Nghee hatu dulu okuxwepopaleka onghedi omo hatu ningi eenghundafana
MBELA oho mono shipu okukundafana navamwe? Ovanhu vahapu ihava mono shipu okukundafana navamwe, unene tuu novanhu ovo vehe shii. Otashi dulika ve na eehoni, nohave lipula kutya: ‘Ohandi ka popya shike? Ongahelipi handi dulu okuhovela eenghundafana? Ongahelipi handi dulu oku di kaleka po?’ Omafimbo amwe, ovanhu ovo ve hole okupopya ohava kala ashike tava popi, ndele ihava pe vakwao omhito. Ohashi kala shidjuu kovanhu va tya ngaho okweefa vamwe va popye yo, noihava pwilikine naanaa ngeenge vakwao tava popi. Onghee hano, atusheni kutya nee otu na eehoni ile otu hole okupopya, otwa pumbwa okuxwepopaleka onghedi omo hatu ningi eenghundafana.
Kala ho kufa ombinga meenghundafana keumbo
Omolwashike ito hovele keumbo okuxwepopaleka onghedi omo ho kundafana navamwe? Eenghundafana tadi tungu otadi ka ningifa oukwaneumbo u kale wa hafa.
Oshinima osho tashi dana onghandangala unene mokuninga eenghundafana tadi tungu osho okukala tu na ko nasha lela navamwe. (Deut. 6:6, 7; Omayel. 4:1-4) Ngeenge otu na ko nasha novanhu, ohatu ka kala hatu va pe omhito yokupopya eshi hatu kundafana navo nokupwilikina kuvo eshi tava popi. Osha fimana yo okukala hatu kundafana navamwe oinima oyo tai ti sha. Ngeenge ohatu lesha nokukonakona Ombibeli pandjikilile, ohatu ka kala tu na shihapu osho hatu dulu okupopya kombinga yasho. Ohatu dulu okuhovela eenghundafana hatu longifa okambo Konakona Omishangwa keshe efiku. Ohatu dulu yo okuhovela eenghundafana mokuhokololelafana oimoniwa oyo twa hafela moilonga yomomapya momukokomoko wefiku. Otashi dulika yo tu hokolole kombinga yoshinima tashi hongo ile shiyolifa osho twa lesha kombinga yasho. Kaleni hamu kundafana oinima ya tya ngaho pandjikilile mu li oukwaneumbo. Osho otashi ke shi ninga shipu kufye okuhovela eenghundafana novanhu vamwe ve lili.
Okukundafana novanhu ovo tuhe shii nale
Ovanhu vahapu ohava ongaonga okuhovela eenghundafana novanhu ovo vehe shii nale. Ndele molwaashi Eendombwedi daJehova odi hole Kalunga nosho yo ovanhu vakwao, ohadi ningi eenghendabala da mana mo di lihonge nghee tadi dulu okukundafana navamwe opo di dule oku va udifila eeshili dOmbibeli. Oshike mbela tashi dulu oku ku kwafela u xwepopale moshinima osho?
Efinamhango olo li li mOvafilippi 2:4 otali dulu oku tu kwafela. Momushangwa oo, ohatu ladipikwa tuha tale ‘ashike shetu vene, ndelenee noshavakwetu yo.’ Diladila kwaashi: Ngeenge opo to shakeneke omunhu oshikando shotete, otashi dulika a kale e na oumbada. Ongahelipi to dulu oku mu kwafela a kale a manguluka okupopya naave? Omokupopya naye to limemesha nosho yo newi loukaume. Ashike ope na natango oinima ikwao oyo hatu dulu okuninga.
Otashi dulika wa hanga omunhu oo e lipyakidila ile te lipula noinima imwe i lili. Ngeenge owa hovele ashike okukundafana kombinga yaasho wa endela nopehe na okudiladila kwaasho te lipula nasho, mbela ota ka tambula ko ngoo etumwalaka loye? Jesus okwa li a ninga po shike eshi a li a shakeneka omukainhu Omusamaria pondungu? Omukainhu oo okwa li ta diladila shi na sha nokuteka omeva. Jesus okwa hovela okupopya naye kombinga yomeva o venevene, opo nee lwopokati opo okwa hovela okupopya oinima yopamhepo, nokwa li tava hafele eenghundafana di shambula nomukainhu oo. — Joh. 4:7-26.
Ngeenge ou shii okunongonona nawa ovanhu, otashi dulika u mone kutya otava diladila shike. Mbela omunhu ota monika a hafa ile okwa nyika oluhodi? Mbela omunamido notashi dulika a nyika ounghundi? Mbela ope na omaumbangi oo taa ulike kutya meumbo omo omu na ounona? Mbela omunhu ota monika a hepuluka ile ota nane noudjuu monghalamwenyo? Mbela meumbo omwa fewekwa noinima yopalongelokalunga ile omunhu okwa djala sha kolutu osho tashi ulike kutya oku hole ongeleka? Ngeenge owa kaleke oinima oyo momadiladilo eshi to popi nomunhu wonhumba, omunhu oo ota ka mona kutya ou na ko nasha naye.
Ngeenge omuneumbo ota popi e lipatela meumbo, oto ka fika pexulifodiladilo lilipi? Omunhu oo tashi dulika a tila. Oto dulu okuhovela eenghundafana naye to popi kombinga youtile.
Moitukulwa imwe, oto dulu okunanena omunhu meenghundafana moku mu lombwela kombinga yoye mwene, tashi dulika to mu lombwele shi na sha nonakudiwa yoye ile kutya omolwashike we uyila keumbo laye, omolwashike wa itavela Kalunga, oshike she ku linyengifa u hovele okukonakona Ombibeli ile kutya ongahelipi Ombibeli ye ku kwafela. (Oil. 26:4-23) Ashike ou na oku shi ninga nelungi nokukaleka momadiladilo elalakano loye. Osho oshi na oupu okulinyengifa omunhu oo e ku lombwele sha kombinga yaye ile nghee ha tale ko oinima yonhumba.
Momaputuko amwe, oshi li onghedindjikilile okuyakula nawa ovanhu. Otashi dulika ovanhu ve ku shive u uye meumbo ndele tave ku pe oshipundi. Ngeenge eshi tamu popifafana owa pula shi na sha nonghalo youkwaneumbo nokupwilikina nelitulemo eshi to nyamukulwa, omuneumbo naye otashi dulika a ka pwilikine nelitulemo kwaasho to ka popya. Ovanhu vamwe ohava hafele okutalelwa po, nomolwaasho pehovelo leenghundafana otashi dulika twa pumbwa okupopya manga oinima imwe i lili fimbo inatu hovela oku va udifila. Ofimbo tamu popi kombinga yoinima imwe i lili, otashi dulika mu mone oinima oyo amushe tamu tu kumwe, oyo tamu dulu okutungila kuyo opo mu hovele eenghundafana dopamhepo tadi ti sha.
Oto ka ninga po shike ngeenge moshitukulwa sheni omu na ovanhu vahapu ovo hava popi omalaka amwe e lili? Oto ka udifila ngahelipi ovanhu ovo? Ovanhu ovo otava ka mona kutya ou na ko nasha navo ngeenge owe lihongo nande okupopifa ashike momalaka avo. Osho otashi ke ku kwafela yo u hovele eenghundafana navo.
Nghee to dulu okutwikila neenghundafana
Opo u kaleke po eenghundafana, kala u na ko nasha nomatyekosha omuneumbo. Mu ladipika a popye omaliudo aye. Ngeenge owa pula omapulo taa wapalele, omuneumbo ota ka kala e udite a manguluka okuholola omaliudo aye. Oshiwa okupula omunhu omapulo e na sha netaleko laye, molwaashi ohashi mu linyengifa a yandje enyamukulo ta yelifa, ponhele ashike yokunyamukula kutya heeno ile ahowe. Pashihopaenenwa, ngeenge owa tumbula nande oupyakadi wonhumba oo wa kuma ovanhu moshitukulwa sheni, oto dulu okupula to ti: “Mbela oto diladila kutya oshike sha etifa onghalo oyo?” Ile “Mbela oshike tashi dulu okuningwa po opo oupyakadi oo u kandulwe po?”
Ngeenge wa pula omunhu epulo, pwilikina nawa eshi ta nyamukula. Ulika kutya owa hokwa osho ta popi mokutya sha shi na sha naasho a popya, mokukomona komutwe ile okuninga sha osho tashi ulike kutya oto pwilikine. Ino mu kwata melaka. Ou na okukala to pwilikine lela nelitulemo kwaasho ta popi. Nomolwaasho Ombibeli oya ti: “Omunhu keshe na kale ha endelele okupwilikina, ne liteelele mokupopya.” (Jak. 1:19) Ngeenge to ningi etyekosha, ulika kutya owa li to pwilikine filufilu eshi omunhu a li ta popi.
Kala yo u shii kutya hamunhu keshe ta ka nyamukula omapulo oye. Ovanhu vamwe otashi dulika ashike ve limemeshe ile va lundulule oipala yavo. Vamwe otashi dulika va nyamukule ashike kutya heeno ile ahowe. Ndele ino kala wa nyemata; lididimika ashike. Ino kendabala okukondjifila omunhu meenghundafana ngeenge ina hala. Ashike ngeenge omunhu okwa hala okupwilikina, longifa omhito oyo u mu lombwele omadiladilo opamishangwa taa tungu. Mokweendela ko kwefimbo, omunhu a tya ngaho otashi dulika a ka kale e ku tala ko u li kaume kaye. Otashi dulika yo a kale a manguluka oku ku lombwela omaliudo aye.
Pexulilo leenghundafana doye novanhu, ninga elongekido u aluke vali. Pashihopaenenwa, ngeenge omunhu okwe ku pula omapulo mahapu, nyamukula ashike amwepo, ove to fiye po limwe ile avali u uye u a nyamukule oshikando tashi landula. Mu udanekela kutya oto ka konga ouyelele ndele to aluka mu uye mu u kundafane naye. Ngeenge omunhu ine ku pula omapulo, pexulilo leenghundafana deni oto dulu oku mu pula epulo olo u wete kutya otashi dulika a kale a hala okuuda enyamukulo lalo. Mu udanekela kutya oto uya mu li kundafane oshikando tashi landula. Oto dulu okuhanga ouyelele muhapu tau kwafa mokambo Oipalanyole yeenghundafana dopaMbibeli, embo Ombibeli otai hongo lela shike?, nosho yo oifo yOshungonangelo no-Awake! oyo opo ya piti.
Ngeenge to kundafana novaitaveli vakweni
Ngeenge wa shakeneke Eendombwedi daJehova dikweni oshikando shotete, oho ningi ngoo eenghendabala oku di popifa opo mu lishiive? Ile oho kala ashike wa mwena? Ohole yetu yokuhola ovamwatate oi na oku tu linyengifa tu katuke eenghatu opo tu va shiive. (Joh. 13:35) Mbela ou na oku shi enda ngahelipi? Ngeenge owa shakene nomumwatate wonhumba, oto dulu okupopya edina loye, ndele to mu pula laye. Oto dulu yo oku mu pula kutya okwe lihonga ngahelipi oshili. Osho otashi dulu shi twale meenghundafana dihokwifa notashi ke mu kwafela mu shiivafane. Nonande onghedi omo to popi inai yela nawa, eenghendabala odo to ningi otadi ka ulikila omumwaxo oo kutya ou na ko nasha naye shili, naasho osho sha fimana.
Oshike mbela tashi ke ku kwafela mu ninge eenghundafana tadi ti sha nomukwaneongalo mukweni. Ulika kutya ou na ko nasha nomunhu oo nosho yo oukwaneumbo wavo. Ngeenge otamu kundafana konima yokwoongala, popya shi na sha naasho wa uda mokwoongala osho u wete tashi kwafa. Eenghundafana da tya ngaho otadi ke mu tunga amushe. Oto dulu yo okutumbula oshitwa shonhumba shihokwifa osho wa lesha mOshungonangelo ile mo-Awake! oyo opo ya piti. Ashike katu na oku shi ninga nelalakano lokuliulika kutya otu shii shi fike peni. Ndele elalakano letu olo okukundafana kombinga yoshinima osho twa hafela. Otamu dulu yo okupopya kombinga yoshipopiwa osho umwe womunye ta ka yandja mOfikola yOukalele woPauteokratika nokuninga omaetepo e na sha nanghee tashi dulu okuyandjwa. Otamu dulu yo okuhokololelafana oimoniwa oyo mwa hafela moukalele.
Molwaashi otu na ko nasha novanhu, ohashi tu ningifa luhapu tu popye shi na sha noinima oyo va popya ile va ninga. Ohatu dulu yo okuninga oiyolifa. Ndele otu na okulipula kutya, ‘Mbela osho hatu popi otashi ka tunga ngoo vamwe?’ Ngeenge ohatu dulika komayele Eendjovo daKalunga nohatu linyengifwa kohole yopakalunga, osho hatu ka popya otashi ka tunga vamwe. — Omayel. 16:27, 28; Ef. 4:25, 29; 5:3, 4; Jak. 1:26.
Otwa pumbwa okukala hatu lilongekida ofimbo inatu ya moilonga yomomapya. Omolwashike ito lilongekida sha shihokwifa opo u ke shi lombwele ookaume koye? Ngeenge to lesha ile wa uda oinima ihokwifa, didilika oitwa oyo wa hala oku ka hepaululila vamwe. Mokweendela ko kwefimbo, oto ka kala u na shihapu osho to dulu okuhokololela vamwe. Kungaho, oto ka dula okupopya kombinga yoinima i lili noku lili, shihe fi ashike oinima oyo ya pamba okukalamwenyo kwoye. Komesho yaaishe, okupopya kwoye naku ulike kutya owa lenga Eendjovo daKalunga. — Eps. 139:17.