“Bińo̱ lo po̱so̱ we̱nge̱ nja lo maboleano̱”

1. Nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ bonam na mbale̱ e, ońola nje pe̱ e? (Yesaya 48:17, 18)

SANGO asu ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱ jita, a mapula pe̱ ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ tatan na o kie̱le̱ ni maye̱. (Mul. 3:12, 13) A weki biso̱ o mbadi ńena jeno̱ ná di bola mambo ma betańsedi, nde seto̱ o ńai jeno̱ ná di te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ matanga ma lo̱ndo̱ lasu to̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba nje ye bwam na nje ye bobe. (Mul. 8:9; Yer. 10:23) A bi ná, ná di be̱ bonam na mbale̱, jangame̱n bolea mo̱ di die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi bao.—Langa Yesaya 48:17, 18.

2. Nje Satan a mapulano̱ ná di dube̱ e, nje pe̱ Yehova a bolino̱ e?

² Satan a mapula ná di dube̱ ná je ná di be̱ bonam esibe̱ Yehova, na ná bato ba benama be ná ba die̱le̱ babo̱me̱ne̱. (Bbot. 3:4, 5) Ná Yehova a lee̱ ná Satan e nde ńalobango, ese̱le̱ ná bato ba benama ba die̱le̱ babo̱me̱ne̱ ońola pambo a ponda po̱. E bo̱bi o je̱ne̱ betune̱ bena mbad’a die̱le̱ ńa bato ba benama e mawanano̱. O mune̱ mudi pe̱ Betiledi be londi na byembilan ba bome na bito bena ba ta bonam ońolana ba boledi Yehova. Ńaboso oteten abu e nde Yesu Kristo. Di se̱le̱ je̱ne̱ njo̱m i boli ná a po̱se o bolea Yehova. Denge̱ di mombwea ońola nje jangame̱nno̱ jowe̱ Sango asu ńe o mo̱ń. O sukan, di me̱nde̱ jombwea njo̱m iwo̱ i mabole̱ ná di po̱se o bolea Yehova.

NJO̱M I BOLI NÁ YESU A PO̱SE O BOLEA YEHOVA

3. Nje Satan a kakanno̱ o bola Yesu e, nje pe̱ Yesu a po̱sino̱ o bola e?

³ Ponda a tano̱ o wase, Yesu a ta angame̱n po̱so̱ nja a me̱nde̱no̱ bolea. Ombusa dubise̱ lao, Satan a kakane̱ o bola mo̱ manea ma wase me̱se̱ yete̱na a nungam o jowe̱ mo̱ to̱ ngedi po̱ nde. Yesu alabe̱ nde ná: “A Satan, asumwe̱! Ebanja e tilabe̱ ná: ‘Owe̱ [Yehova] Sango Loba lo̱ngo̱, bolea pe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱.’” (Mat. 4:8-10) Ońola nje Yesu a no̱ngino̱ be bedomsedi e? Jombweye njo̱m iwo̱.

4-5. Ońola njika njo̱m iwo̱ Yesu a po̱sino̱ o bolea Yehova e?

⁴ Njo̱m a boso ni tute̱le̱ Yesu o po̱so̱ bolea Yehova ńe nde ndolo ebanja a be̱nedi Sango ao ndol’a jemea na ńa ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. (Yohane 14:31) Omo̱ń nika, Yesu a mabolea nde Yehova ońolana nika nde ńe lambo di te̱nge̱n o bola. (Yohane 8:28, 29; Bbī. 4:11) A bi ná Yehova nde e mbondo a longe̱, a bi pe̱ ná e ńai beno̱ ná ba lakisane̱ a sangi pe̱ mulema. (Mye. 33:4; 36:9; Yak. 1:17) Yehova a malangwea Yesu mbale̱ ponda ye̱se̱ mo̱ pe̱ nde a boli Yesu mambo me̱se̱ a be̱nno̱. (Yohane 1:14) O diwengisan, Satan nde a wan kwedi. E nde ńalobango ńena ńe mukubo nu mombweye̱ pe̱ nde bwam ba mo̱me̱ne̱. (Yohane 8:44) Kana Yesu a tano̱ a bia ma mambo me̱se̱, a s’o̱nge̱le̱ so̱ to̱ buńa ná embilane̱ Satan o te̱nge̱ne̱ Yehova.—Fil. 2:5-8.

⁵ Njo̱m nipe̱pe̱ ni boli ná Yesu a po̱se o bolea Yehova ńe nde ná a dutedi ońola mambo mena ebol’ao ya jemea e me̱nde̱no̱ wana. (Bon. 12:2) A ta a bia ná a bengi te̱ be̱ jemea a me̱nde̱ sangise̱ dina la Sango ao, na ná tongwea na mo̱ pe̱ nde take ńe̱se̱ Diabolo a wanno̱ e me̱nde̱no̱ bo̱.

OŃOLA NJE JANGAME̱NNO̱ JOWE̱ YEHOVA

6-7. Ońola nje bato jita we̱nge̱ ba si ma boleano̱ Yehova e, nde ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ nde jowe̱ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ e?

⁶ Bato jita ba si mabolea Yehova we̱nge̱ ońolana ba si bedi bia bede̱mo bao be masise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na mo̱, ba si bi pe̱ to̱ mambo ma bwam me̱se̱ a boledino̱ babo̱. Nik’e ta pe̱ mbale̱ ońola ba bena ńamuloloma Paulo a te̱ye̱no̱ dikalo o Aten.—Bebolo 17:19, 20, 30, 34.

⁷ Paulo a teleye̱ basengedi bao ná Loba la mbale̱ “nde a mabole̱ be̱se̱ longe̱ na we̱i na mambo me̱se̱.” A bati ná: “Ońol’ao nde di be̱nno̱ longe̱, di madangwano̱, jeno̱ pe̱.” Loba nde e muwekedi ńena nu “boli ná matumba ma bato me̱se̱ . . . me nde maya mō̱,” mo̱me̱ne̱ mō̱ so̱ nde jangame̱nno̱ jowe̱.—Bebolo 17:25, 26, 28.

8. Nje Yehova a si me̱nde̱no̱ bola to̱ buńa e? Bola beteledi.

⁸ Kana eno̱ muwekedi a be̱ pe̱ Ńasam o misipo, Yehova a wusa ńakisane̱ bato ná bowe̱ mo̱. Nde Yehova a si me̱nde̱ bola nika to̱ buńa. O mulopo ma nika, a boli biso̱ mambo ma malee̱ ná e longe̱ a to̱ndi pe̱ mō̱ ńasu te̱ jita. A mapula ná bato be̱se̱ ba be̱ mako̱m mao o bwindea. (1 Tim. 2:3, 4) Ońola nika nde a longino̱ biso̱ ná jokwe̱le̱ bape̱pe̱ mambo jombwea mwano mao, di langweye pe̱ babo̱ mambo ma bwam mena a me̱nde̱no̱ bolea mbel’a moto. (Mat. 10:11-13; 28:19, 20) A boli pe̱ ná di be̱ oteten a myemba owe̱ni a te̱se̱no̱ bombwedi ba ndolo o jombwea biso̱.—Bebolo 20:28.

9. Ne̱ni ndol’a Yehova e me̱ne̱no̱ e?

⁹ Ndol’a Yehova e me̱ne̱ne̱ pe̱ o mbadi a mombweano̱ ba bena ba si madube̱ ná e. Dutea ná o pambo a pond’a mimbu jita, lodun la bato lo po̱si o die̱le̱ longe̱ labu kaponda bete̱sedi babu ba nje ye bwam na nje ye bobe. Nde to̱ na nika, Yehova a boli babo̱ nje e mapule̱ ná ba benge be̱ longe̱ ba bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Mat. 5:44, 45; Bebolo 14:16, 17) A boli ná ba we̱le̱ be̱ne̱ mako̱m na mbia mwena mu to̱ndi babo̱, ba be̱ne̱ bana ba bwane̱ pe̱ bepuma b’ebol’abu muńe̱nge̱. (Mye. 127:3; Mul. 2:24) Man me̱se̱ ma malee̱ nde na bwē ná Sango asu ńe o mo̱ń a to̱ndi bato ba benama be̱se̱. (Bbus. 34:6) Jombweye so̱ njo̱m iwo̱ i mabole̱ ná di po̱se o bolea Yehova na ne̱ni a manamse̱no̱ ba bena ba po̱si o bolea mo̱.

NJO̱M I MABOLE̱ NÁ DI PO̱SE O BOLEA YEHOVA

10. (a) Nje ye njo̱m a boso ni matute̱le̱ biso̱ o jowe̱ Yehova e? (Mateo 22:37) (b) Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ we̱lisane̱ ońol’ango̱ e? (Myenge 103:13, 14)

¹⁰ Kapo̱ ka Yesu, njo̱m a boso ni matute̱le̱ biso̱ o bolea Yehova ńe nde ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ di be̱nedino̱ mo̱. (Langa Mateo 22:37.) Joko te̱ bia bede̱mo ba Yehova nik’e masise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na mo̱. K’eyembilan, jombweye we̱lisane̱ Yehova a be̱nno̱ ońol’asu. Ponda Bonaisrael ba bangino̱ sengane̱ mo̱, a so̱so̱me̱ye̱ nde babo̱ ná: “Bińo̱ ate̱le̱ so̱ moto te̱ asumwe̱ o ngea ao ńa bobe.” (Yer. 18:11) Yehova a si madimbea ná di titi ke̱nge̱nge̱, je nde dibudu. (Langa Myenge 103:13, 14.) Di dutedi te̱ ońola we̱lisane̱ la Yehova na bede̱mo bao bepe̱pe̱ be masise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na mo̱, nik’e si matute̱le̱ biso̱ o bolea mo o bwindea e?

11. Njika njo̱m ipe̱pe̱ i matute̱le̱ biso̱ o po̱so̱ bolea Sango asu ńe o mo̱ń e ?

¹¹ Njo̱m nipe̱pe̱ ni matute̱le̱ biso̱ o bolea Yehova ńe nde ná nika nde ńe lambo di te̱nge̱n o bola. (Mat. 4:10) Omo̱ń a nika, di bi pe̱ nje ebol’asu ya jemea e me̱nde̱no̱ wana. Di mabolea te̱ Yehova na jemea, di masangise̱ dina lao, di lee̱ ná Diabolo e nde mot’a lobango di bwese̱ pe̱ mulema ma Sango asu muńe̱nge̱. Ye pe̱ te̱ ná di po̱si o bolea Yehova tatan, di be̱n dipita la bolea mo̱ o bwindea!—Yoh 17:3.

12-13. Nje di mokwano̱ na myango ma Jane na Pam e?

¹² O ponda di diano̱ eso̱mbe̱ je ná jokwa to̱ndo̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, ni ndolo e me̱nde̱ bata be̱ ngińa nika di madunano̱. Maka eyembilan a bonańango ba dibum diwo̱ Jane na Pam.a Jane a ta a be̱ne̱ 11 la mbu Pam pe̱ 10 la mbu ponda ba botedino̱ jokwa Bibe̱l. To̱ná bayedi babu ba si tano̱ ba pula jokwa Bibe̱l ba boli babo̱ wonja o jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova etum te̱ ba me̱nde̱no̱ jukea o mitin mwemba na mbia mwe̱se̱ o su la woki te̱. Jane mo̱ ná, “Nje Mboṅ a Yehova yokwe̱le̱no̱ mba o Bibe̱l yongwane̱ mba o lembe̱ mińakisan ma mako̱m mam m’esukulu o no̱ngo̱ banga na po̱ngo̱ musonje.”

¹³ Ombusa mimbu to̱ mininga, babo̱ babane̱ ba timbi bate̱ dikalo. Ombusa ponda, ba botedi ebol’a paonia nde o mulemlem ma ponda bombwea pe̱ bayedi babu ba ta ba mádune̱. Jane o̱nge̱le̱no̱ nje ba kusino̱, a kwali ná: “Na se̱le̱ nde jokwa ná Yehova a mombwea mako̱m mao na jemea, na ná ka nje te̱ 2 Timoteo 2:19 e makwalano̱, ‘Yehova a bi bona bao.’” Penda to̱ po̱ e titi ná Yehova a mombwea ba bena ba po̱si o to̱ndo̱ mo̱ na bolea mo̱!

14. Ne̱ni byala basu na bebolo basu beno̱ ná be lingea Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Di mapula no̱ngo̱ dongo o sangise̱ dina la Yehova na mpoṅ mwe̱se̱ mu kwalabe̱ ońol’ao. Di kwale ná o be̱n diko̱m la batabata lena le muyao, di sangi mulema, di malakise̱ pe̱. Nde buńa bō̱, o senga moto a makwala ná diko̱m lo̱ngo̱ le njo di titi pe̱ to̱ mbale̱. Nje o me̱nde̱no̱ bola e? O malingea nde mo̱. Mulemlem pe̱, ponda Satan na ba be owas’a ngiń’ao ba mańamse̱no̱ dina la Yehova na mpoṅ ba macamane̱no̱, di malingea nde mo̱ na ngińa ńe̱se̱ ke̱ di mabīse̱ mbale̱ jombwea mo̱. (Mye. 34:1; Yes. 43:10) Di malee̱ ná di mapula bolea Yehova na mudī masu mwe̱se̱ tongwea na byala basu na bebolo basu.

15. Njika mambo ma bwam mō̱ ma po̱yedi námuloloma Paulo ombusa mawengisan a po̱ngino̱ o longe̱ lao e? (Filipi3:7, 8)

¹⁵ Di le̱le̱m o wana mawengisan o longe̱ lasu ná di we̱le̱ bolea Yehova o mbadi a do̱lisane̱no̱ to̱ o bata bolea mo̱. K’eyembilan, ńa muloloma Paulo a po̱si o jese̱le̱ beto̱ti bende̱ne̱ o ebas’ao ná a bupe̱ Yesu a boleye pe̱ Yehova. (Gal. 1:14) Nik’e boli ná a be̱ne̱ longe̱ di londi na mambo me muse̱ṅ a kuse pe̱ epolo o janea mwemba na Kristo o mo̱ń. A sombwe̱ bedomsedi a no̱ngino̱ o bolea Yehova tom, to̱ biso̱ pe̱ di si me̱nde̱ jombwe̱.—Langa Filipi 3:7, 8.

16. Nje di mokwano̱ na myango ma Julia e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁶ Yete̱na di we̱le̱ ebol’a Yehova o epol’a boso o longe̱ lasu, je ná di be̱ bonam tatan na o kie̱le̱ ni maye̱. Jombweye myango ma munańango mō̱ nu belabe̱ ná Julia. Obiana a mokwa bia mbale̱, Julia a ta nde mulo̱ngedi o ebas’ao ponda a tano̱ ngo̱ndedi. Mubie̱ lo̱ngo̱ Opera mō̱ embino̱ ná Julia a bi lo̱ngo̱, na mo̱ a longa mo̱ o lo̱ngo̱ Opera. Ja to̱ son, Julia a botedi busa dina ka mulo̱ngedi ńe mpete̱, a ta pe̱ ala lo̱ngo̱ o mandabo ma musiki ma biane̱ jita. Nde ke̱ e o esukul’a musiki e biane̱ jita, diko̱m la klasi diwo̱ di botedi kwalisane̱ mo̱ jombwea Loba di tele̱ye̱ pe̱ mo̱ ná Loba a be̱n dina, Yehova. Nik’e s’indi, na Julia a botea jokwa Bibe̱l ngedi iba woki te̱. O sukan, a no̱ngi bedomsedi o bolane̱ pond’ao na ngud’ao ńe̱se̱ o bolea Yehova o mulopo ma wasa be̱ mulo̱nge̱ myenge nunde̱ne̱. Be bedomsedi be si ta bu o no̱ngo̱. Mo̱ ná: “Bato jita ba langwedi mba ná ne nde ńamse̱ jabea lam la bia lo̱ngo̱, nde na ta na pula bolane̱ longe̱ lam o mususu o bolea Yehova.” We̱nge̱ ne̱ni a masengano̱ jombwea bedomsedi a no̱ngino̱ yā 30 ma mbu we̱nge̱ e? Mo̱ ná “Na be̱n musango ma teten, ne pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ ńo̱ng’am ye̱se̱ o kie̱le̱ ni maye̱.”—Mye. 145:16.

BENGA BOLEA YEHOVA

17. Ne̱ni be̱ be̱be̱ na su la yen ebe̱yed’a mambo di mombweano̱ ba ba mápo̱se̱ o bolea Loba na ba bena ba si bedi po̱so̱ o bolea mo̱ e?

¹⁷ Jā nde be̱be̱ na su la yen ebe̱yed’a mambo. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Ebanja ‘son a ponda’ ninka, ‘nu ńangame̱n po̱ a mapo̱, a si me̱nde̱ jindea.’” (Bon. 10:37) Ne̱ni nik’e mombweano̱ biso̱ e? O mudi mō̱, ponda ni dia ná bato ba po̱se o bolea Yehova e wuto. (1 Kor. 7:29) O mune̱ pe̱ yete̱na di mápo̱so̱ o bolea Loba, di bi ná to̱ná di me̱nde̱no̱ kusa mitakisan, mi me̱nde̱ nde be̱ ońola “son a ponda.”

18. Nje Yesu na Yehova ba mapulano̱ ná di bole e?

¹⁸ Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba si bupe̱ mo̱ ońola son a ponda buka te̱ nde ba benge nde bupe̱ mo̱. (Mat. 16:24) Ońola nika yete̱na je o bolea Yehova ye mimbu jita we̱nge̱, di benge bola nika esibe̱ wo̱lo̱. Jangame̱n bol’ebolo na ngińa ná di je o bedomsedi di no̱ngino̱ o bolea mo̱. Nika ńe ná e be̱ ndutu, nde e se̱ minam na muńe̱nge̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ to̱ tatan mo̱me̱ne̱ e!—Mye. 35:27.

19. Nje di mokwano̱ na myango ma Gene e?

¹⁹ Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ba mabolea te̱ Yehova ba titi ná ba bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. We te̱ eso̱mbe̱, mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná we ná o bo̱lo̱ne̱ lambo ke̱ o mabolea Yehova e? Eso̱mb’a munasango ewo̱ e belabe̱ ná Gene e kwali ná: “Na ta nde ne̱ne̱ biana be̱ Mboṅ a Yehova di makaka mba. E ta nde biana jita la bana bena ba koki mwemba na mba ba ta muńe̱nge̱ o bola mambo ka wala o ndema, busane̱ diko̱m la muto to̱ joka maloko ma video me njo, ke̱ mba pe̱ nangame̱n nde tombise̱ pond’am o ndongame̱n na o dikalo.” Ne̱ni ni mbad’a dutea e timbino̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a Gene e? Mo̱ ná “Na botedi o bola mambo ma bobe o diwuta, ońola ponda po̱ te̱nge̱ nokane̱ longe̱. Nde nik’e si wanedi mba bonam ba mbale̱. Na botedi so̱ jo̱nge̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l bena na bangino̱ bupe̱, na mba na no̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova na mulema mwe̱se̱. Botea ni ponda, e me̱ne̱ne̱ ná Yehova alabe̱ mika mam me̱se̱.”

20. Njika ngaban jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

²⁰ Mulo̱nge̱ myenge mō̱ a lo̱ngedi Yehova ná: “Bonam na nu o mapo̱so̱no̱ na bake̱ be̱be̱ na wa, o ja o beboko bo̱ngo̱.” (Mye. 65:5) Di no̱nge so̱ ngaban o benga bolea Yehova kapo̱ ka Yosua nu kwali ná: “Nde mba na ndabo am di mabolea nde Yehova.”—Yos. 24:15.