Etukulwa etiheyali
Osho hatu lihongo mokweefa kwaKalunga oukolokoshi u kale po
1, 2. (a) Ngeno Jehova okwa hanaunine po diva ovanashibofa muEden, osho ngeno oshe tu kuma ngahelipi? (b) Elongekido lopahole lilipi Jehova e tu ningila?
TATEKULULULWA Jakob okwa ti: “Omuvalu womafiku okukala kwange omanini noe yadi oluhodi.” (Genesis 47:9) Sha faafana, Job okwa ti kutya omunhu “ta kala po omafiku manini ndee ta kuta oupyakadi.” (Job 14:1) Ngaashi vo, vahapu vomufye otwa shakeneka omaupyakadi, okuhenouyuki, nokuli noiponga inene. Ndelenee okudalwa kwetu kaku fi okuhenouyuki kwaKalunga. Doshili, katu na omadiladilo nomalutu a wanenena nosho yo eumbo lOparadisa oyo Adam naEva va li ve na petameko. Ndele ongahelipi ngeno Jehova okwe va hanaunine po meendelelo eshi va tukulula oshibofa? Nonande ngeno kakwa li taku ka kala omikifi, oluhodi ile efyo, ngeno inaku kala yo ovanhu. Ngeno inatu dalwa. Kalunga okwa efa nonghenda Adam naEva va dale ounona, nokuli nande ounona ovo ova fyuulula okuhawanenena. Nosho yo okupitila muKristus, Jehova okwa ninga elongekido opo tu mone osho sha kanifwa kuAdam—omwenyo waalushe meduparadisa.—Johannes 10:10; Ovaroma 5:12.
2 Itashi tu ladipike tuu okukala twa teelela okukala fiyo alushe mounyuni mupe meenghalo dOparadisa, omo hatu ka kala twa manguluka komikifi, koluhodi, kouyahame nokefyo nosho yo kovakolokoshi! (Omayeletumbulo 2:21, 22; Ehololo 21:4, 5) Ndele okudja mwaasho sha shangwa mOmbibeli, ohatu lihongo mo kutya ofimbo okuxupifwa kwetu pauhandimwe kwa fimanenena kufye nosho yo kuJehova, ope na sha sha fimanenena osho sha kwatelwa mo.
Omolwedina laYe linene
3. Oshike sha kwatelwa mewanifo lelalakano laJehova li na sha nedu nosho yo novanhu?
3 Edina laKalunga ola kwatelwa mo mokuwanifa po elalakano laye li na sha nedu nosho yo novanhu. Edina olo, Jehova, otali ti “Oha ningifa.” Onghee hano edina laye otali ulike kondodo yaye e li Omunamapangelo aeshe, Omunamalalakano, Kalunga koshili. Omolwondodo yaJehova, ombili nonghalonawa yeshito alishe otai pula opo edina laye nosho yo osho la kwatela mo i fimanekwe nefimaneko alishe olo ye li wana nonokutya oishitwa aishe i dulike kuye.
4. Elalakano laJehova li na sha nedu ola kwatela mo shike?
4 Konima yokushita Adam naEva, Jehova okwe va pa oilonga okulonga. Okwa yelifa nawa kutya elalakano laye kala li ashike okupangela edu alishe—okutamununa mo eengaba dOparadisa—ndele oku li yadifa yo noludalo lavo. (Genesis 1:28) Mbela elalakano olo ola li tali ka ponya omolwokunyona kwavo? Itashi ka dinifa tuu edina laJehova Omunaenghono adishe ngeenge ina wanifa po elalakano laye li na sha nedu nosho yo novanhu!
5. (a) Ngeenge ovanhu votete ova li komuti wokushiiva ouwa nowii, onaini va li ve na okufya? (b) Ongahelipi Jehova a wanifa po eendjovo daye odo di li muGenesis 2:17 nonande ina dimbwa elalakano laye li na sha nedu?
5 Jehova okwa li a londwela Adam naEva kutya ngeenge ova kala inava dulika ndele tava li komuti wokushiiva ouwa nowii, otava ka fya ‘efiku tuu olo’ tava li kuo. (Genesis 2:17) Omolwokuwanifa eendjovo daye, Jehova okwe va pa ondjo mefiku olo va nyona nokwe va tokolela efyo. Pataleko laKalunga, Adam naEva ova fya efiku olo. Ndele opo a wanife po elalakano laye li na sha nedu, Jehova okwe va efa va mone oludalo fimbo inava fya palutu. Ndele nande ongaho, molwaashi Kalunga ota dulu okutala ko omido 1 000 di li ngaashi efiku limwe, eshi Adam a fya e na omido 930, ka li a wanifa “efiku” limwe. (2 Petrus 3:8; Genesis 5:3-5) Kungaha, oushili waJehova owa li wa yukipalifwa shi na sha nokutya onaini va li tava ka handukilwa, nelalakano laye li na sha nedu kala li la iwa moshipala kefyo lavo. Ndele ovanhu inava wanenena mwa kwatelwa ovakolokoshi, ova kala va efuwa va kale nomwenyo oule wefimbo lonhumba.
6, 7. (a) PaExodus 9:15, 16, omolwashike Jehova a efa ovakolokoshi va kale po oule wefimbo? (b) Shi na sha naFarao, eenghono daJehova oda li da ulikwa ngahelipi, nongahelipi edina laYe la shiivifwa? (c) Oshidjemo otashi ka kala shike eshi onghalelo youkolokoshi yopaife tai ka xula po?
6 Osho Jehova a ti komupangeli waEgipti momafiku aMoses otashi ulike natango kutya omolwashike a efa ovakolokoshi va kale po. Eshi Farao a kelela okudja mo kwOvaisrael muEgipti, Jehova ine mu dipaa meendelelo. Opa li pa etwa Omahandukilo Omulongo moshilongo, taa ulike eenghono daJehova meenghedi dikumwifi. Eshi elondwelo li na sha nehandukilo etiheyali la ningwa, Jehova okwa lombwela Farao kutya okwa li ta dulu oku mu dima po noupu nosho yo ovanhu vaye kombada yedu. Ndele Jehova okwa ti: “Ame nde ku efa u kale po, opo ndi shiive okumonifa eenghono dange muove, edina lange opo li udifwe kombada yedu alishe.”—Exodus 9:15, 16.
7 Eshi Jehova a mangulula Ovaisrael, edina laye ola ka shiivika shili apeshe. (Josua 2:1, 9-11) Kunena, nonande opa pita omido di dule 3 500, osho a ninga nale inashi dimbuwa. Edina lopaumwene olo Jehova halo ashike la shiivifwa, ndele noshili yo i na sha namwene wedina olo. Osho osha ulika kutya Jehova oye Kalunga oo ha diinine omaudaneko aye noha katuka onghatu omolwovapiya vaye. (Josua 23:14) Osha ulikwa kutya omolweenghono daye dinenenene, kape na osho tashi ka imba elalakano laye li wanifwe. (Jesaja 14:24, 27) Onghee hano, ohatu dulu okukala tu na elineekelo kutya mafiku ota ka katuka onghatu omolwovapiya vaye ovadiinini mokuhanauna po onghalelo aishe yaSatana youkolokoshi. Euliko leenghono dinenenene odo nokufimanekifa edina laJehova oko taku ka etifwa kwaasho, itaku ka dimbuwa nande. Omauwa itaa ka xula po nande.—Hesekiel 38:23; Ehololo 19:1, 2.
‘Oule ou fike peni wounongo waKalunga!’
8. Paulus okwe tu ladipika tu konakone oitwa ilipi?
8 Monhumwafo yaye kOvaroma, omuyapostoli Paulus okwa pula epulo a ti: “MuKalunga omu na tuu mbela ouhenouyuki?” Okwa nyamukula nomufindo a ti: “Nandenande.” Opo nee okwa divilika onghenda yaKalunga ndele ta ulike osho Kalunga a ti shi na sha nokweefa Farao a kale nomwenyo oule wefimbo. Paulus okwa ulika yo kutya fye ovanhu otwa fa onhata momake omuhongi woiyuma. Opo nee okwa ti: “Ndelenee nande Kalunga a hala okuholola ehandu laye nokushiivifa eenghono daye, okwe lididimikila nonheni inene oitoo yehandukilo ei ya wana okunyonaunwa po, opo a shiivife ouhapu wefimano laye moitoo yefilonghenda oyo e i longekidila nale efimano. Nafye yo ava e tu ifana, hamOvajuda aveke, ndelenee movapaani yo.”—Ovaroma 9:14-24.
9. (a) Oolyelye ve li “oitoo yehandukilo ei ya wana okunyonaunwa po”? (b) Omeityo lilipi Jehova a tala ovapataneki vaye nonheni, noidjemo yaxuuninwa otai ka kala ngahelipi omolwouwa waavo ve mu hole?
9 Okudja pounashibofa muEden, ovo tava kondjifa Jehova neemhango daye ova kala “oitoo yehandukilo ei ya wana okunyonaunwa po.” Okudja pefimbo olo fiyo opaife, Jehova okwa kala te lididimike. Ovakolokoshi ova sheka eenghedi daye, va hepeka ovapiya vaye, nova dipaa nokuli Omona waye. Mokuulika elipangelo linene, Jehova okwa efa pa kale efimbo la wana, opo oishitwa aishe i mone filufilu oidjemo ii younashibofa wokukondjifa Kalunga nosho yo yepangelo lovanhu va manguluka ko kuye. Ndele nande ongaho, efyo laJesus ola yandja osho okupitila musho ovanhu ovaduliki tava dulu okuxupifwa nosho yo opo ‘oilonga yaSatana i hanaunwe po.’—1 Johannes 3:8; Ovaheberi 2:14, 15.
10. Omolwashike Jehova e lididimikila ovakolokoshi oule womido 1 900 da pita?
10 Oule womido di dule 1 900 okudja penyumuko laJesus, Jehova okwe lididimikila natango “oitoo yehandukilo,” oyo a kaleka manga ehanauno layo. Omolwashike mbela? Etomheno limwe, omolwaashi okwa kala ta longekida ovo tava ka kala pamwe naJesus Kristus mOuhamba waye womeulu. Ovo ove li 144 000, nove li ‘oitoo yefilonghenda’ oyo ya popiwa komuyapostoli Paulus. Tete, oohandimwe va dja mOvajuda ova li va shivwa va kale ongudu oyo yomeulu. Konima yefimbo, Kalunga okwa shiva ovanhu vomoiwana oyo i he fi yOvajuda. Jehova ina kondjifa nande oumwe womuvo e mu longele. Ndele okudja mokati kaavo ve linyenga nolupandu komafiloshisho aye opahole, okwa pa vamwe oufembanghenda wokukala ovapangeli pamwe nOmona waye mOuhamba womeulu. Elongekido longudu oyo yomeulu oli li pokupwa paife.—Lukas 22:29; Ehololo 14:1-4.
11. (a) Ongudu ilipi tai mono ouwa monheni yaJehova paife? (b) Ongahelipi ovafi tava ka mona ouwa?
11 Ndele ongahelipi shi na sha naavo tava ka kala kombada yedu? Onheni yaJehova oye shi ninga yo tashi shiiva opo ku ongelwe “ongudu inene” okudja moiwana aishe. Paife ove li omamiliyona. Jehova okwa udaneka kutya ongudu ei yokedu otai ka xupa pexulilo longhalelo ei noi na eteelelo lomwenyo waalushe moparadisa kombada yedu. (Ehololo 7:9, 10; Epsalme 37:29, OB-1986; Johannes 10:16) Pefimbo laKalunga la wapala, eengudu doonakufya otadi ka nyumunwa, ndele tadi ka pewa omhito di kale ovapangelwa vokombada yedu vOuhamba womeulu. Eendjovo daKalunga otadi xunganeke mOilonga 24:15 tadi ti: “Otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.”—Johannes 5:28, 29.
12. (a) Oshike twe lihonga shi na sha naJehova mokulididimikila kwaye oukolokoshi? (b) Ou udite ngahelipi shi na sha nanghee Jehova a ungaunga noinima oyo?
12 Mbela opa kala okuhenouyuki mwaaishe oyo? Ahowe, molwaashi mokukaleka manga ehanauno laye lovakolokoshi ile “oitoo yehandukilo,” Kalunga ota ulikile vamwe olukeno, metwokumwe nelalakano laye. Osho otashi ulike nghee e li omunanghenda nomunahole. Natango, mokukala tu na efimbo lokutala ewanifo lelalakano laye, ohatu lihongo shihapu shi na sha naJehova. Ohatu kuminwa oinima ihapu i na sha nomaukwatya aye oo taa hololwa—ouyuki waye, onghenda yaye, onheni yaye nosho yo ounongo waye u he fi okuyelekwa. Okuungaunga kwaJehova kwopandunge nomhata i na sha nounamapangelo weshito alishe—oufemba waye wokupangela—otaku ka kala alushe ku li oumbangi woushili oo kutya onghedi yaye yokupangela oyo ya denga mbada. Ohatu dimine pamwe nomuyapostoli Paulus hatu ti: “[Oule ou] fike peni woupuna noweendunge nowounongo waKalunga! Omatokolo aye ohaa konakonwa kulyelye, neendjila daye olyelye e di shii!”—Ovaroma 11:33.
Omhito yokuulika eliyandjo letu
13. Ngeenge hatu mono oixuna, ohashi tu pe eemhito dilipi, noshike tashi ke tu kwafela opo tu linyenge pandunge?
13 Vahapu vomovapiya vaKalunga ove li meenghalo omo tava mono oixuna. Okumona oixuna kwavo otaku twikile molwaashi Kalunga ina hanauna po natango ovakolokoshi, ndele ta etele ovanhu natango ewaneneno olo la xunganekwa. Mbela osho oshi na oku tu nyemateka? Ile ohatu dulu okutala ko eenghalo odo di li eemhito dokukufa ombinga mokuulika kutya Ondiaboli omunaipupulu? Ohatu dulu okupamekwa tu shi ninge ngeenge ohatu dimbuluka ekumaido eli: “[Kala] u neendunge, omumwange, hafifa omutima wange, opo nee handi dulu okunyamukula [ou ta lundile nge, NW].” (Omayeletumbulo 27:11) Satana oo ta lundile Jehova, ota ti kutya ngeenge ovanhu ova kanifa oiniwe ile va mono oixuna palutu, otava ka pa Kalunga ombedi notave mu tuku nokuli. (Job 1:9-11; 2:4, 5) Ohatu hafifa omutima waJehova ngeenge hatu ulike kutya osho kashi fi shoshili shi na sha nafye okupitila moudiinini wetu kuye nonande hatu shakeneke omaudjuu.
14. Ngeenge otwe lineekela Jehova ngeenge hatu yelekwa, omauwa elipi hatu dulu okumona?
14 Ngeenge otwe lineekela Jehova ngeenge hatu yelekwa, ohatu dulu okukulika omaukwatya e na ondilo. Pashihopaenenwa, shi li oshidjemo shoixuna oyo Jesus a mona, okwe “lilonga eduliko” monghedi oyo ina shiiva nande onale. Nafye ohatu dulu okulihonga okudja momayeleko etu molwaashi ohatu dulu okukulika onheni, elididimiko nokukulika olupandu letu li na sha neendjila daJehova diyuki.—Ovaheberi 5:8, 9; 12:11; Jakob 1:2-4.
15. Eshi hatu lididimikile omaudjuu, ongahelipi vamwe tava dulu okumona ouwa?
15 Vamwe otava ka tala osho hatu ningi. Omolwaasho hatu piti musho omolwohole yetu yokuhola ouyuki, vamwe vomuvo konima yefimbo otava ka dimina kutya oolyelye ve li Ovakriste vashili kunena. Nomokuhangana nafye mokulongela Kalunga, otava dulu okumona omanangeko noupuna omwenyo waalushe. (Mateus 25:34-36, 40, 46) Jehova nOmona waye ova hala ovanhu va kale nomhito oyo.
16. Okutala ko kwetu okumona oixuna paumwene okwa pambafana ngahelipi noukumwe?
16 Kashi na tuu ouwa ngeenge hatu tale ko eenghalo didjuu di li eemhito dokuulika eliyandjo letu kuJehova nosho yo okukufa ombinga mokuwanifa ehalo laye! Oku shi ninga otaku dulu okuyandja oumbangi kutya ohatu xumu komesho shili moukumwe naKalunga naKristus. Jesus okwa ilikana kuJehova omolwOvakriste aveshe vashili, a ti: “Ihandi va ilikanene vo aveke [ovahongwa vaye ovo kwa li ha kala navo], ndelenee naava yo tava itavele nge omolweendjovo davo. Opo aveshe va kale umwe, ngaashi Ove Tate, u li muame naame ndi li muove, ndele vo va kale mufye.”—Johannes 17:20, 21.
17. Elineekelo lilipi hatu dulu okukala tu na ngeenge otu li ovadiinini kuJehova?
17 Ngeenge otu li ovadiinini kuJehova, ote ke tu pa ondjabi inene. Eendjovo daye otadi ti: “Kaleni mwa pama, mu ha tengauke, alushe kaleni ovaladi moilonga yOmwene, mu kale mu shi shii nokutya, oshilonga sheni kashi fi oshimha omOmwene.” (1 Ovakorinto 15:58) Otadi ti yo: “Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye.” (Ovaheberi 6:10) Jakob 5:11 ota ti: “Taleni, ovo ve lididimika, ohatu va tale ovanelao. Elididimiko laJob olo mwe li uda, nomwa mona exulilo e li pewa kOmwene, osheshi Omwene Oye omunalukeno nomunamutimanghenda.” Oshidjemo shaJob osha li shike? “NOmwene okwa nangeka noupuna okukalamwenyo kwaxuuninwa kwaJob noupuna uhapu u dule winya wopehovelo.” (Job 42:10-16) Heeno, Jehova ‘ava tave mu kongo ote va pe ondjabi.’ (Ovaheberi 11:6) Nokai fi tuu ondjabi inene okuteelela—omwenyo waalushe moparadisa kombada yedu!
18. Oshike hauxuuninwa tashi ka ningilwa omadimbuluko keshe taa ehameke oo tashi dulika tu na?
18 Epangelo lOuhamba waKalunga otali ka kufa po enyonauko alishe olo la ningilwa ovanhu omido omayovi da pita. Pefimbo olo, otapa ka kala ehafo linene li dule poixuna keshe hatu mono paife. Itatu ka piyaanekwa kokudimbuluka okumona oixuna oko twa mona nale. Omadiladilo noilonga tai tungu oyo tai ka kala monghalamwenyo yovanhu efiku keshe mounyuni mupe, otai ka dima mo kanini nakanini omadimbuluko taa ehameke. Jehova okwa ti: “Ame ohandi shiti omaulu mape [epangelo lipe lOuhamba womeulu okupangela ovanhu] nedu lipe [oulipamwe wovanhu vayuki]. Inya yonale itai dimbulukuwa vali, nongaashi kape na ou te i diladila momutima waye. Ndelenee otamu ka kala alushe nokukuwililila nokunyakukilwa ei handi ke i shita.” Heeno, mounyuni mupe waJehova, ovayuki otava ka dula okutya: “Edu alishe ola fuda, la omba, ndele vo otava nyakukwa pombada.”—Jesaja 14:7; 65:17, 18.
Eenghundafana dokweendulula
• Ofimbo Jehova a efa oukolokoshi u kale po, ongahelipi a ulika monghedi ya yuka efimaneko linene shi na sha nedina laye?
• Ongahelipi okulididimikila kwaKalunga “oitoo yehandukilo” kwe shi ninga tashi shiiva opo nafye yo tu ulikilwe onghenda?
• Otu na okukendabala okutala ko ngahelipi eenghalo omo hatu mono oixuna?
[Omafano e li pepandja 67]
Jehova “okwa nangeka noupuna okukalamwenyo kwaxuuninwa kwaJob noupuna uhapu u dule winya wopehovelo”