nɔ amɛwo le afi ɖeka ɖeka ci wo yì” shigbe lé Kristotɔ ŋkɔtɔ ciwo yí yumɛcici na yí wogban kpe do fishiafi wɛ nɛ. (Edɔ 8:4) Kunuɖeɖe kpenɔdo wo nu wosɔnɔ susu ɖo Fyɔɖuxu lɔ ji sɔwu nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ciwo mɛ wole ji. Ecɛ wɛ mɔ wokpɔtɔ yí kpɔnɔ jijɔ yí nɔnɔ fafa mɛ. w22.12 19 ¶12-13

Mɛɖekaɖeka le veviɖe nɔ Yehowa. Gbɔxwe Yesu adɔ apotru yitɔwo mɔ wo le ɖe kunuɔ, ékpedo wo nu nɔ woaɖu vɔnvɔn nɔ yumɛcici ji. (Mt. 10:​29-31) Éxo nuxu so xevi ɖeka ci yí bɔ le Izraɛli nu, eyi nyi hwiʒihwiʒi. Le Yesu hwenuɔ, xevi cɛwo denyi ŋɖe o. Vɔ énu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Vɔ wowo domɛtɔ kuɖeka da je nyigban ji nɔ́ míwo Da de se o.” Eyi evanu kpi mɔ: “Mí xɔ afi sɔwu xevi hwɛhwɛ sugbɔwo.” Yesu na kankandoji yi nukplaviwo mɔ wowoɖekaɖeka, le veviɖe nɔ Yehowa, eyi taɖo wodeɖo avɔn nɔ yumɛcici o. Kankandoji li mɔ, nɔ nukplavi lɔwo ɖekɔ kunu toto kɔxwiwo koɖo juganwo mɛ yí kpɔ hwiʒihwiʒiwoɔ, woɖonɔ ŋwi Yesu nyɔ lɔwo. Hweɖekpokpuinu ci àkpɔ xevi hwɛhwɛ ɖeɔ, ɖo ŋwi mɔ èle veviɖe nɔ Yehowa, ɖo eɔ can ‘èxɔ afi sɔwu xevi hwɛhwɛ sugbɔwo.’ Yehowa atɛnŋ akpedo eo nu yí nato yumɛcici ɖekpokpui mɛ koɖo edɔngbegbe. w23.03 18 ¶12

Hweɖewonuɔ, mìdonɔ go cukaɖawo, eɖewo yí nyi mɔ mìwo xomumɛtɔwo aci yumɛ nɔ mì alo edɔ adahɛn nɔ mì. Nɔ cukaɖawo le mì ji na nɔ hwenu jinjinɖeɔ, emɔkpɔkpɔ tɛnŋ bu do mì yí mìaci enulolokpɔ mɛ. Satana zannɔ hwenu ŋtɔ́wo keŋ nɔ mìabui mɔ Yehowa delɔn mì o. Legba jinɔ mɔ mìwo le tɔ bubui mɔ, Yehowa alo yi habɔbɔ lɔ yí dɔ yí mìle efun kpekɔ. Ŋtɔ́ han yí jɔ do Izraɛlivi ɖewo ji le Eʒipti nɛ. Le tɔtɔmɛɔ, wokando ji mɔ Yehowa yí sɔ Moizi koɖo Arɔn mɔ wole hwlɛn yewo ti le hwashigbemɛ. (Hun. 4:​29-31) Vɔ ci Faraɔn vana yí agbe lɔ vasɛnsɛnŋ nɔ wo kpiɔ, wodo ehwɛ Moizi koɖo Arɔn. (Hun. 5:​19, 20) Wodo ehwɛ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo. Ewa ŋshishi! Nɔ èdodoɔ ji le cukaɖa sɛnŋwo mɛ na nɔ hwenu jinjinɖeɔ, nu ao xomɛnyɔwo pleŋ nɔ Yehowa yí aji kpedonu yitɔ. w22.11 15 ¶5-6

Yehowa yí nyi agbe lɔ Natɔ yí eɖo ŋsɛn afɔn amɛwo so ku yí woagbe nɔ agbe ke. Yehowa na ŋsɛn enyɔnuɖɛtɔ Eli yí efɔn kposhu ci yí le Sarɛpta vi ŋsuvi so ku. (1 Efy. 17:​21-23) Ahanke Mawu kpedo enyɔnuɖɛtɔ Elize can nu yí efɔn Shunɛmu nyɔnu lɔ vi ŋsuvi lɔ do agbe. (2 Efy. 4:​18-20, 34-37) Mɛ cɛwo ciwo yí wofɔn so ku koɖo fɔnfɔnsoku buwo dasɛ mɔ, Yehowa ɖo ŋsɛn afɔn amɛwo so ku yí woagbenɔ agbe ke. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édasɛ mɔ ye Daye na ye ŋsɛn ŋtɔ́. (Ʒan 11:​23-25, 43, 44) Ecɛyɛɔ, Yesu le jeŋkwi mɛ yí woni “ŋsɛn pleŋ . . . le jeŋkwi mɛ koɖo nyigban ji.” Eyi taɖo átɛnŋ ana gbeɖu cɛ avamɛ; eyi nyi mɔ, woafɔn ‘mɛ ciwo pleŋ yí le eŋwiɖoɖo yɔduwo’ mɛ do agbe yí woavanɔ agbe keke asɔyi mavɔmavɔ.—Mt. 28:18; Ʒan 5:​26-29. w22.12 5 ¶10

Ci Izraɛliviwo gbe mɔ yewodase enyɔ ciwo Ezekiɛli nukɔɔ, Yehowa yí wogbegbeɛ ahan nɛ. Enyɔ ciwo yí le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ na kankandoji Ezekiɛli mɔ, nɔ wodeɖo to yeɔ, dedasɛ mɔ yedewa ye nyɔnuɖɛdɔ lɔ nywiɖe o. Yehowa gbena kankandoji Ezekiɛli mɔ, nɔ enyɔ ciwo yí yɛnu vamɛ nyaoɔ, jukɔn lɔ ‘anya mɔ enyɔnuɖɛtɔ ɖeka nɔ yewo mɛ kpɔ.’ (Ezek. 2:5; 33:33) Kankandojitɔɔ, enyɔ fakɔnnamɛ cɛwo do ŋsɛn Ezekiɛli yí etɛnŋ wa yi kunuɖeɖedɔ lɔ. Ci mìnya mɔ Yehowa yí dɔ mì mɔ mìwo le ɖe kunuɔ, ena yí mìgbenɔ edɔn. Édo bubu mì nu ci eyɔ mì mɔ ye “Kunuɖetɔwo.” (Ezai 43:​10, NWT) Bubu gangan ŋtɔteŋ yí enyi nɔ mì! Shigbe lé Yehowa nu nɔ Ezekiɛli nɛ mɔ: “Ŋ gbe vɔn” ɔ, ahanke enukɔ nɔ mìwo can hɛnnɛ mɔ: “Ŋgbe vɔn o” nɛ. (Ezek. 2:6) Nyi yí taɖo mìdavɔn nɔ mɛ ciwo yí fɔnnɔ gu do mì jiɔ? Shigbe Ezekiɛli nɛɔ, Yehowa yí dɔ mì yí gbele godu nɔ mì.—Ezai 44:8. w22.11 3-4 ¶4-5

Egbɛɔ, jijɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìɖo hamɛmɛshinshin koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo ciwo ji mìatɛnŋ akando. Nɔviŋsu egbejinɔtɔ cɛwo lenɔ bu nɔ mì nywiɖe yí mìdonɔ akpe nɔ Yehowa do wowo ŋci! Nyiwo mɛ mìatekpɔ yí anyi mɛ ciwo ji woakannɔdo leɔ? Mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí mìjinɔ mɔ wole nɔ nywiɖe. Vɔ mìɖo ado bubu wo nu yí mìdajinɔ mɔ woanu wowo nyɔwlawlawo nɔ mì dandandan o. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo hamɛ mɛɔ, mɛɖewo donɔ lɛgɛdɛ yí “wo zojenɔ amɛbuwo gbenyɔ mɛ. Enyɔ ciwo yí wo de ɖo a nu ɔ, é yí wo nunɔ.” (1 Tim. 5:13) Kankandojitɔɔ, mìdeji mɔ mìawa nu shigbe wowo han nɛ o. Vɔ sɔɛ mɔ mɛɖe nu yi nyɔwlawla ɖe nɔ eo yí kando ji mɔ, eo dayi nui nɔ mɛbuwo o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ nu yi dɔ̀lele nyɔ ɖe alo cukaɖa bu ɖe ci mɛ etokɔ nɔ mì yí amɔ yedeji mɔ mɛɖe le se o. Ele mɔ mìawa do enyɔ ci enu ji. w22.09 10 ¶7-8

Woatɛnŋ aɖe Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ ‘woatrɔ tamɛbubu amɛ tɔ’ gɔnmɛ mɔ “woatrɔ amɛ susu nɔ anyi yoyu.” Eyi taɖo denyi enunywi ɖewo wawa kpoŋ yí nyi enyɔ lɔ o. Vɔ mìɖo agbeje mɛ ciŋmɛ mìnyi le xomɛ kpɔ yí awa trɔtrɔ ciwo yí ʒan keŋ awa do Yehowa sewo ji. De zeɖeka yí mìɖo awa nu cɛ o, mìɖo akpɔtɔ awɛni gashiagamɛ. Nɔ mìvanyi amɛmaɖonuvɔnwoɔ, enu ciwo mìawanɔ gashiagamɛ ajɔnɔ eji nɔ Yehowa. Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìɖo aje agbla sugbɔ nɔ mìwo nu akpekɔ nɔ Yehowa. Do jeshi mɔ le Rɔmatɔwo 12:2 ɔ, Pɔlu nu mɔ mìɖo atrɔ tamɛbubu mìwotɔ keŋ gbɔxwe yí anya enu ci Mawu ji mɔ mìwo le wa. Mìdeɖo atashi xexe vwin cɛ nɔ atrɔ mìwo susu o; mìɖo agbeje mìwoɖekiwo mɛ kpɔ mɔ mìtatashi Mawu susuwo yí wokpɔkpɔ ŋsɛn do tajinu koɖo gbetasɔsɔ mìwotɔwo ji yí denyi xexe lɔ tɔ yɔ ma. w23.01 8-9 ¶3-4

Yehowa trɔnɔ ŋɖekpokpui ci yí jɔnɔ do mì ji le agbe mɛ yí anyi mɔ susu nywi ɖe taɖo yí enubaɖawo pleŋ jɔnɔ do mì jia? Oo, de enyɔ ŋtɔ́ yí Bibla kpla mì nɛ o. (Ŋun. 8:9; 9:11) Vɔ, mìnya enyɔ cɛ: nɔ mìdo go cukaɖa ɖeɔ, Yehowa nyanɔ, yí nɔ mìdo axwa mɔ yi le kpedo mì nuɔ, ésini. (Eha. 34:15; Ezai 59:1) Gbesɔwu ŋnɔɔ, Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu cukaɖa sɛnŋwo ji nywiɖe. Lé ewɛni doɔ? Enu ɖeka ci Yehowa wa yí sɔ kpenɔdo mì nu yí nyi mɔ, éfanɔ akɔn nɔ mì yí donɔ ŋsɛn mì le hwenu nywitɔ ji. (2 Kor. 1:​3, 4) Èɖo ŋwi hwenu ɖe ci yí Yehowa kpedo eo nu yí fa akɔn nɔ eo yí do ŋsɛn eo le hwenu ci teŋ èʒin lea? Blaŋblaŋ ɔ, nɔ mìto cukaɖa ɖe mɛ ɖegbɔ gbɔxwe yí mìvakpɔnɔ lé Yehowa kpedo mì nu le mɛ do. w23.01 17-18 ¶13-15

Gbemɛlan wadan bu gbeto. Elan cɛ lɔ ɖyi gbemɛlan wadan ci yí ɖo eta amadrɛ lɔ, vɔ fini eto akpo le ni yí nyi mɔ yɛɖo gbaza jun. Wonu so nu mɔ yinyi ‘nukpla nɔ elan wadan lɔ’ yí enyi “efyɔ amɛnyitɔ” lɔ. (Enyɔ. 13:​14, 15; 17:​3, 8) Ʒan nu mɔ, “efyɔ” cɛ li sa, yí goduɔ, degbevali o, yí le vɔvɔnuɔ, égbegbɔ ke. Enudredonunu cɛ sɔgbe pɛɛ koɖo Jukɔnwo Xoxoxu habɔbɔ lɔ, eyi le godu nɔ xexeɛ mɛ pleŋ politiki totomɛ. Woyɔɛni sa mɔ Jukɔnwo Nublabla. Le Xexemɛ Hwa Amɛvetɔ lɔ hwenuɔ, degbeli o. Le ŋkɔ mɛɔ, égbevake yí wovayɔɛni mɔ Jukɔnwo Xoxoxu habɔbɔ (alo ONU). Elan wadan lɔwo alo acɛkpakpa lɔwo donɔ ŋsɛn amɛwo mɔ wo le fɔn gu do Yehowa koɖo yi mɛwo ji. Ʒan nu mɔ ele shigbe wobɔbɔ “xexemɛ fyɔwo keŋkeŋ” nɔ Harmagedɔn hwa ci yí nyi “Mawu ŋsɛnwo keŋkeŋtɔ zan gangantɔ lɔ hwa wagbe.”—Enyɔ. 16:​13, 14, 16. w22.05 10 ¶10-11

Ci Yesu ŋtɔ tɔ Enuŋwlɛŋwlɛ Kɔkɔɛ lɔwo hlɛnhlɛn ɔ, évajeshi Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ɖɛ nywiɖe yí lɔn wo yí gbewanɔ do wo ji. Le kpɔwɛ mɛ, èɖo ŋwi enu ci yí jɔ hwenu Yesu ɖo xwe 12 yí yi gbedoxɔ mɛa? Yesu “ŋununyanya koɖo yi ɖoŋciwo kpaca” enukplamɛtɔ ciwo yí jeshi Moizi Se lɔ ɖɛ nywiɖe. (Luiki 2:​46, 47, 52) Mìwo can nɔ mìhlɛnnɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo blaŋblaŋ ɔ, mìavajeshi Mawu nyɔwo ɖɛ yí alɔn wo. Mìakpla nu so enyɔ ciwo yí Yesu nu nɔ mɛ ciwo yí jeshi Ese lɔ ɖɛ nywiɖe: Esekplamɛtɔwo, Farizitɔwo koɖo Sadusiwo. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ cɛwo hlɛnnɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo blaŋblaŋ, vɔ wodeɖunɔ ele nɔ wo o. Yesu nu enu amɛtɔn ciwo yí ŋsu cɛwo awa keŋ aɖu le nɔ Mawu Nyɔ lɔ sɔwu. Enyɔ ciwo yí enu nɔ wo akpedo mì nu (1) mìase gɔnmɛ nɔ enu ci mìhlɛn nywiɖe, (2) mìakpɔ Bibla mɛ nuveviwo koɖo (3) mìana Mawu Nyɔ lɔ adra mì do. w23.02 8-9 ¶2-3

Afɔku ciwo mìɖo aze nɔ ɖewo yí nyi ŋkuvi ɖoɖo nɔ amɛ, ahamuamɛ sugbɔ nunu, sukanuɖuɖu, enyɔveamɛwo nunu, ayeɖedaɖɛnu ciwo mɛ tamɛsɛnnuwawawo le kpɔkpɔ, mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ koɖo enu nɛnɛhantɔ buwo. (Eha. 101:3) Legba le agbla ji gashiagamɛ yí jijiɛ enu ciwo azan keŋ adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. (1 Piɛ 5:8) Nɔ mìdele zanŋteɔ, Satana ana yí mìwo susu koɖo mìwo ji aɖɔ koɖo ŋɔku, amɛbleble, egoyiyi, ŋbia, amɛxaxa koɖo amɛleledodɔmɛ. (Gal. 5:​19-21) Nɔ mìdeɖe afɔ kaba yí ɖe adɛn dɔndɔn ŋtɔ́wo so mì mɛɔ, woado ke do mì mɛ shigbe aci vwin nɛ yí akplɔ mì do afɔku mɛ. (Ʒaki 1:​14, 15) Afɔku ci wodenyanɔ kaka ci mìɖo aze nɔ yí nyi ehadodo vwinwo. Mìɖo aɖo ŋwi mɔ, mɛ ciwo mìzannɔ gamɛ koɖo, nuwanawo tɛnŋ vatɔ ŋsɛn kpɔkpɔ do mì ji. (1 Kor. 15:33) Nɔ mìkpɔnɔ mìwoɖekiwo jiɔ, mìagbe eha ɖekatɔ ciwo yí ana mìami wawa do Yehowa sewo ji dodo. (Luiki 21:34; 2 Kor. 6:15) Mìakpɔ afɔku lɔ doŋkɔ yí aze ni. w23.02 16 ¶7; 17 ¶10-11

Ci èkplakpla nu so Yehowa nuɔ, lɔnlɔn ci èɖo ni gbesɛnkɔŋ doji. Kankandojitɔɔ, àji mɔ yeate gogui evyɛ sɔyi mavɔ, yí àwɛ dru. Édo ŋsɛn eo mɔ eo le wɛ keke nɔ eji ajɔ ye. (Elo. 23:​15, 16) Denyi nuxuxoxo mɛ ɖekɛ yí àdasɛ ecɛ le o, àdasɛ yi le ao nuwanawo mɛ hɛnnɛ. Lé ènɔnɔ agbe do yí adasɛ mɔ èlɔn Yehowa nyao. Tajinu vevitɔ ci àtɛnŋ aɖo le agbe mɛ nɛ. Lé àtɛnŋ adasɛ nɔ Yehowa do mɔ yeluin ɔ? Enu ŋkɔtɔ yí nyi mɔ àwa gbedoɖa vevi ɖeka ci mɛ àsɔ eoɖeki jo nɔ Mawu adodwi lɔ le. (Eha. 40:8) Yi goduɔ, nawa ʒinʒindoshimɛ le amɛwo ŋmɛ, keŋ asɔ dasɛ mɔ èsɔ eoɖeki sɔ jo nɔ Mawu. Ecɛ wawa ana yí àkpɔ jijɔ yí agbenyi hwenu vevi ɖeka le ao gbe mɛ. Eyi natɔ agbe yoyu nɔnɔ, denyi kpɔ mɔ àsɔ wa eoŋtɔ dro yɔ o, vɔ àsɔ wa Yehowa dro. (Rɔm. 14:8; 1 Piɛ 4:​1, 2) Ecɛ nyi afɔ vevi ɖeka ci àɖe yí agbehun emɔ nɔ eo natɔ agbe ci yí nyɔ wu nɔnɔ. w23.03 5-6 ¶14-15