Enu Ciwo Mìatɛnŋ Akpla So Ʒakɔbu Nyɔnuɖɛ mɛ Hwenu Ele Ekubaji—Akpaxwe 2

1. Akpaxwe ci nu mìaxo nuxu so nɔ Ʒakɔbu nyɔnuɖɛ hwenu ele ekubaji le nyɔta cɛ mɛɔ?

ƷAKƆBU viɛwo vabɔ do wowo da ci yí shin lɔ gbɔ hwenu yí ecukɔ shi nɔ mɛɖekamɛɖeka yí woɖokɔ to yi nywiɖe. Shigbe lé mìkan seŋ so nu le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, enyɔ ciwo Ʒakɔbu nu nɔ Ruibɛn, Simeɔn, Levi, koɖo Ʒuda nyi enyɔ ciwo yí wodekpɔkpɔ emɔ nɔ sa o, yí taŋfuin akpaca eviɛ kpɛtɛwo ŋtɔkpu. Eyi taɖo woɖo abiɔbiɔ wowoɖekiwo se mɔ, enyɔ ciwo yí Ʒakɔbu anu nɔ eviɛ ŋsuvi amɛnyi kpɛtɛwo yɛ ma. Mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so nyɔ ciwo yí enu nɔ Zabulɔn, Isaka, Dan, Gadi, Ashɛ, Naftali, Ʒozɛfu, koɖo Bɛnʒamɛ mɛ.a

ZABULƆN

2. Dre shicu ciwo yí Zabulɔn xɔ koɖo lé evamɛ do. (Gɔnmɛjeje 49:13) (Gbekpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

² Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:13. Ʒakɔbu dasɛ mɔ Zabulɔn jijimɛviwo nyigban mama anɔ Axu tu yí ale tagbe nɔ Gbeɖu Nyigban lɔ. Exwe sanŋdi amɛve koɖo ŋɖe goduɔ, Zabulɔntɔwo xɔ nyigban mama cinɔ wowotɔ. Éle gblamɛ nɔ Galilée Xu koɖo Mediterranée Xu. Moizi nu ɖɛ mɔ: “Zabulɔn, kpɔ jijɔ hwecinu yí è to yi azɔge.” (2 Ese. 33:18) Taŋfuin ecɛ yí dɔ yí ele fafɛɖe nɔ mɛ ciwo yí le Zabulɔn kɔta mɛ mɔ woaso axu amɛve lɔwo yí asa nu agbexwle nu le mɛ ciwo yí le texwe buwo gbɔ. Nɔ egbenyi ɖe can ɔ, enu sugbɔ yí dɔ yí Zabulɔn jijimɛviwo ɖo akpɔ jijɔ.

3. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí enu ciwo yí le mì shi ajenɔŋ nɔ mìɔ?

³ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Mìɖo akpɔnɔ jijɔ nɔ mìle fiɖekpokpui alo nɔ mìwo nɔnɔmɛwo gbele do ɖe can. Gbɔxwe mìakpɔtɔ akpɔkpɔ jijɔ ahan ɔ, enu ciwo mìɖo ɖo ajenɔŋ nɔ mì. (Eha. 16:6; 24:5) Hweɖewonuɔ, etɛnŋ le fafɛɖe mɔ mìasɔ susu ɖo enu ciwo mìdeɖo ji sɔwu mɔ enunywi ciwo yí le mì shi. Eyi taɖo, tekpɔ asɔ susu nywi sɔ kpɔnɔ enu ciwo yí jɔjɔ do eo ji le agbe mɛ.—Gal. 6:4.

ISAKA

4. Enyɔ ci Ʒakɔbu nu nɔ Isakaɔ, yí lé evamɛ doɔ? (Gɔnmɛjeje 49:​14, 15) (Gbekpɔ dakavi lɔ)

⁴ Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:​14, 15. Ʒakɔbu kanfu Isaka mɔ yí wanɔ edɔsɛnsin yí sɔ sɔ koɖo esɔkɛtɛ ci yí nyi elan ɖeka ci yí exuwo sɛnŋ nɔ yí atɛnŋ ahɛn agban kpɛnkpin. Ʒakɔbu gbenu mɔ Isaka anɔ eju nywi ɖeka mɛ Ʒakɔbu nyɔ lɔwo vamɛ, ɖo Isaka kɔta lɔ vaxɔ texwe ciwo yí le Ʒurdɛn Tɔsasa tɔxu yí jinukuwo nyɔnɔ le nɔ sugbɔ. (Ʒosue 19:22) Kankandoji li mɔ, wowa edɔ sɛnsinɖe yí de agble le wowo nyigban lɔ ji, vɔ edɔ sɛnsin ci wogbewa dɔ yí mɛbuwo kpɔ nyɔna so mɛ. (1 Efy. 4:​7, 17) Le kpɔwɛ mɛ, hwenu kojoɖotɔ Baraki koɖo enyɔnuɖɛtɔ Debora nu nɔ Israɛliviwo mɔ wo le va kpedo ye nu nɔ yewoawa ahwa kpe Siseraɔ, Isaka kɔta lɔ le gbesɔsɔ yí wa ahwa. Wogbele gbesɔsɔ yí wa ahwa le nɔnɔmɛ buwo mɛ.—Koj. 5:15

5. Nyi yí taɖo mìɖo aje agbla anyi edɔsɛnsinwatɔwoɔ?

⁵ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Shigbe lé edɔsɛnsin ci Isaka kɔta wa jɔ ji nɔ Yehowa nɛɔ, ahanke edɔsɛnsin ci mìwanɔ jɔnɔ ji ni hɛnnɛ nɛ (Ŋun. 2:24) Bu tamɛ kpɔ so nɔvi ciwo yí wanɔ edɔsɛnsin yí lénɔ bu nɔ hamɛ lɔ kpɔwɛwo nu. (1 Tim. 3:1) Nɔvi cɛwo dewanɔ ahwa ŋtɔŋtɔwo o, vɔ wojenɔ agbla veviɖe keŋ yí glɔnnɔ ta nɔ Mawu mɛwo so enu ci yí adahɛn nu le wo nu le gbɔngbɔn mɛ nu. (1 Kor. 5:​1, 5; Ʒuda 17-23) Gbesɔ kpe niɔ, wowanɔ edɔsɛnsin ɖe yí dranɔ do nɔ nuxu ciwo yí woxonɔ nywiɖe yí edonɔ ŋsɛn hamɛ lɔ.—1 Tim. 5:17.

DAN

6. Edɔ ci woɖo nɔ Dan kɔtaɔ? (Gɔnmɛjeje 49:​17, 18) (Gbekpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

⁶ Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:​17, 18. Ʒakɔbu sɔ Dan sɔ sɔ koɖo edan ci yí jenɔ enu ci yí wugan yi ji shigbe lé esɔkutɔ zannɔ esɔ yí sɔ wanɔ ahwa ɛnɛ. Dan kɔta gbenɔ edɔn yí nɔnɔ gbesɔsɔ yí wanɔ ahwa koɖo eju ciwo yí nyi ketɔ nɔ Izraɛli. Hwenu yí woyikɔ Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, Dan kɔta yí “le godu nɔ” jukɔn lɔ yí sɔ “glɔn ta nɔ wo.” (Amh. 10:​25, nwt) Ci Izraɛli kɔta kpɛtɛwo denya ŋciwo pleŋ Dan kɔta lɔ wanɔ yí sɔ glɔnnɔ ta nɔ wo can ɔ, edɔ ci wowa le veviɖe sugbɔ.

7. Lé mìɖo awa nu do nɔ mìwakɔ teokrasidɔ ɖekpokpui ci woɖo nɔ mìɔ?

⁷ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Èwa edɔ ɖe ci woɖo nɔ eo kpɔ yí ewa shigbe mɛɖewo dedojeshi yi hannɛa? Taŋfuin èna kpekpedonu le Fyɔɖuxuxɔ dradrado koɖo ebulele ni mɛ, wa lɔnlɔn faa dɔ le takpekpe alo takpekpegan ɖe alo wa dɔ bu ɖewo. Èje nɔ kanfukanfu ci èwɛ ahan! Ðonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ Yehowa donɔ jeshi ŋɖekpokpui ci èwanɔ ni yi wole veviɖe ni. Nɔ èsɛnkɔ Yehowa yí denyi mɔ yeadɔn amɛwo susu va yeɖeki ji keŋ axɔ kanfukanfu so wo gbɔ o, vɔ yí enyi èji mɔ yeadasɛ lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ ci èɖo ni yɔɔ, ejɔnɔ ji ni koŋ.—Mt. 6:​1-4.

GADI

8. Nyi yí na yí woatɛnŋ aje Gaditɔwo ji fafɛɖe le Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ? (Gɔnm 49:19) (Kpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:19. Ʒakɔbu nu ɖɛ mɔ jagudawo alo flafinɔwo gbɛwo avaje Gadi ji. Exwe sanŋdi amɛve koɖo ŋɖe goduɔ, Gadi kɔta vaxɔ cinɔ nɔ texwe ciwo yí le Ʒurdɛn Tɔsasa tɔxu yí enyi eju ɖeka ci yí sɔ Izraɛli ketɔnɔwo gbɔ. Fini texwe cɛ le dɔ yí ketɔnɔwo avaje akɔta cɛ ji fafɛɖe. Ele ahan gan, Gaditɔwo ji mɔ yewoanɔ nɔtɔxu, ɖo boji sugbɔ le nɔtɔxu yí wowo lanwo atɛnŋ akpɔ egbewo aɖu. (Amh. 32:​1, 5) Kankandoji li mɔ Gaditɔwo nyi mɛ ciwo yí gbenɔ dɔn. Gbesɔwu hunnɔɔ, wokando Yehowa ji nya mɔ yɛakpedo yewo nu yewoaglɔn ta nɔ eju ci Mawu na yewo so jaguda ɖekpokpui shi. Ŋtɔkpu can na nɔ exwe sugbɔɔ, wowoŋtɔwo sɔ amɛwo le wowo kɔta mɛ keŋ nɔ woavayi kpedo akɔta kpɛtɛwo nu, nɔ woawa ahwa yí axɔ eju kpɛtɛ ciwo yí le Gbeɖu Nyigban lɔ ji le fini yí le weɖoxɔxu nɔ Ʒurdɛn. (Amh. 32:​16-19) Wokando ji mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ yewo shiwo koɖo yewo viwo hwenu yí ŋsu ciwo yí le yewo mɛ ayi ahwawagbe. Yehowa cushi do edɔngbegbe koɖo amɛɖekisɔsɔsavɔn wowotɔ ji.—Ʒozue 22:​1-4.

9. Nɔ mìkando Yehowa ji ɖe, gbeta ciwo mìasɔ le agbe mɛɔ?

⁹ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Nɔ mìdodoɔ go cukaɖawo le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, mìɖo akpɔtɔ akankando ji. (Eha. 37:3) Amɛ sugbɔ kando Yehowa ji gbɛ yí wanɔ vɔnsawo yí nɔnɔ godu nɔ teokrasi xɔcucudɔwo, wanɔ edɔ le fini eʒan sugbɔ le, alo awa edɔ buwo ciwo woɖo nɔ wo. Wowɛni ahan ɖo wokando Yehowa ji mɔ yɛale bu nɔ yewo gashiagamɛ.—Eha. 23:1.

ASHƐ

10. Nyi Ashɛ desun ji yí waɔ? (Gɔnmɛjeje 49:20) (Kpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:20. Ʒakɔbu nu ɖɛ mɔ enu anyɔ nɔ Ashɛ kɔta, yí ecɛ vamɛ pɛpɛpɛ shigbe lé enui do nɛ. Ashɛ kɔta xɔ cinɔnu le texwe ɖewo ciwo yí enuwo nyɔnɔ sugbɔ sɔwu le, le Izraɛli jukɔn lɔ pleŋ mɛ. (2 Ese. 33:24) Egbedo lixo koɖo Mediterranée Xu yí tɔjihun drexu Sidɔn tɔ ci mɛ amɛwo wanɔ ajɔ yí kpɔ eho sugbɔ can le mɛ hɛnnɛ. Vɔ Ashɛ kɔta mɛ tɔwo detɛnŋ ɖe Kannatɔwo so wowo nyigban ji o. (Koj. 1:​31, 32) Ci enuwo nyɔnɔ nɔ Ashɛ kɔta mɛ tɔwo yí wotashi Kannatɔwo ciwo yí ɖo adɛn dɔndɔnwo do wowo nyigban jiɔ, taŋfuin eyi dɔ yí wodetɛnŋ le bu nɔ sɛnsɛn adodwi lɔ o. Le kpɔwɛ mɛ, Ashɛ kɔta devakpedo Kojoɖotɔ Baraki nu hwenu yí wowakɔ ahwa koɖo Kanna hwakɔn lɔ o. Ecɛ dɔ yí akɔta cɛ detɛnŋ kpɔ enujiŋ ciwo yí Yehowa wa yí sɔ kpedo Izraɛliviwo nu yí woɖu ahwa ji le “Megido tɔsasawo gbɔ” o. (Koj. 5:​19-21) Kankandoji li mɔ ŋkpɛn awa Ashɛ kɔta hwenu yí wose yí Baraki koɖo Debora jiha mɔ: “Ashɛtɔwo ci axutu le tɔjihunwo drexu.”—Koj. 5:17.

11. Nyi yí taɖo mìɖo akpɔtɔ aɖoɖoɔ susu nywi do gbɛmɛnuwo jiji nuɔ?

¹¹ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Mìji mɔ mìawa ci ji mìkpe nɔ Yehowa. Nɔ mìawa cɛɔ, mìdeɖo akpɔnɔ eho koɖo gbɛmɛnuwo shigbe lé xexe lɔ kpɔnɔ wo do nɛ o. Ðo xexe lɔ kpɔɛni mɔ wowo yí nyi enuvevitɔ le agbe mɛ. (Elo. 18:11) Mìɖo aje agbla aɖo susu ci yí sɔgbe do eho nu. (Ŋun. 7:12; Ebre. 13:5) Mìdeɖo agu mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛn do gbɛmɛnu ciwo yí deʒan dandandan nu keŋ yí woaxe emɔ nɔ mì yí mìasɛn Mawu aglo o. Ewaɖeɔ, mìawa ci ji mìkpe yí ana mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛn Yehowa le kakacɛ mɛ yí anya mɔ, enuwo avanyɔ nɔ mì le esɔ mɛ yí mìavavo nyɔnɔnwitɔ le xexe yoyu lɔ mɛ.—Eha. 4:8.

NAFTALI

12. Lé nyɔ ciwo yí Ʒakɔbu nu nɔ Naftali vamɛ doɔ? (Gɔnmɛjeje 49:21) (Gbekpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

¹² Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:21. Ʒakɔbu nu mɔ Naftali “axonɔ nuxu koɖo acan” yí ecɛ hɛn susu yi lé Yesu xonɔ nuxu do hwenu ewakɔ yi kunuɖeɖedɔ lɔ. Wojeshi Yesu ɖɛ mɔ yɛnyi nukplamɛtɔ bibi ci yí le kapɛrnawumu le Naftali nyigbanmama mɛ, ci yí nyi “yiŋtɔ ju mɛ.” (Mt. 4:13; 9:1; Ʒan 7:46) Ezai nu ɖɛ so Yesu nu mɔ, mɛ ciwo yí le Zabulɔn koɖo Naftali akpɔ “klɛnklɛn gangan.” (Ezai 9:​1, 2) To Yesu nukplakpla jiɔ, ényi “Klɛnklɛn adodwi ci yí klɛnnɔ nɔ agbetɔ hamɛhamɛwo pleŋ.”—Ʒan 1:9.

13. Lé mìawɛ keke yí nyɔ ciwo mìnunɔ atɛnŋ ajɔ ji nɔ Yehowaɔ?

¹³ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Yehowa lenɔ ŋkuvi do nyɔ ciwo mìnunɔ koɖo lé mìnunɔ wo do nu. Lé mìatɛnŋ “[axonɔ] nuxu koɖo acan” yí akpenɔ nɔ Yehowa doɔ? Mìatɛnŋ awɛni nɔ mìtonɔ nyɔnɔnwi. (Eha. 15:​1, 2) Mìatɛnŋ adonɔ ŋsɛn mɛbuwo to nyɔ ciwo mìnunɔ ji nɔ mìɖeblɛ yí kannɔfu wo vɔ mìdaɖeblɛ yí adonɔ ɖyika wo o alo atotoɔ nyɔ nɔ wo o. (Efe. 4:29) Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ aɖo tajinu mɔ mìabi le lé mìatɔ seŋkankan ji koɖo amɛwo do yí aɖe kunu nɔ wo.

ƷOZƐFU

14. Lé nyɔnuɖɛ ci yí kuso Ʒozɛfu nu vamɛ doɔ? (Gɔnmɛjeje wema 49:​22, 26) (Gbekpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:​22, 26. Eji ɖo ajɔ Ʒakɔbu sugbɔ ɖo Yehowa zan Ʒozɛfu yí “wosɔɛ so le nɔviɛwo gbɔ.” Ʒakɔbu yɔɛ mɔ yɛnyi “aci lɔvi ci yí va sɛnku.” Ʒakɔbu ŋtɔ yí nyi aci lɔ yí Ʒozɛfu nyi acilɔvi yitɔ. Ʒozɛfu yí nyi evi ŋkɔtɔ ci Ʒakɔbu ashiɛ vevi Rachel ji ni. Ʒakɔbu nu ɖɛ mɔ Ʒozɛfu axɔ cinɔnu ci evi ŋkɔtɔ axɔ donu amɛve. Nɔ anyɔ saɔ, Ruibɛn ci yí nyi evi ŋkɔtɔ ci Lea ji ni yí axɔɛ. Vɔ Ʒakɔbu nu ɖɛ mɔ Ʒozɛfu yí axɔ cinɔnu ci evi ŋkɔtɔ axɔ. (Gɔnm. 48:​5, 6; 1 Kro. 5:​1, 2) Akpaxwe cɛ nɔ nyɔnuɖɛ lɔ vamɛ hwenu yí Ʒozɛfu vi amɛve, Efraimu koɖo Manase, vanyi akɔta amɛve le Izraɛli kɔta lɔwo mɛ yí akɔta amɛve lɔwo xɔ wowo cinɔnu akpoakpo.—Gɔnm. 49:25; Ʒozue 14:4.

15. Lé Ʒozɛfu wa nu do hwenu yí wowa enumajɔmajɔ koɖiɔ?

¹⁵ Ʒakɔbu gbexo nuxu so avlɔdatɔ ciwo yí “té avlɔ [Ʒozɛfu] yí yi nu ve wo nu.” (Gɔnm. 49:​23, nwt.) Ecɛ jɔ hwenu yí Ʒozɛfu tɔviɛwo hwanŋ yi, wowo yí dɔ yí wowa numajɔmajɔ sugbɔ do Ʒozɛfu nu. Ele ahan gan, Ʒozɛfu dedo dɔmɛzi do nɔviɛwo alo do dɔmɛzi do Yehowa o. Ewaɖeɔ, shigbe lé Ʒakɔbu nui ɖɛ do Ʒozɛfu nu nɛɔ: “Ʒozɛfu kpɔtɔ le avlɔ yitɔ goguiɖe le fini ele yí ŋsɛn kpɔtɔ le nu.” (Gɔnm. 49:​24, nwt) Ʒozɛfu kando Yehowa ji le yi cukaɖa lɔwo hwenu, desɔ enu ke nɔviɛ lɔwo kpoŋ o, vɔ égbewa nu do wo nu koɖo xomɛvu. (Gɔnm. 47:​11, 12) Ʒozɛfu wɛ yí cukaɖa ciwo mɛ éto na yí evanyi amɛnywi doji. (Eha. 105:​17-19) Ecɛ dɔ yí Yehowa tɛnŋ vazin le enujiŋ sugbɔ mɛ.

16. Nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ ɖe, lé Ʒozɛfu kpɔwɛ atɛnŋ akpedo mì nu doɔ?

¹⁶ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Mìdaɖe emɔ yí cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ ana yí mìateyi azɔge nɔ Yehowa alo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo gbeɖe o. Lé nɔ susu mɛ nɔ eo mɔ Yehowa atɛnŋ ana kpla mì hwenu yí mìkpɔtɔ yí sinkɔ le nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ. (Ebre. 12:7.) Ekplanana cɛ akpedo mì nu yí mìakpɔtɔ aɖoɖoɔ Kristotɔwo nɔnɔmɛwo shigbe ŋshishikuku koɖo enusɔsɔkeamɛ nɛ yí agbedradra mì do ɖɛ doji. (Ebre. 12:11) Nɔ mìdodoɔ ji shigbe Ʒozɛfu nɛɔ, Yehowa acushi nɔ mì shigbe lé ewɛ nɔ Ʒozɛfu nɛ.

BƐNƷAMƐ

17. Lé enyɔ ciwo wonu ɖɛ so Bɛnʒamɛ nu vamɛ doɔ? (Gɔnmɛjeje 49:27) (Gbekpɔ dakavi lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Hlɛn Gɔnmɛjeje 49:27. Ʒakɔbu nu ɖɛ mɔ akɔta Bɛnʒamɛ tɔ ale shigbe ehla nɛ yí woanyi ahwawatɔ bibiwo. (Koj. 20:​15, 16; 1 Kro. 12:2) “le nyidinmɛɔ” Izraɛli fyɔ Sɔlu so Bɛnʒamɛ kɔta mɛ. Ésɔ edɔngbegbe wa ahwa koɖo Filistitɔwo. (1 Sam. 9:​15-17, 21) “Le fiɛfimɛ,” nɔ Izraɛli fyɔwo xolɔlɔɔ, Efyɔ nyɔnu Ɛstɛɛ koɖo Madoshe ci yí nyi Canmi Ŋkɔtɔ nɔ Pɛsi cɛkpakpa ciwo yí so Bɛnʒamɛ kɔta mɛ hwlɛn Izraɛliviwo gan le acɛkpakpa ŋtɔ́ mɛ yí wodegbewu wo o.—Ɛstɛɛ. 2:​5-7; 8:3; 10:3.

18. Lé mìatɛnŋ anɔ godu nɔ toto Yehowa tɔ le gbejinɔnɔ mɛ, shigbe Bɛnʒamɛ kɔta nɛɔ?

¹⁸ Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Kankandoji li mɔ Bɛnʒamɛ kɔta mɛ tɔwo kpɔ jijɔ ɖo wokpɔ mɔ amɛwo so le wowo kɔta mɛ yí nyi fyɔ yí ecɛ na yí nyɔnuɖɛ cɛ vamɛ. Vɔ ci Yehowa vasɔ Fyɔɖuxu lɔ jo nɔ Davidi ci yí so Ʒuda kɔta mɛɔ, Bɛnʒamɛ kɔta mɛ tɔwo nɔ godu nɔ trɔtrɔ ŋtɔ́. (2 Sam. 3:​17-19) Exwe sugbɔ goduɔ, hwenu yí akɔta amɛwó kpɛtɛwo fɔn gu do Ʒuda kɔta jiɔ, Bɛnʒamɛ kɔta mɛ tɔwo kpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Ʒuda kɔta yí gbenɔ gbeji nɔ efyɔ ci Yehowa sɔ lɔ. (1 Efy. 11:​31, 32; 12:​19, 21) Mìwo can, mìɖo akpɔtɔ anɔ godu nɔ mɛ ciwo yí Yehowa sɔ yí wokplɔkplɔ mì gbɛ le gbejinɔnɔ mɛ.—1 Tɛs. 5:12.

19. Lé mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so Ʒakɔbu nyɔnuɖɛ mɛ hwenu ele kubajiɔ?

¹⁹ Mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so Ʒakɔbu nyɔnuɖɛwo mɛ hwenu éle kubaji. Ci mìtrɔ yí to Ʒakɔbu nyɔnuɖɛ lɔwo mɛ koɖo lé wova mɛ doɔ, ena yí mìkando ji sɔwu mɔ Yehowa nyɔnuɖɛ kpɛtɛwo avamɛ. Yí ci mìgbebu tamɛ kpɔ so lé Ʒakɔbu cushi nɔ eviɛwo doɔ, ekpedo mì nu mìgbemɔŋje mɛ lé mìawɛ nɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa doji.