Omhepo iyapuki ohai tu pameke tu dule okukondjifa eyeleko keshe
‘Aishe ohandi i dulu [omolwaau, NW] ta pameke nge.’ — FIL. 4:13.
1. Omolwashike oshiwana shaJehova hashi shakeneke omaupyakadi mahapu?
OSHIWANA shaJehova nasho ohashi hangwa komaudjuu nokomayeleko e lili noku lili. Omayeleko amwe ohae tu hange omolwokuhawanenena kwetu ile haa etifwa konghalelo yoinima ei tu li muyo. Amwe ohaa etifwa koutondwe oo u li pokati kaavo hava longele Kalunga naavo ihave mu longele. (Gen. 3:15) Okudja nale mondjokonona yovanhu, Kalunga okwa kala ta kwafele ovapiya vaye ovadiinini opo va dule okulididimikila omahepeko opalongelokalunga, okukondjifa omafininiko oomakula nosho yo okulididimikila omaudjuu makwao oludi keshe. Omhepo yaye iyapuki nafye otai dulu oku tu pameka tu ninge sha faafana.
Ohai tu kwafele tu kondjife omahepeko opalongelokalunga
2. Omahepeko opalongelokalunga ohaa ningwa nelalakano lashike, nohaa dulu okuningwa meenghedi dilipi?
2 Omahepeko opalongelokalunga okwa kwatela mo okuningwa nai kwovanhu ile okuyahameka vamwe owina omolweitavelo lavo. Omahepeko ohaa ningwa nelalakano lokuxulifa po eitavelo lonhumba, okuya moshipala okutandavelifwa kwalo ile okuteya po oudiinini wovaitaveli. Omahepeko otaa dulu okuningwa meenghedi di lili noku lili, tashi dulika taa ningwa sha yukilila ile monanguwi. Ombibeli otai faafanifa omaponokelo aSatana naao onghoshi yonyasha nosho yo onhoka. — Lesha Epsalme 91:13.
3. Omahepeko elipi taa dulu okufaafanifwa naao onghoshi nosho yo onhoka?
3 Ngaashi onghoshi ya nyika oshiponga, Satana luhapu oha ponokele ovapiya vaJehova sha yukilila, okupitila melongifo leenghono, he va tulifa meedolongo ile a shilike oilonga yavo yokuudifa. (Eps. 94:20) Membo lokomudo ohamu kala omahokololo mahapu e na sha nanghee Eendombwedi daJehova dokunena hadi shakeneke omahepeko a tya ngaho. Moilongo ihapu, oshiwana shaKalunga ohashi hepekwa keengudu dovahangakeni dikolokoshi, odo dimwe domudo hadi kwatelwa komesho kovawiliki vomalongelokalunga ile kovayambididi vopapolitika. Omaponokelo a tya ngaho a fa onghoshi ohaa pundukifa oohandimwe. Ngaashi onhoka, Ondiaboli ohai ponokele yo ovanhu monanguwi opo i nyateke omadiladilo avo nohai va pukifa opo va kale tava wanifa po ehalo layo. Omaponokelo a tya ngaho okwa nuninwa okunghundipaleka ile okunyona po oupamhepo wetu. Ndele kekwafo lomhepo iyapuki yaKalunga, ohatu dulu okukondjifa omahepeko oludi keshe.
4, 5. Onghedi yokulilongekidila omahepeko ya denga mbada ilipi, nomolwashike? Yandja oshihopaenenwa.
4 Okufaneka ashike momadiladilo omahepeko e lili noku lili oo tashi dulika tu ka shakeneke monakwiiwa hako onghedi ya denga mbada yokulilongekidila omahepeko. Ndele oushili oyoo kutya itatu dulu okushiiva kutya ohatu ka shakeneka omahepeko oludi lilipi monakwiiwa, nomolwaasho itashi kwafa sha okukala hatu lipula unene kombinga yoinima oyo tashi dulika ihe ke tu ningilwe nandenande. Ndele nande ongaho, ope na oshinima shimwe osho hatu dulu okuninga. Ovanhu vahapu ovo va li ve lididimikila omahepeko nomupondo, ova dula oku shi ninga molwaashi ova li hava dilonga kombinga yoihopaenenwa iwa yovapiya vaJehova ovadiinini oyo i li mOmishangwa nosho yo komahongo aJesus noshihopaenenwa shaye. Osho oshe va kwafela va kale ve hole Jehova neenghono. Ohole ya tya ngaho, oya li ye va kwafela va dule okukondjifa eyeleko keshe olo va li va shakeneka.
5 Natu ka taleni koshihopaenenwa shovamwameme vavali vokuMalawi. MuMalawi omwa li ongudu imwe yovahangakeni va nyika oshiponga oyo ya li ya denga ovamwameme ovo, ye va dula oikutu noya li ye va tilifa kutya otai va kwata onghonga ngeenge itava lande oukalata vongudu yopapolitika. Ongudu oyo yovahangakeni oya li tai kendabala okukotokela ovamwameme moku va lombwela kutya nokuli noilyo youkwaneumbo waBetel oye limonena nale oukalata vayo vongudu yopapolitika. Mbela ovamwameme ovo ova li ve va nyamukula ngahelipi? Ova ti: “Fye ohatu longele Jehova Kalunga oye aeke. Onghee hano, ngeenge ovamwatate vokoshitaimbelewa ova landa oukalata, osho kashi na mbudi, ashike fye itatu va lande. Katu na fiku tu ka ninguluke, nokuli nonande omu tu dipae.” Ovamwameme ovo ova li va efuwa konima eshi va kondjifa nouladi eyeleko la tya ngaho.
6, 7. Jehova oha pameke ngahelipi ovapiya vaye opo va dule okulididimikila omahepeko?
6 Omuyapostoli Paulus okwa li a didilika kutya Ovakriste vomuTessalonika ova li va tambula ko oshili “koshi yomahepeko mahapu,” (NW) ndele nande ongaho, ova li ve “nehafo lomOmhepo Iyapuki.” (1 Tes. 1:6) Doshili, Ovakriste vahapu vopefimbo lonale nosho yo vokunena ovo va li va kondjifa omahepeko nomupondo, ova popya kutya apa ngoo pe fike ouhapu womayeleko, opo ngoo hapa kala pe fike ombili yavo yokomutima, oyo i li oshiimati shomhepo iyapuki yaKalunga. (Gal. 5:22) Onghee hano, ombili ya tya ngaho oya li ya amena omitima nomadiladilo avo. Jehova oha longifa shili eenghono daye tadi longo opo a pameke ovapiya vaye va dule okuungaunga nomayeleko nokukatuka pandunge ngeenge va hangwa komaudjuu.a
7 Ovatalinomesho ohava kala va kumwa okumona nghee oshiwana shaKalunga hashi kala sha tokola toko okukanyatela oudiinini washo nokuli nonande otashi hepekwa sha kwata moiti. Eendombwedi ohadi monika da fa di na eenghono di dule dopaushitwe. Osho oshoshili, molwaashi omuyapostoli Petrus okwe tu shilipaleka a ti: “Ngenge tamu shekelwa edina laKristus, onye ovanelao, osheshi Omhepo yoshinge noyaKalunga otai kala kombada yeni.” (1 Pet. 4:14) Oushili oo kutya ohatu hepekwa molwaashi hatu diinine omifikamhango douyuki otau yandje oumbangi kutya otwa hokiwa kuKalunga. (Mat. 5:10-12; Joh. 15:20) Ihashi tu hafifa tuu okushiiva kutya Jehova okwe tu hokwa nohe tu nangeke noupuna!
Ohai tu kwafele tu kondjife omafininiko oomakula
8. (a) Oshike sha li sha kwafela Josua naKaleb va kondjife omafininiko oomakula? (b) Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaJosua naKaleb?
8 Omafininiko oomakula oku li oludi limwe lomapataneko a nyika oshiponga olo Ovakriste ve na okulididimikila. Ndele nande ongaho, molwaashi omhepo yaJehova oi na eenghono i dule kokule omhepo younyuni, ohatu dulu okukondjifa ovanhu ovo have tu sheke, ovo have tu lundile ile ovo hava kendabala oku tu fininika tu dulike komifikamhango davo. Pashihopaenenwa, mbela oshike sha li sha kwafela Josua naKaleb vaha yambidide omataleko eendadi dikwao omulongo odo da li da ka lava pamwe navo edu laKanaan? Nopehe na omalimbililo, omhepo iyapuki oyo ya li ye va kwafela va kale ve na “omhepo” ile oikala yopamadiladilo ya yooloka ko kwaayo yeendadi dikwao. — Lesha Numeri 13:30; 14:6-10, 24.
9. Omolwashike Ovakriste vehe na okulandula eemhunga dovanhu?
9 Omhepo iyapuki oya li yo ya pameka ovayapostoli vaJesus va dule okudulika kuKalunga ponhele yokudulika kovanhu ovo va li va talika ko kuvahapu ve li ovahongi velongelokalunga lashili. (Oil. 4:21, 31; 5:29, 32) Ovanhu vahapu ove na eamo lokulandula eemhunga dovanhu, ile tu tye, ohava hoolola okuninga osho vahapu tava ningi, opo va henuke omapataneko ile omalipumomumwe. Ndele Ovakriste vashili luhapu ihava landula eemhunga, ponhele yaasho, ohava yambidida osho ve shii kutya oshi li mondjila. Onghee hano, ihava kala va tila okukala va yooloka ko kuvamwe molwaashi ohava pamekwa keenghono daKalunga tadi longo. (2 Tim. 1:7) Natu ka kundafaneni onghalo imwe omo tuhe na nande okuliyandja komafininiko oomakula.
10. Ovakriste vamwe otashi dulika va shakeneke eshongo linene lilipi?
10 Otashi dulika shi kale eshongo linene kovanyasha vamwe ngeenge ova mono kutya kaume kavo umwe okwa nyona. Ovanyasha vamwe otashi dulika va kale ve udite kutya ngeenge ova lombwele ovakulunhuongalo kombinga yaasho sha ningwa po, otava nyono po oukaume wavo ile kaume kavo ita ka kala vali e ve lineekela, nomolwaasho ohava holeke enyono la tya ngaho molwaashi ove na eudeko la puka li na sha nokukala ovadiinini kookaume kavo. Omunyasha umwe otashi dulika nokuli a kondjife ookaume kaye kutya inava holola nande enyono laye. Ndele oushili oyoo kutya oupyakadi wa tya ngaho ihau hange ashike ovanyasha. Ovakulunhu vamwe navo otashi dulika va kale ve wete shidjuu okulombwela ovakulunhuongalo kombinga yenyono lakaume kavo ile loshilyo shoukwaneumbo. Ndele mbela Ovakriste vashili ove na okulinyenga ngahelipi ngeenge ova shakeneke omafininiko oludi olo?
11, 12. Oshike shiwa okuninga po ngeenge oshilyo shimwe sheongalo oshe ku lombwele uha holole enyono lasho, nomolwashike?
11 Faneka onghalo ei momadiladilo: Natu tye nee ngeno omumwatate umwe omunyasha wedina Alex okwa mona kutya kaume kaye womeongalo lavo wedina Steve oku na onghedindjikilile yokutala omafano oipala. Opo nee, Alex okwa ka lombwela Steve kutya ohe lipula neenghono kombinga yaasho ha ningi. Ashike Steve ina yandja lela elitulemo kwaasho Alex a popya. Eshi Alex a ladipika kaume kaye a ka popye oupyakadi waye kovakulunhuongalo, Steve okwe mu nyamukula kutya ngeenge ove okaume kange shili ku na oku ka lopota nge kovakulunhuongalo. Mbela Alex oku na okukala a tila okukanifa oukaume waye naSteve? Alex otashi dulika a kale te lipula kutya, mbela ovakulunhuongalo otava ka itavela po lyelye ngeenge Steve okwe likale filufilu? Ndele nande ongaho, oupyakadi itau ka kanduka po ngeenge Alex okwe shi mwenene. Doshili, ngeenge Alex okwa kala ashike a mwena, Steve otashi dulika a kanife ekwatafano laye naJehova. Onghee hano, otashi ka kala shiwa ngeenge Alex okwa kaleke momadiladilo eendjovo edi tadi ti kutya ‘okutila omunhu otaku tele omwiyo. Ndelenee ou te lineekele Omwene, ota ka amenwa.’ (Omayel. 29:25) Mbela oshike vali osho Alex ta dulu okuninga po? Ota dulu natango okushuna kuSteve ndele ta kundafana naye pahole kombinga youpyakadi waye. Okuninga ngaho otashi pula lela ouladi. Ndele pomhito opo, Steve otashi dulika a kale e udite a manguluka okupopya kombinga youpyakadi waye. Alex oku na natango okuladipika Steve a ka popye novakulunhuongalo noku na oku mu lombwela kutya ngeenge okwa dopa oku ka popya navo moule wefimbo lonhumba, ote ke va lombwela ye mwene. — Lev. 5:1.
12 Ngeenge owe ke lihanga monghalo ya tya ngaho, kaume koye oo to kwafele otashi dulika potete aha kale a hokwa eenghendabala doye doku mu kwafela. Ndele konima yefimbo otashi dulika e ke shi mone mo kutya osho wa ninga owe shi ninga omolwouwa waye. Ngeenge omunyoni okwa tambula ko ekwafo, otashi dulika ta ka pandula alushe ouladi noudiinini woye. Ndele ngeenge okwa kala e ku handukila molwaashi wa pula ovakulunhuongalo ve mu kwafele, mbela omunhu a tya ngaho oye ngoo shili wa hala a kale kaume koye? Oshiwa okukala hatu hafifa alushe Kaume ketu munenenene, Jehova. Ngeenge otwa kala twe mu pitifa komesho, vamwe ovo ve mu hole otava ka kala ve tu fimaneka omolwoudiinini wetu notava ka ninga ookaume ketu vashili. Katu na nande okupa Ondiaboli omhito meongalo lopaKriste! Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka nyikifa shili oluhodi omhepo iyapuki yaJehova. Ndele ohatu ka katuka metwokumwe nomhepo iyapuki ngeenge otwa ningi eenghendabala tu kaleke eongalo lopaKriste la koshoka. — Ef. 4:27, 30.
Ohai tu kwafele tu dule okulididimikila omaudjuu aeshe
13. Ovapiya vaJehova ohava shakeneke omaudjuu elipi, nomolwashike omaudjuu a tya ngaho e li apeshe kunena?
13 Otashi dulika tu hangike komaudjuu e lili noku lili, ngaashi oupyakadi wopamaxupilo, okukanifa oilonga, okuhangwa koshiponga shopaushitwe, okufilwa omuholike wetu, okuhe na oukolele nosho tuu. Molwaashi otu li ‘momafimbo madjuu,’ atusheni otu shii kutya mafiku ile konima yefimbo, ohatu ka shakeneka omayeleko onhumba ile ongadi. (2 Tim. 3:1) Ndele ngeenge osho osha ningwa, inatu pumbwa okukala twa lyalyakana. Omhepo iyapuki otai ke tu kwafela tu lididimikile oudjuu keshe.
14. Oshike sha li sha kwafela Job e lididimikile omaupyakadi?
14 Job okwa li a hangwa komaupyakadi a shikulafana. Okwa li a kanifa oiniwe yaye, a filwa ovana vaye, ookaume kaye ova li ve mu ekelashi, a kwatwa kounghundi nomukulukadi waye ka li vali e lineekela muJehova. (Job 1:13-19; 2:7-9) Ndele nande ongaho, Job okwa li a hekelekwa shili kuElihu. Etumwalaka laElihu nosho yo enenediladilo letumwalaka olo Jehova a li a lombwela Job ololo kutya: “Kala ofika wa mwena, u dimbulukwe oikumifa yaKalunga.” (Job 37:14) Oshike sha li sha kwafela Job e lididimikile omayeleko? Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu lididimikile omayeleko? Ongeenge hatu dimbuluka nokudilonga kombinga yeenghedi di lili noku lili omo Jehova he tu pameke okupitila momhepo yaye iyapuki. (Job 38:1-41; 42:1, 2) Otashi dulika yo hatu dimbuluka eemhito donhumba monghalamwenyo yetu opo twa li twa mona oumbangi kutya Jehova oku na ko nasha nafye pauhandimwe. Natango Jehova oku na ko nasha nafye.
15. Oshike sha li sha pameka omuyapostoli Paulus opo a dule okulididimikila omayeleko?
15 Omuyapostoli Paulus okwa li e lididimikila omaudjuu mahapu a kwata moiti omolweitavelo laye. (2 Kor. 11:23-28) Oshike sha li she mu kwafela a kale nondjele noku ngungumaneke omaliudo aye eshi a li meenghalo odo didjuu? Okwa li a kwafelwa keilikano nosho yo kokukala e lineekela muJehova. Pefimbo olo Paulus a li ta yelekwa eyeleko olo tashi dulika la twala fiyo omokudipawa efyo linyanyalifa, okwa ti: “Omwene okwa kala pamwe naame, nokwa pameka nge, eudifo levangeli opo li wanifwe kuame novapaani aveshe ve li ude; ndele ame onda xupifwa mokanya konghoshi.” (2 Tim. 4:17) Onghee hano, Paulus okwa li a shilipaleka ovaitaveli vakwao kutya inava pumbwa okukala ve na “oshisho shasha,” e shi ninga e likolelela koshimoniwa shaye. — Lesha Ovafilippi 4:6, 7, 13.
16, 17. Yandja oshihopaenenwa osho tashi ulike kutya Jehova oha pameke oshiwana shaye kunena ngeenge shi li momaudjuu.
16 Omukokolindjila umwe wedina Roxana oye umwe womwaavo va mona nghee Jehova ha kwafele ovapiya vaye. Eshi Roxana a li a ka pula komuyandji woilonga yaye omafiku onhumba efudo opo a dule okuya koshoongalele shetu shimwe shoshitukulwa, omuhona waye okwa li e mu nyamukula a handuka a ti kutya ngeenge ota i na kale e shii kutya moilonga ote mu te mo. Ndele nande ongaho, omumwameme okwa li a ya koshoongalele nokwa li a ilikana kuKalunga a mana mo opo aha kanife oilonga yaye. Konima yaasho, omumwameme okwa li e udite a pepelelwa. Ndele Roxana okwa li shili a tewa mo moilonga mOmaandaxa konima yoshoongalele ngaashi ashike omuhona waye a li a popya. Roxana okwa li te lipula neenghono. Okwa li a pumbwa shili oilonga oyo opo a dule okufila oshisho oukwaneumbo waye nonande ondjabi yaye okwa li inini. Roxana okwa li natango a ilikana, ndele ta dilonga kombinga youshili oo kutya ngeenge Kalunga okwa li a dula oku mu palula pamhepo koshoongalele, osha yela kutya okwa li yo ta dulu oku mu fila oshisho palutu. Fimbo a li mondjila ta i keumbo, Roxana okwa li a mona edidiliko tali ti, “Otwa hala ekwafo” lovanhu ovo ve na owino wokulongifa omashina okuhondja, nokwa li a ninga eindilo. Nonande Roxana ka li e na owino oo wa pumbiwa, omuyandji woilonga okwa li e mu kuta, ndele ondjabi yaye oya li hanga i dule luvali inya yokoilonga yaye oko a tewa. Roxana okwa li a mona kutya Jehova okwa nyamukula omailikano aye. Ndele enangekonoupuna linenenene olo Roxana a li a mona ololo kutya okwa li a dula okuudifila ovanailonga vakwao vahapu onghundana iwa. Vatano vomuvo, mwa kwatelwa omuhona waye, ova tambula ko oshili nova ninginifwa.
17 Omafimbo amwe otashi dulika tu kale tu wete kutya omailikano etu inaa nyamukulwa diva ile monghedi omo twa li twa teelela. Ndele ngeenge osho osha ningwa, natu kale tu shii kutya Jehova oku na etomheno liwa eshi ine shi ninga. Jehova ita dimbwa omailikano etu, notashi dulika tu ke shi mone mo ashike monakwiiwa kutya omailikano etu okwa nyamukulwa. Ndele oshinima shimwe osho tuhe na okudimbwa oshosho kutya Kalunga iha efa ovapiya vaye ovadiinini. — Heb. 6:10.
Ohai tu kwafele tu kondjife omayeleko
18, 19. (a) Omolwashike tu na okukala twa teelela okuyelekwa efimbo keshe? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu ungaunge nomayeleko nomupondo?
18 Ovapiya vaJehova ihava kala va kumwa ngeenge tava shakeneke omayeleko, etekomukumo, omahepeko nosho yo omafininiko oomakula. Otu shii kutya ounyuni ou tu tonde. (Joh. 15:17-19) Ndele nande ongaho, omhepo iyapuki otai dulu oku tu pameka tu dule okukondjifa eyeleko keshe hatu shakeneke moilonga yetu yokulongela Kalunga. Jehova ita ka efa tu yelekwe nomayeleko e dule eenghono detu. (1 Kor. 10:13) Jehova ke na efiku e tu efe ile e tu fiye po. (Heb. 13:5) Okudulika kEendjovo daye da nwefwa mo ohaku tu amene nohaku tu pameke. Kakele kaasho, omhepo iyapuki yaKalunga ohai dulu okulinyengifa ovaitaveli vakwetu ve tu kwafele pefimbo opo twa pumbwa ekwafo neenghono.
19 Onghee hano, atusheni natu twikileni okukonga ekwafo lomhepo iyapuki okupitila meilikano nosho yo mokukonakona Omishangwa. Natu twikileni ‘okunghonopalekwa neenghono adishe paenghono defimano [laKalunga] tu shiive okulididimikila moudjuu keshe nokutalonheni.’ — Kol. 1:11.
[Eshangelo lopedu]
a Tala oihopaenenwa imwe mOshungonangelo ye 1 Mei 2001, epandja 27-28, nosho yo o-Awake! yo 8 Februali 1993, epandja 21-22.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ongahelipi to dulu okulilongekidila omahepeko?
• Ou na okuninga po shike ngeenge umwe ote ku ladipike kutya ino holola enyono laye?
• Ohatu dulu okukala tu na elineekelo lilipi eshi hatu shakeneke omaudjuu, kashi na nee mbudi kutya oelipi?
[Efano pepandja 30]
Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaJosua naKaleb?
[Efano pepandja 31]
Ongahelipi to dulu okukwafela kaume koye ngeenge a nyona?