Kala u na ouladi welongelokalunga lashili
“Oilya oi li po ihapu, ndele ovateyi ovo ovanini.” — MAT. 9:37.
1. Ongahelipi to dulu okuyelifa kutya oshinima shonhumba osha endelela?
NATU tye nee ngeno owa shangela omunhu wonhumba omukanda nowa hala e u leshe efiku olo tuu olo. Mbela oto ka ninga po shike? Kombada yao oto ka shanga ko kutya “OWA ENDELELA!” Ile natu tye nee ngeno omwa ninga eudafano mu shakene nomunhu molwoshinima shonhumba sha fimana, ashike owa shelelelwa. Mbela oto ka ninga po shike? “Ou na okweenda to endelele neenghono.” Heeno, ngeenge ou na oshinima osho sha pumbwa okuningwa meendelelo ndele efimbo olo la xupa ko olinini, oho kala u na oshisho neenghono nowa halelela oku shi longa. Olutu loye ohali hovele okunduluka eeholomone odo hadi ningifa omunhu a kale ta longo neendelelo nonoudiinini ngaashi ta dulu. Oho linyenge monghedi ya tya ngaho molwaashi ou wete kutya osho to ningi osha endelela.
2. Ovakriste vashili vokunena ove na oshilonga shilipi osho sha endelela neenghono?
2 Ovakriste vashili vokunena kave na oshilonga shimwe sha endelela neenghono shihe fi ashike oilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba nokuninga ovanhu vomoiwana aishe ovahongwa. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Omuhongwa Markus okwa shanga eendjovo odo da li da popiwa kuJesus a ti kutya oilonga oyo oi na okulongwa “tete,” sha hala okutya, fimbo exulilo inali uya. (Mark. 13:10) Osho osho shi na okukala ngaho, nomolwaasho Jesus okwa ti: “Oilya oi li po ihapu, ndele ovateyi ovo ovanini.” Oilya oi na okuteywa noi na okwoongela ofimbo efimbo leteyo inali pwa ko. — Mat. 9:37.
3. Ovanhu vahapu ove linyenga ngahelipi omolwoilonga yokuudifa oyo ya endelela?
3 Molwaashi oilonga yokuudifa oya fimanenena kufye, otu na okulongifa efimbo letu lihapu, eenghono detu nokuyandja elitulemo kuyo ngaashi tashi dulika. Ndele oshi shii okupandulwa molwaashi ovamwatate novamwameme vahapu osho tava ningi ngaho. Vamwe ova kaleka onghalamwenyo yavo paunafangwa opo va dule okuya moilonga yefimbo li yadi, ngaashi oukokolindjila, oilonga youtumwa ile va ka longa komaumbo aBetel omounyuni aushe. Ovamwatate novamwameme ovo onghalamwenyo yavo oye lipyakidila neenghono. Otashi dulika va ninga omaliyambo mahapu nohava shakeneke omashongo mahapu. Ndele nande ongaho, Jehova okwe va nangeka noupuna munene notwa hafela oilonga yavo. (Lesha Lukas 18:28-30.) Vamwe ovo itava dulu okuya moilonga yefimbo li yadi, ohava longifa efimbo lihapu ngaashi tashi dulika moilonga oyo tai xupifa eemwenyo, oyo ya kwatela mo okukwafela ovana vavo opo va ka xupifwe. — Deut. 6:6, 7.
4. Omolwashike vamwe tashi dulika va dimbwe kutya oshilonga shokuudifa osha endelela?
4 Ngaashi twe shi mona, oshinima osho sha endelela ohashi kala shi na efimbo la ngabekwa, efimbo opo shi na okupwa nosho yo exulilo. Otu na oumbangi muhapu wopamishangwa nosho yo wopandjokonona oo tau ulike kutya otu li pefimbo lexulilo. (Mat. 24:3, 33; 2 Tim. 3:1-5) Ndele nande ongaho, kape na oo e shii kutya exulilo otali uya lela naini. Eshi Jesus a li ta popi shi na sha “nedidiliko” ‘lexulilo lefimbo lounyuni,’ okwa popya kondadalunde a ti: “Ndelenee efiku olo notundi oyo kaku na ou e i shii, nande ovaengeli vomeulu, ile Omona, oTate Oye aeke.” (Mat. 24:36) Molwaashi osho shi li ngaho, vamwe otashi dulika va dimbwe mokweendela ko kwefimbo kutya oshilonga osho osha endelela, unene tuu ngeenge ova kala tave shi longo oule womido dihapu. (Omayel. 13:12) Mbela naave omafimbo amwe osho ho kala u udite ngaho? Mbela oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu shii kutya oshilonga osho Jehova Kalunga naJesus Kristus va hala tu longe kunena osha endelela?
Natu hopaeneni Omuhopaenenwa wetu, Jesus
5. Omeenghedi dilipi Jesus a li a ulika kutya oukalele waye owa endelela?
5 Jesus Kristus okwa tula po oshihopaenenwa sha denga mbada e dule aveshe ovo va li va longa oilonga yaKalunga neendelelo. Etomheno limwe kutya omolwashike Jesus a li e na okulonga oshilonga osho meendelelo ololo kutya okwa li e na oku shi longa moule weedula ashike nhatu netata. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a pondola shihapu mokuxumifa komesho elongelokalunga lashili e dule ovanhu aveshe. Okwa li a shiivifila vamwe edina laXe nosho yo elalakano laYe, a udifa onghundana iwa yOuhamba nokwa nyaneka pomutenya oihelele nosho yo omahongo oipupulu ovawiliki vomalongelokalunga. Okwa li a yambidida ounamapangelo waJehova nokuli fiyo omefyo. Jesus okwa li ha ningi eenghendabala dokuya keenhele neenhele a ka honge ovanhu, e ke va kwafele noku va velula. (Mat. 9:35) Kape na omunhu nande oumwe a pondola shihapu moule wefimbo lixupi ngaho ngaashi Jesus. Jesus okwa li a longa noudiinini ngaashi tashi dulika. — Joh. 18:37.
6. Jesus okwa li a lalakanena shike monghalamwenyo yaye?
6 Oshike sha li she linyengifa Jesus a longe nopehe na olufuwo pefimbo loukalele waye? Paxunganeko laDaniel, Jesus okwa li e shii kutya okwa li e na okuwanifa po oshilonga shaye moule wefimbo li fike peni metwokumwe nefimbolandulafano laJehova. (Dan. 9:27) Onghee hano, ngaashi twe shi mona nale, oukalele waye wokombada yedu owa li tau ka xula po “pokati koshivikemudo,” ile tu tye, konima yomido nhatu netata. Diva konima eshi Jesus a li a ya muJerusalem ngaashi ohamba, mokwenye kwomo 33 O.P., okwa ti: “Efimbo ola fika, Omona wOmunhu a fimanekifwe.” (Joh. 12:23) Nonande Jesus okwa li e shii kutya efyo laye ola ehena popepi, ka li te lipula unene shi na sha nomwenyo waye noka li ashike ta longo noudiinini omolwomwenyo waye. Ndele ponhele yaasho, okwa li a longifa omhito keshe oyo ta mono opo a longe ehalo laXe nokuulika kutya oku hole ovanhu vakwao. Ohole ya tya ngaho oya li ye mu linyengifa a ongaleke ovahongwa vaye noku va deula, ndele te va tumu va ka udife. Osho okwe shi ninga opo va dule okuwanifa po oshilonga osho a li a hovela nova longe shihapu shi dulife pwaasho a li a longa. — Lesha Johannes 14:12.
7, 8. Ovahongwa ova li ve linyenga ngahelipi eshi Jesus a li a taataa mo ovanhu ovo va li tava landifile motembeli, nomolwashike Jesus a li a katuka monghedi ya tya ngaho?
7 Oshinima shimwe osho sha li sha ningwa monghalamwenyo yaJesus otashi yandje oumbangi wa kola kutya okwa li omuladi shili. Oshinima osho osha li sha ningwa pehovelo loukalele waye, pefimbo lOpaasa yomo 30 O.P. Eshi Jesus novahongwa vaye va li va ya kotembeli muJerusalem ova li va hanga mo ovanhu tava “landifa eehove needi neenghuti, novakumani voimaliwa, ava ve li mo omutumba.” Mbela Jesus okwa li a ninga po shike, neenghatu daye oda li da kuma ngahelipi ovahongwa vaye? — Lesha Johannes 2:13-17.
8 Osho Jesus a li a ninga nokwa popya pomhito oyo osha li sha dimbulikifa ovahongwa vaye eendjovo dopaxunganeko depsalme limwe laDavid, odo tadi ti: “Ouladi wokukondjela ongulu yoye, oo nee wa mana nge eenghono.” (Eps. 69:10) Oshike sha li sha ningifa ovahongwa vaye va dimbuluke eendjovo odo? Omolwaashi eshi Jesus a li a taataa mo ovanhu ovo motembeli okwa li a tula omwenyo waye moshiponga neenghono. Shimwe vali, ovakwatelikomesho vomotembeli ngaashi ovapristeri, ovanongo vomishangwa nosho yo ovawiliki vamwe, ovo va li ve kwetele komesho eengeshefa odo da li dihe li pauyuki. Eshi Jesus a li a nyaneka pomutenya nokuya moshipala eemhangela davo, kungaho okwe lininga omutondi wovawiliki vomalongelokalunga vopefimbo laye. Onghee hano, ‘ouladi wokukondjela ongulu yaKalunga’ ile welongelokalunga lashili, owa li u liwetikile muye ngaashi naanaa ovahongwa vaye va li ve shi didilika mo. Ndele mbela ouladi oshike? Mbela ope na eyooloko pokati kouladi nosho yo okweendelela?
Mbela ope na eyooloko pokati kouladi nokweendelela?
9. Ouladi oshike?
9 Emboitya limwe ola ti kutya ouladi otashi ti okukala wa “halelela nou na ohokwe okuninga oshinima shonhumba,” nola yandja oitya yomuko umwe ngaashi ondjungu, onyati, exwamo nomukumo. Jesus okwa li a ulika shili omaukwatya aeshe oo moukalele waye. Nomolwaasho Ombibeli yedina Today’s English Version, oya toloka ovelishe oyo ya ti: “Eliyandjo lokuliyandjela eumbo loye, Kalunga, otali xwike nge ngaashi omundilo.” Shihokwifa, momalaka amwe Okoushilo, oshitya “ouladi” osha fikama po moitya ivali tai ti: “Omutima mupyu,” tashi yandje ediladilo lomutima tau pi. Onghee hano, itashi kumwifa eshi ovahongwa vaJesus va li va dimbuluka eendjovo daDavid eshi va mona osho a li a ninga motembeli. Ndele mbela oshike sha li sha ningifa omutima waJesus u kale wa tema omundilo, oku shi popya pafaneko, noku linyenge monghedi ya tya ngaho?
10. Pamishangwa, oshitya ouladi otashi ti shike?
10 Oshitya “ouladi” osho sha longifwa momapsalme aDavid osha dja koshitya shOshiheberi osho luhapu sha tolokwa meevelishe dimwe dOmbibeli taku tiwa “ondubo” ile “efupandubo.” O-New World Translation omafimbo amwe oya toloka ouladi kutya oo ‘okuliyandjela umwe oye aeke.’ (Lesha Exodus 20:5; 34:14; Josua 24:19.) Emboitya limwe lOmbibeli ola popya shi na sha noutumbulilo oo, la ti: “Luhapu ohau longifwa shi na sha nekwatafano lovalihomboli . . . Ngaashi ashike efupandubo hali ningifa omushamane ile omukulukadi a kale e udite kutya oye aeke e na oufemba wokukala nomushamane ile nomukulukadi waye, Kalunga naye oku na oufemba wokukala e liyandjelwa koshiwana shaye oye aeke noha amene oufemba oo.” Onghee hano, paMbibeli, oshitya ouladi osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okukala u na ondjungu ile omukumo wokuhanga elalakano lonhumba, ngaashi ovaholi vomaudano vahapu hava ulike kutya ove uditile ngahelipi oudano oo ve hole. Ouladi waDavid owa li efupandubo liwa lokuhelipwililikila eenhamanana ile omasheko nohau linyengifa omunhu a amene edina liwa ile a pukulule epuko.
11. Oshike sha li she linyengifa Jesus a katuke nouladi?
11 Ovahongwa vaJesus kava li va puka eshi va kwatakanifa eendjovo daDavid naashi va li va mona Jesus ta ningi motembeli. Jesus ka li a longa noudiinini molwaashi a li e na efimbo la ngabekwa, ndele omolwaashi a li e na efupandubo ile ouladi wedina laXe nosho yo welongelokalunga la koshoka. Eshi Jesus a li a mona kutya edina laKalunga okwa li tali shekifwa neenghono, okwa li a nyatipala ile a kwatwa kefupandubo, ndele ta katuka eenghatu opo a yukife oinima. Eshi Jesus a li a mona ovanhu tava fininikwa nokuhepekwa kovawiliki vomalongelokalunga, ouladi waye owa li we mu linyengifa a etele ovanhu va tya ngaho etulumuko nokutokola sha kwata moiti ovawiliki ovo vomalongelokalunga. — Mat. 9:36; 23:2, 4, 27, 28, 33.
Kala u na ouladi welongelokalunga lashili
12, 13. Ovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste vokunena ova ninga po shike shi na sha (a) nedina laKalunga? (b) nOuhamba waKalunga?
12 Onghalo yomalongelokalunga oo e tu dingilila kunena oya faafana naayo yopefimbo laJesus ile ya naipala nokuli shi dulife pwaayo. Pashihopaenenwa, dimbuluka kutya oshinima shotete osho Jesus a li a honga ovashikuli vaye va ilikane kombinga yasho oshi na sha nedina laKalunga. Okwe va honga va ilikane tava ti: “Edina loye nali yapulwe.” (Mat. 6:9) Mbela ohatu mono ovawiliki vomalongelokalunga, naunene tuu ovawiliki vOukwakriste, tava hongo ovanhu kombinga yedina laKalunga opo ve li yapule ile ve li fimanekife? Hasho, mepingafano naasho, ohava hongo ovanhu omahongo oipupulu ngaashi ehongo loukwatatu, omwenyo ihau fi nosho yo omundilo woheli. Omahongo a tya ngaho okwa ningifa ovanhu va kale ve udite shidjuu okushiiva kutya Kalunga okwa tya naanaa ngahelipi, ve mu tale ko e li omukwanyanya ile omuhepeki nokuli. Ohava shekifa yo Kalunga omolwoififahoni oyo tava longo nomolwoihelele yavo. (Lesha Ovaroma 2:21-24.) Shimwe vali, ova ninga ngaashi tava dulu opo va imbe ovanhu va shiive edina laKalunga, ve li kufa mo nokuli momatoloko Eembibeli davo. Kungaho, ova imba ovanhu va ehene popepi naKalunga nova kale ve na ekwatafano lopofingo naye. — Jak. 4:7, 8.
13 Jesus okwa li yo a honga ovashikuli vaye va ilikane kombinga yOuhamba waKalunga, tava ti: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” (Mat. 6:10) Ndele nande ovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste luhapu ohava endulula eilikano olo lwoikando, ohava ladipike ovanhu va yambidide opolitika nosho yo omahangano makwao opanhu. Kakele kaasho, ova dina ovo tava ningi eenghendabala dokuudifa nokuyandja oundombwedi u na sha nOuhamba waKalunga. Oshidjemo, vahapu vomwaavo have liti kutya Ovakriste, ihava kundafana vali shi na sha nOuhamba waKalunga nokave na eitavelo muo.
14. Ongahelipi ovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste va hekula Eendjovo daKalunga?
14 Jesus okwa li a popya sha yela fimbo a li ta ilikana kuKalunga a ti: “Eendjovo doye odo oshili.” (Joh. 17:17) Fimbo Jesus ina shuna meulu, okwa li a popya kutya ota ka nangeka po “omupiya omudiinini nomunaendunge” a kale ta yandje eendja dopamhepo kovapiya vaye. (Mat. 24:45) Nonande ovawiliki vOukwakriste ohava ti kutya otava hongo ovanhu Eendjovo daKalunga, mbela ova kala ngoo tava longo noudiinini oshilonga osho ve lineekelelwa kOmwene? Hasho nandenande! Ponhele yaasho, ova kwatwa keamo lokulombwela vamwe kutya Ombibeli otai hongo ashike ovanhu eengano ile omitotolombo. Ponhele yokupalula eedi davo neendja dopamhepo, ve di hekeleke noku di pa eshiivo, ovawiliki vomalongelokalunga ohava nyuwifa ashike omatwi ado, moku di honga omahongo opanhu. Kakele kaasho, ova hekula omifikamhango daKalunga dopaenghedi, ve di pingena po naasho haku tiwa eenghedi doshinanena. — 2 Tim. 4:3, 4.
15. Oho kala u uditile ngahelipi oinima aishe oyo hai ningwa medina laKalunga kovawiliki vomalongelokalunga?
15 Molwaashi oinima aishe oyo ya dja nokutumbulwa oya kala tai longwa medina laKalunga nosho yo lOmbibeli, ovanamitimadiwa vahapu ova nyematekwa ile va kanifa filufilu eitavelo muKalunga nosho yo mOmbibeli. Ovanhu va tya ngaho ova ninga oihakanwa yaSatana noyonghalelo yaye yoinima youkolokoshi. Mbela oho kala u udite ngahelipi ngeenge to tale ile u udite oinima ya tya ngaho tai ningwa efiku nefiku? U li omupiya waJehova, mbela oho linyengifwa u ninge ngaashi to dulu opo u yukife oinima ngeenge u wete edina laKalunga tali shekifwa neenghono? Ngeenge to tale ovanamitimadiwa tava pukifwa nokuhepekwa, mbela osho ihashi ku linyengifa u hekeleke ovafininikwa? Eshi Jesus a li a mona ovanhu vopefimbo laye va li tava “hepekwa, ndee va loloka va fa eedi di he na omufita,” ka li ashike e va udila olukeno, ndele “okwa hovela oku va longa oinima ihapu.” (Mat. 9:36; Mark. 6:34) Ngaashi Jesus, nafye otu na omatomheno mawa okukala tu na ouladi welongelokalunga lashili.
16, 17. (a) Oshike shi na oku tu linyengifa tu kale ovaladi moukalele? (b) Ohatu ka kundafana kombinga yashike moshitukulwa tashi landula?
16 Ngeenge otwa kala tu na ouladi moukalele, ohatu ka uda ko nawa eityo leendjovo domuyapostoli Paulus odo di li mu 1 Timoteus 2:3, 4. (Lesha.) Ihatu longo ashike nouladi moukalele molwaashi tu shii kutya otu li momafiku axuuninwa, ndelenee osheshi tu shii kutya Kalunga okwa hala ovanhu va shiive oshili opo navo va dule okulihonga oku mu ilikana, oku mu longela nova dule okunangekwa noupuna. Natango, ihatu linyengifwa ashike tu longe moukalele nouladi molwaashi efimbo letu la ngabekwa, ndelenee omolwaashi twa hala okufimanekifa edina laKalunga nokukwafela ovanhu va shiive ehalo laye. Otu na ouladi welongelokalunga lashili. — 1 Tim. 4:16.
17 Tu li ovapiya vaJehova, otwa nangekwa noupuna molwaashi otu shii oshili kombinga yelalakano laKalunga li na sha novanhu nosho yo edu. Otu na oilongifo ihapu oyo hatu dulu okulongifa opo tu kwafele ovanhu va mone ehafo lashili nokukala ve na eteelelo lashili li na sha nonakwiiwa. Ohatu dulu oku va kwafela opo va dule oku ka xupifwa eshi onghalelo ei yoinima yaSatana tai ka hanaunwa po. (2 Tes. 1:7-9) Ponhele yokukala tu udite nai ile twa teka omukumo molwaashi efiku laKalunga tali monika la fa la kala ko, otu na okukala twa hafa molwaashi otu na efimbo natango lokukala tu na ouladi welongelokalunga lashili. (Mika 7:7; Hab. 2:3) Ongahelipi hatu dulu okukulika ouladi wa tya ngaho? Ohatu ka kundafana kombinga yoshinima osho moshitukulwa tashi landula.
Oto dulu okuyelifa?
• Oshike sha li she linyengifa Jesus a longe nopehe na olufuwo pefimbo loukalele waye?
• PaMbibeli, oshitya “ouladi” otashi ti shike?
• Oshike tu wete kunena osho shi na oku tu linyengifa tu kale tu na ouladi welongelokalunga lashili?
[Efano pepandja 16]
Jesus okwa li a yandja elitulemo kokulonga ehalo laXe nokuulikila ovanhu vakwao ohole
[Efano pepandja 18]
Otu na omatomheno mawa okukala tu na ouladi welongelokalunga lashili