Wasa lo̱ko̱mea omboa Yehova

1. Langwa bete̱medi ba Bonayuda bena ba ta o mukoma.

DUTEA te̱ ne̱ni Bonayuda bena ba ta o mukoma o Babilon ba tano̱ ba senga. Be̱n mundi mabu mu mabulabe̱le̱. Ońola njo̱m a myobe mabu na ma basango babu, ba no̱ngo̱be̱ o mandabo mabu ba lomabe̱ o mwe̱n ekombo. (2 Mya. 36:15, 16, 20, 21) Bwam bwe nde ná, o Babilon, mikoma mi ta mi be̱ne̱ wonja po̱ te̱nge̱ o bola mambo ma longe̱ la buńa te̱. (Yer. 29:4-7) Nde, longe̱ di si ta bu, di si ta pe̱ to̱ mbad’a longe̱ ba wusano̱ po̱so̱. Ne̱ni ba tano̱ ba senga o be bete̱medi e? Mukoma mō̱ ma jemea mu kwali ná : “Di ta di ja o myo̱pi ma Babilon, jeya mbembe, ke̱ di mo̱nge̱le̱ Sion.” (Mye. 137:1) E ta e pula mi mikoma mi masujume̱ye̱ lo̱ko̱mea, nde owe̱ni ba wusano̱ so̱ mo̱ e?

2-3. (a) Nje Yehova a bolino̱ ońola Bonayuda ba ta o mukoma e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Yehova e nde “Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱.” (2 Kor. 1:3) Kaná eno̱ Loba la ndolo, e muńe̱nge̱ o lo̱ko̱ be̱se̱ bena ba masiseye̱ be̱be̱ na mo̱. Yehova a ta a bia ná mikoma mō̱ mi me̱nde̱ kasa beko̱kisedi bao mi timba na mo̱. (Yes. 59:20) Ońola nika, buka 100 a mbu oboso ba wala la mukoma, a tute̱le̱ muto̱ped’a mudī Yesaya o tila kalati ni bambe̱ dina lao. Ońola njika janda e? Yesaya a tili ná: “Bińo̱ lo̱ko̱, lo̱ko̱ tumba lam, e kwali Loba lańu.” (Yes. 40:1) E, tongwea na matila ma muto̱ped’a mudī, Yehova a boli Bonayuda bena ba ta o mukoma lo̱ko̱mea di me̱nde̱ pule̱ babo̱.

³ Kapo̱ ka Bonayuda bena ba ta o mukoma, e mapula pe̱ biso̱ lo̱ko̱mea ponda na ponda te̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea mbadi ilalo Yehova a lo̱kino̱ mi mikoma: (1) A kakane̱ o lakise̱ ba ba mate̱le̱, (2) a boli tumba lao dipita, (3) ongwane̱ pe̱ babo̱ ná ba si bwa bo̱ngo̱. Di nikwalea te̱ ońola man mato̱ti, maka ne̱ni Yehova a malo̱ko̱no̱ pe̱ biso̱ o mulemlem ma mbadi we̱nge̱.

YEHOVA A MALAKISE̱ BISO̱ NA NDEDI ŃE̱SE̱

4. Ne̱ni Yehova a lee̱no̱ ná e nde Loba la ndedi e? (Yesaya 55:7)

⁴ Yehova e nde “Tete̱ ńa ndedi.” (2 Kor. 1:3) A lee̱le̱ y’ede̱mo ponda a kakane̱no̱ o lakise̱ mikoma mena mi mate̱le̱. (Langa Yesaya 55:7.) A kwali ná: “Ońola ndol’a bwindea na mabwea wa ndedi.” (Yes. 54:8) Ne̱ni Yehova a wusano̱ lee̱le̱ babo̱ nded’ao e? To̱ná tumba la Bonayuda o mususu di wusano̱ benga taka ońola njo̱m a bebolo babu, Yehova a kakane̱ ná Bonayuda ba si me̱nde̱ ja o Babilon po̱ko̱po̱ko̱. Ba me̱nde̱ nde ja o mukoma ońola pambo a ponda po̱. (Yes. 40:2) E se̱ lo̱ko̱mea na mbaki be byala be bolino̱ ba bena bate̱le̱ bena ba ta oteten abu e!

5. Ońola nje di be̱nno̱ njo̱m ni buki ńa Bonayuda ba ta o mukoma o so̱ṅtane̱ nded’a Yehova e?

⁵ Nje di mokwano̱ e? Yehova a le̱le̱m o lakise̱ baboledi bao o dime̱ne̱ dinde̱ne̱. We̱nge̱ di be̱n njo̱m ni buki ńa Bonayuda bena ba ta o mukoma o so̱ṅtane̱ ná Yehova a malakise̱ biso̱. Ne̱ni e? Di bi nje Yehova a bolino̱ o bwam ba lakise̱ mawuse̱ masu. Bebwea ba mimbu ombusa Yesaya langwa y’edinge̱, Yehova a lom mun’ao ńa ndolo o wase o bola diko̱ti ońola babole̱ bobe be̱se̱ bena ba mate̱le̱. O di jabea nde lakise̱ la Yehova di se̱medino̱ ná myobe mi “dimsabe̱” na bambam. (Bebolo 3:19; Yes. 1:18; Efe. 1:7) E se̱ Loba la ndedi di maboleano̱ e!

6. Nje jeno̱ ná di tombwane̱ ke̱ di we̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu me̱se̱ o nded’a Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁶ Byala ba Yehova bena be o Yesaya 55:7 be ná be lo̱ko̱ biso̱ yete̱na di ńo̱sedi na mo̱nge̱le̱ ná di be̱n njo̱m. Bō̱ basu be ná ba benga jo̱nge̱le̱ ná ba be̱n njo̱m to̱ ombusa babo̱ jate̱le̱. Ye ná e be̱ nika tobotobo ke̱ di dia di makusa betune̱ ba mawuse̱ masu. Nde, yete̱na di puse̱le̱ myobe masu jese̱le̱ pe̱ ngea bobe, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a lakise̱ biso̱. Ponda Yehova a malakise̱no̱ pe̱, a si mo̱nge̱le̱ pe̱ mawuse̱ masu. (Kobisane̱ Yeremia 31:34.) Yehova a si matika so̱ te̱ jo̱nge̱le̱ mawuse̱ masu ma tombi, to̱ biso̱ pe̱ di s’angame̱n bola nika. Nje ye Yehova mweńa, ye nde nje jeno̱ bola tatan, seto̱ mawuse̱ di po̱ngino̱ o mińa mi tombi. (Hes. 33:14-16) Son a ponda pe̱, Sango asu ńa ndedi a me̱nde̱ sumwa betune̱ di be̱nno̱ ońola njo̱m a mawuse̱ masu po̱ko̱po̱ko̱.

7. Nje ye ná e tute̱le̱ biso̱ o wasa jongwane̱ yete̱na je o wuta bobe di bolino̱ e?

⁷ Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na doi lasu la mulema di makaise̱ biso̱ ońolana di wuti bobe bonde̱ne̱ di bolino̱ e? Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di baise̱ batudu jongwane̱. (Yak. 5:14, 15) Nde, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o langwea babo̱ nje di bolino̱. Nde yete̱na jate̱le̱, jo̱nge̱le̱ pe̱ ná Yehova na bome a te̱se̱no̱, ba me̱nde̱ lee̱le̱ biso̱ ndedi na ndolo, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o kwalisane̱ ba bome ba jemea. Jombweye ne̱ni nded’a Yehova e lo̱kino̱ munasango mō̱ nu belabe̱ ná Arthur,a ńena doi la mulema di tano̱ di pungwea jita. Arthur mo̱ ná: “Nombo bedinge̱dinge̱ ba mbamba lambo ka mbu mō̱. Nde ombusa mba senga ekwali jombwea doi la mulema, na langwedi munj’am na batudu bobe na bolino̱. Ombusa nika, mulema mu timbi siba mba, nde na ta te̱ nde na dia na mabwa ndutu ońola nje na bolino̱. Batudu bo̱nge̱le̱ mba ná Yehova a si bangi mba. A mako̱kise̱ nde biso̱ ońolana a to̱ndi biso̱. Byala babu ba muyao be tapi mulema mam, bongwane̱ pe̱ mba o so̱ṅtane̱ ná Yehova a lakise̱ mba na mbale̱.” We̱nge̱, Arthur e paonia na muboledi o mwemba. E se̱ lo̱ko̱mea le o bia ná Yehova a malee̱le̱ biso̱ ndedi yete̱na jate̱le̱ e!

YEHOVA A MABOLA BISO̱ DIPITA

8. (a) Njika dipita Yehova a bolino̱ mi mikoma e? (b) Bupisane̱ Yesaya 40:29-31, ne̱ni dipita di wusano̱ jongwane̱ Bonayuda bena bate̱le̱ e?

⁸ O je̱ne̱ la mot’a benama, Bonayuda bena ba ta o mukoma ba si ta ba be̱ne̱ dipita to̱ diwo̱. Babilon ni ta ńanea wase ńe̱se̱ e ta e biane̱ ońola banga lao la jese̱le̱ mikoma mao. (Yes. 14:17) To̱ na nika, Yehova a boli tumba lao dipita. A kakane̱ o te̱se̱ tumba lao wonja, to̱ lambo di si wusa pe̱ to̱ jembe̱ mo̱. (Yes. 44:26; 55:12) O miso̱ ma Yehova, Babilon e ta nde ka son a dibudu. (Yes. 40:15) Moto a wungedi te̱ ngo̱ o dibudu, di masumwe nde. Ne̱ni di dipita di wusano̱ jongwane̱ mi mikoma e? Di wusa lo̱ko̱ babo̱. Nde di wusa bola buka nika. Yesaya a tili ná: “Ba ba pite̱ na Yehova ba makusa ngud’a peńa.” (Langa Yesaya 40:29-31.) E, dipita di wusa batea babo̱ ngińa; ba ‘pumwane̱ mapupulan ka mbela.’

9. Nje e wusa bole̱ Bonayuda ba ta o mukoma njo̱m o lakisane̱ makaki ma Yehova e?

⁹ Yehova a boli pe̱ mi mikoma njo̱m o lakisane̱ makaki mao. Njika mo̱ e? Dutea ońola bedinge̱ bena be ta be málonde̱. K’eyembilan ba ta ba bia ná Asiria e ta e mábuka janea la pongo la Irsael, ńalane̱ pe̱ tumba o mukoma. (Yes. 8:4) Be̱n ne̱ni bato ba Babilon ba bumbise̱no̱ Yerusalem, balane̱ pe̱ baje̱ oten o mukoma. (Yes. 39:5-7) Ba ta longe̱ ke̱ kiṅe̱ Sedekia a matubabe̱ miso̱, na ke̱ ba malane̱ mo̱ o Babilon. (Yer. 39:7; Hes. 12:12, 13) Mambo me̱se̱ Yehova a se̱le̱no̱ bīse̱ ma londi. (Yes. 42:9; 46:10) Mam me̱se̱ ma bati nde jouse̱ dube̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ná kakane̱ la Yehova o te̱se̱ babo̱ wonja pe̱ di me̱nde̱ londa!

10. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola ná dipita lasu di be̱ ngińa o min mińa misukan e?

¹⁰ Nje di mokwano̱ e? Mulema mu yuki te̱ biso̱, dipita le ná di lo̱ko̱ biso̱ longwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ne̱ ngud’a peńa. Je nde o mińa ma bobe basingedi ba ngińa bō̱ pe̱ ba mate̱nge̱ne̱ biso̱. Nde, mulema mu s’angame̱n bo̱bo̱ biso̱. Yehova a boli biso̱ dipita la mańaka, le nde longe̱ la bwindea o musango ma mbale̱ na mbo̱le̱. Jangame̱n bola ná di dipita di be̱ ngińa o mo̱nge̱le̱ masu na o mulema masu. Di si boli te̱ nika, dipita lasu di mabe̱ nde oteten a mba ka mudo̱led’a mundi di si me̱ne̱no̱ bwam, ebanja je nde jombwa mo̱ la winda ńe mbindo. Ne̱ni jeno̱ ná di “sangise̱ ni winda,” o bola ná dipita lasu di be̱ ngińa e? Je ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ no̱ngo̱ ponda o je̱ne̱ longe̱ la bwam di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o was’a peńa. Je ná di langa bekwali, jombwa sinima, di senga pe̱ myenge mena mi makwaleye̱ ońola dipita lasu. Je pe̱ ná di kwalisane̱ Yehova o muka jombwea belondisedi ba makaki mao jeno̱ musunga o je̱ne̱.

11. Nje yongwane̱ munańango mō̱ nu ta nu be̱ne̱ diboa di si mabo̱ o be̱ne̱ pe̱te̱ ngińa e?

¹¹ Jombweye ne̱ni dipita di lo̱kino̱, jembe̱ pe̱ munańango mō̱ nu belabe̱ ná Joy, ńena nu ta nu be̱ne̱ diboa di si mabo̱. Mo̱ ná: “Ndutu e yukise̱ te̱ mba, na malangwea nde Yehova ne̱ni na masengano̱ o njib’a mulema; na bi ná a maso̱ṅtane̱ mba. Yehova a malabe̱ mba a bola pe̱ mba ‘ngińa ni pakapakan.’”(2 Kor. 4:7) Joy a me̱ne̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ o was’a peńa owe̱ni ‘to̱ moto a si me̱nde̱no̱ pe̱ kwala ná: Na si jai bwam.’ (Yes. 33:24) Yete̱na biso̱ pe̱ di tele̱ye̱ Yehova mulema, di we̱le̱ pe̱ mulema mwe̱se̱ o dipita lasu, je pe̱te̱ ná di be̱ne̱ ngińa.

12. Njika njo̱m di be̱nno̱ o lakisane̱ makaki ma Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹² Ka nje te̱ Yehova a bolino̱ ońola mikoma, a boli pe̱ biso̱ jita la njo̱m ná di lakisane̱ makaki mao. Dutea te̱ ońola bedinge̱ bena be o londe̱ o miso̱ masu. K’eyembilan, je o je̱ne̱ janea lena le “epasi ngińa, epasi pe̱ bo̱bo̱.” (Dan. 2:42, 43) Di masenga ońola ‘soa la mińangadu le wuma na wuma,’ di mate̱ pe̱ dikalo o “matumba me̱se̱.” (Mat. 24:7, 14) Ben bedinge̱ na bepe̱pe̱ be mouse̱ dube̱ di be̱nno̱ ońola makaki ma Yehova ma malo̱ke̱, mena ma me̱nde̱ londe̱ son a ponda.

YEHOVA A MONGWANE̱ BISO̱ NÁ DI SI BWA BO̱NGO̱

13. (a) Njika mitakisan Bonayuda ba wusano̱ kusa o busa labu la mukoma e? (b) Bupisane̱ Yesaya 41:10-13, ne̱ni Yehova a lo̱kino̱ Bonayuda ba ta o mukoma e?

¹³ To̱ná Yehova a lo̱kino̱ mikoma na dipita la mańaka, a ta a bia ná ba me̱nde̱ kusa mitakisan o busa labu la mukoma. Yehova a ta a bīse̱ ná be̱be̱ na su la mukoma ma Bonayuda, kiṅ’a ngińa e me̱nde̱ bumbise̱ matumba ma dinge̱le̱ Babilon, e ko̱ye̱ pe̱ Babilon mo̱me̱ne̱. (Yes. 41:2-5) Mo̱ Bonayuda ba ta bangame̱n bwa bo̱ngo̱ e? Yehova a lo̱ki tumba lao oboso ba ponda na ben byala ná: “O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa, o si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱.” (Langa Yesaya 41:10-13.) Nje a pulino̱ kwala na ben byala ná “Mba nde ne Loba lo̱ngo̱ e”? A si ta o̱nge̱le̱ Bonayuda ná bowe̱ mo̱, ebanja ba ta ba bia ná bangame̱n bola nika. O diwengisan, a ta nde o̱nge̱le̱ babo̱ ná mo̱ a ta a dia na babo̱.—Mye. 118:6.

14. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ pe̱ mikoma ná mi si bwa bo̱ngo̱ e?

¹⁴ Yehova ongwane̱ pe̱ mikoma ná mi si bwa bo̱ngo̱ ke̱ a mo̱nge̱le̱ babo̱ ná a be̱n ngińa na dibie̱ ba pakapakan. A baise̱ Bonayuda ba ta o mukoma ná bombwe mo̱ń ni londi na ngengeti. Nde a langwea babo̱ ná a si suedi buka te̱ o weka yi ngengeti, a bi pe̱ ye̱se̱ na dina. (Yes. 40:25-28) Ngedi ininga so̱ na bia dina la muboled’ao te̱ e! Yehova a be̱n so̱ te̱ ngińa o weka ngengeti, ke̱ a be̱n pe̱ ngińa o jongwane̱ baboledi bao. E, Bonayuda bena ba ta o mukoma ba si ta ba be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ o taka o mulema to̱ o bwa bo̱ngo̱.

15. Ne̱ni Loba a bo̱ṅsane̱no̱ Bonayuda ba ta o mukoma ońola nje e ta yangame̱n po̱ e?

¹⁵ Yehova a boṅsane̱ pe̱ tumba lao ońola nje e ta yangame̱n po̱. O dongo laboso la kalat’a Yesaya, Loba a langwedi tumba lao ná: “Ala o tuṅ ango̱, kwese̱ jombe̱ lo̱ngo̱; wutame̱ son a ponda natē̱ malinga ma tomba.” (Isa. 26:20) Yen epas’a Bibe̱l e kusi belondisedi baboso yen ebe ponda kiṅe̱ Kore̱s a ko̱ye̱no̱ Babilon. Mutiled’a Grikia mō̱ ńa kwaṅ a tila ná ponda Kore̱s ingedino̱ o Babilon, “anedi [sonj’ao ya bila] ná i bwe bato be̱se̱ ba ta o’boko.” Dutea te̱ ne̱ni baje̱ o Babilon ba bono̱ bo̱ngo̱! Nde, Bonayuda bena ba ta o mukoma ba sungabe̱ yen ebe, ońolana ba sengane̱ bediedi ba Yehova.

16. Ońola nje di s’angame̱nno̱ taka o mulema ońola kie̱le̱ ńasu ni maye̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁶ Nje di mokwano̱ e? Son a ponda ndenge̱ ninde̱ne̱, ni buki ye̱se̱ o myango ma mbel’a moto e me̱nde̱ botea. Ponda e maboteano̱, bato ba me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱ ba pambilane̱ pe̱. Nde baboledi ba Yehova ba si me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱. Di bi ná Yehova e nde Loba lasu. Di me̱nde̱ te̱se̱ ńolo na sim, kana di bino̱ ná “jongise̱ [lasu] le be̱be̱.” (Lukas 21:28) To̱ o ponda ńena mulatako ma matumba mu me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ biso̱, di si me̱nde̱ soa. Yehova a me̱nde̱ bolane̱ ange̱l o tata biso̱, a bola pe̱ biso̱ bediedi be matate̱ biso̱. Ne̱ni di me̱nde̱no̱ kusa be bediedi e? Di si bedi bia. Nde, yen ebe di me̱nde̱ nde kusa mo̱ tongwea na myemba masu. O mbadi po̱ te̱nge̱, me nde ka “tuṅ,” owe̱ni di me̱nde̱no̱ be̱ mbo̱le̱. Ne̱ni jeno̱ ná di boṅsane̱ ońola nje e me̱nde̱ po̱ e? Jangame̱n be̱ be̱be̱ na bonasango na bonańango asu, di le̱le̱me̱ o bupe̱ bediedi di makusane̱no̱ bekokedi ba Loba, di be̱ pe̱ mbaki ná Yehova nde e o die̱le̱ bebokedi basu.—Bon. 10:24, 25; 13:17.

17. Ne̱ni weno̱ ná o wasa lo̱ko̱mea omboa Yehova e?

¹⁷ To̱ná Bonayuda ba ta o mukoma ba tano̱ bangame̱n be̱ o bete̱medi ba ndutu, Yehova a boli babo̱ lo̱ko̱mea di ta di pula babo̱. A me̱nde̱ pe̱ bola mulemlem ońol’asu. To̱ e be̱ so̱ nde nje kie̱le̱ ni maye̱ e me̱nde̱no̱ wana, benga wasa lo̱ko̱mea omboa Yehova. E, lakisane̱ nded’ao ninde̱ne̱. Bola ná dipita lo̱ngo̱ di tike be̱ longe̱. O si dimbea ná, kana Yehova eno̱ Loba lo̱ngo̱, o si be̱n njo̱m to̱ po̱ o bwa bo̱ngo̱.