Omhepo iyapuki ohai tu kwafele tu kondjife omayeleko notu ungaunge netekomukumo
“Otamu pewa eenghono, Omhepo Iyapuki ngenge tai uya munye.” — OIL. 1:8.
1, 2. Jesus okwa li a udanekela ovashikuli vaye ekwafo lilipi, nomolwashike va li tava ka kala ve li pumbwa?
JESUS okwa li e shii kutya ovahongwa vaye itava ka dula okudiinina aishe oyo a li e va lombwela keenghono davo vene. Okutala kouhapu woilonga yokuudifa oyo va li va pewa, kovapataneki vavo ovanaenghono nosho yo kokuhawanenena kwavo, osha yela kutya ova li va pumbwa eenghono di dule pwaado dopaushitwe. Nomolwaasho, Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye fimbo ina shuna meulu, a ti: “Otamu pewa eenghono, Omhepo Iyapuki ngenge tai uya munye, ndee tamu ka ninga eendombwedi dange muJerusalem nomuJudea ashishe nomuSamaria nofiyo okominghulo dounyuni.” — Oil. 1:8.
2 Eudaneko olo ola li la hovela okuwanifwa okudja pOpentekoste 33 O.P., eshi ovashikuli vaJesus Kristus va li va pewa omhepo iyapuki va dule okuudifila muJerusalem ashishe. Kapa li ovapataneki va li va dula okuya moshipala oilonga yavo. (Oil. 4:20) Ovashikuli vaJesus ovadiinini, nafye twa kwatelwa mo, otwa pumbwa ekwafo lomhepo yaKalunga meendelelo “omafiku aeshe fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” — Mat. 28:20.
3. (a) Yelifa eyooloko olo li li pokati keenghono nomhepo iyapuki. (b) Eenghono odo Jehova he tu pe ohadi tu kwafele tu longe shike?
3 Jesus okwa li a udanekela ovashikuli vaye kutya ‘otava ka pewa eenghono ngeenge omhepo iyapuki tai uya muvo.’ Oshitya “eenghono” nosho yo “omhepo” oi na omaityo a yoolokafana. Omhepo yaKalunga, ile eenghono daye tadi longo, oyo eenghono odo Kalunga ha longifa okupitila movanhu ile moinima yonhumba opo a wanife po ehalo laye. Ndele otaku dulu okutiwa kutya eenghono odo “okudula okukatuka onghatu yonhumba ile okudula okweetifa po oshinima shonhumba.” Ohadi dulu okukala momunhu ile moshinima shonhumba fiyo opomhito opo da pumbwa okulongifwa opo di etife po oshidjemo osho sha lalakanenwa. Omhepo iyapuki otai dulu okufaafanifwa nolusheno olo hali tulwa memanya ngeenge tali yadekwa, ofimbo eenghono tadi dulu okufaafanifwa nomundilo oo hau kala memanya konima eshi la yada. Eenghono odo Jehova ha pe ovapiya vaye okupitila momhepo iyapuki ohadi tu kwafele tu kale metwokumwe neliyapulo letu lopaKriste, notu kondjife enwefemo lii ngeenge sha pumbiwa. — Lesha Mika 3:8; Ovakolossi 1:29.
4. Oshike hatu ka konakona moshitukulwa eshi, nomolwashike?
4 Ohatu longifa ngahelipi eenghono odo hatu pewa komhepo iyapuki? Omhepo iyapuki otai dulu oku tu kwafela tu katuke ile tu linyenge ngahelipi she likolelela keenghalo omo hatu lihange? Eshi hatu kendabala okulongela Kalunga noudiinini, ohatu shakeneke eenghalo dihapu didjuu odo hatu etelwa kuSatana, ile konghalelo yaye yoinima ile kokuhawanenena kwetu. Onghee hano, osha fimana okukondjifa omandangalati a tya ngaho opo tu kaleke po omufika wetu wopaKriste nosho yo ekwatafano liwa naJehova nokukala hatu kufa ombinga moukalele pandjikilile. Natu ka konakoneni nghee omhepo iyapuki hai tu kwafele tu kondjife omayeleko, tu ungaunge neloloko nosho yo etekomukumo.
Ohai tu pe eenghono tu kondjife omayeleko
5. Ongahelipi eilikano tali dulu oku tu kwafela?
5 Jesus okwa li a honga ovashikuli vaye okwiilikana tava ti: “Ino tu twala momayeleko, ndelenee tu xupifa mowii.” (Mat. 6:13) Jehova ita ka efa ovapiya vaye ovadiinini ngeenge tave mu indile ekwafo. Pomhito imwe, Jesus okwa ti: “Xo yeni yomeulu [ota ka yandja] Omhepo Iyapuki kuava tave mu indile.” (Luk. 11:13) Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya Jehova okwa udaneka kutya ote ke tu pa omhepo yaye iyapuki opo tu dule okulonga osho sha yuka! Ndele osho inashi hala kutya Jehova ita ka efa tu yelekwe. (1 Kor. 10:13) Onghee hano, otwa pumbwa okwiilikana twa mana mo ngeenge hatu yelekwa. — Mat. 26:42.
6. Jesus okwa li a kanghameka omanyamukulo aye kushike eshi a li ta kondjifa omayeleko aSatana?
6 Eshi Jesus a li ta yelekwa kOndiaboli, okwa li e i nyamukula ta longifa omishangwa. Osha yela kutya Jesus okwa li ta nyamukula Ondiaboli e na Eendjovo daKalunga momadiladilo, eshi a ti: “Okwa shangwa.” Okwe i nyamukula vali a ti: “Okwa shangwa yo . . . Dja po, Satana, osheshi opa shangwa: Omwene Kalunga koye u noku mu twila eengolo, noye aeke u noku mu kalela.” Ohole yokuhola Jehova nosho yo Eendjovo daye oyo ya li ye linyengifa Jesus a kondjife omayeleko aSatana. (Mat. 4:1-10) Konima eshi Jesus a li a kondjifa lwoikando omayeleko oo, Satana okwe mu fiya po.
7. Ombibeli ohai tu kwafele ngahelipi tu kondjife omayeleko?
7 Ngeenge Jesus okwa li ha longifa Omishangwa opo a kondjife omayeleko Ondiaboli, mbela fye katu na okukala hatu di longifa unene shi dulife opo? Doshili, opo tu dule okukondjifa Ondiaboli novakalelipo vayo, tete otu na okukala twa tokola toko okulihonga omifikamhango daKalunga nokudulika kudo filufilu. Ovanhu vahapu ove linyengifwa va kale metwokumwe nomifikamhango dOmbibeli eshi va konakona Omishangwa nokukala va lenga ounongo waKalunga nosho yo ouyuki waye. Doshili, ‘eendjovo daKalunga’ odi na eenghono odo tadi dulu okutongola “omadilongo nomadiladilo omutima.” (Heb. 4:12) Apa ngoo pe fike eenghendabala domunhu dokulesha nokudilonga kombinga yOmishangwa, opo ngoo tapa ka kala pe fike okudula kwaye okushiiva “nawa oshili” yaJehova. (Dan. 9:13) Molwaashi osho shi li ngaho, otu na okudilonga kombinga yomishangwa odo tadi ungaunga nounghundi wetu wokondadalunde.
8. Ohatu dulu okupewa omhepo iyapuki okupitila mushike?
8 Jesus ka li ashike a dula okukondjifa omayeleko molwaashi e shii Omishangwa, ndele okwa li yo a “yada Omhepo Iyapuki.” (Luk. 4:1) Opo nafye tu kale tu na eenghono dokukondjifa omayeleko ngaashi Jesus, otwa pumbwa okweehena popepi naJehova mokulongifa pauyadi omafiloshisho aeshe oo he tu pe opo tu dule okukala tu na omhepo yaye. (Jak. 4:7, 8) Omafiloshisho aJehova okwa kwatela mo oinima ngaashi ekonakonombibeli, eilikano nosho yo eendafano novaitaveli vakwetu. Ovakriste vahapu ova mona ouwa mokukala hava kufa ombinga pauyadi momalipyakidilo opaKriste oo hae va kwafele va yandje elitulemo koinima yopamhepo oyo tai tungu.
9, 10. (a) Omayeleko elipi haa shakenekwa luhapu kovanhu moshitukulwa sheni? (b) Okudilonga nokwiilikana otaku dulu ngahelipi oku ku kwafela u kondjife omayeleko nokuli nonande owa loloka?
9 Mbela oto kondjifa omayeleko elipi? Mbela owa yelekwa ngoo nale u lihumbatele omunhu wonhumba monghedi tai kokele momilele oo ehe fi kaume koye kopahombo? Ngeenge ino hombola ile ino hombolwa, mbela owa yelekwa ngoo nale u dimine okweendelafana nomunhu oo ehe fi omwiitaveli? Ngeenge Omukriste ta tale o-TV ile ta longifa o-Internet otashi dulika a yelekwe a tale omafano a nyata. Mbela naave owa li wa ningilwa oshinima sha tya ngaho, nongeenge osho, owa li we linyenga ngahelipi? Otashi ka kala pandunge okudilonga kunghee onghatu imwe ya puka tai dulu okutwala kuikwao, nohauxuuninwa omenyono la kwata moiti. (Jak. 1:14, 15) Diladila yo kunghee to ka ehameka Jehova, eongalo nosho yo oukwaneumbo weni ngeenge owa nyono sha kwata moiti. Ndele ngeenge otwa kala ovadiinini komafinamhango aKalunga ohatu ka kala tu na eliudo la koshoka. (Lesha Epsalme 119:37; Omayeletumbulo 22:3.) Ngeenge owe lihange momayeleko a tya ngaho, kala wa tokola toko okwiilikana u pewe eenghono opo u dule oku a kondjifa.
10 Ope na oshinima shimwe vali osho tu na okudimbuluka shi na sha nomayeleko Ondiaboli. Satana okwa li a ka yeleka Jesus mombuwa fimbo a li e lidilika oikulya oule womafiku 40. Nopehe na omalimbililo, Ondiaboli oya li tai diladila kutya olo ola li naanaa ‘efimbo la wapala’ okuyeleka oudiinini waJesus. (Luk. 4:13, NW) Satana oha kongo eemhito odo da wapala opo a yeleke oudiinini wetu. Onghee hano, osha fimanenena okukala twa pama pamhepo. Luhapu Satana ohe tu ponokele pefimbo opo twa nghundipala. Hano, ngeenge twa loloka ile twa teka omukumo, otu na okukala twa tokola toko tu ilikane Jehova e tu amene noku tu pe omhepo yaye iyapuki. — 2 Kor. 12:8-10.
Ohai tu pe eenghono tu dule okuungaunga neloloko nosho yo etekomukumo
11, 12. (a) Omolwashike ovanhu vahapu hava kala va teka omukumo kunena? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kondjife etekomukumo?
11 Tu li ovanhu inava wanenena, ohatu kala twa teka omukumo efimbo nefimbo. Otashi dulika tu kale twa teka omukumo shili kunena molwaashi otu li mefimbo olo li kenyeneka neenghono. Otu li mefimbo lidjuu neenghono, olo tashi dulika pehe na ovanhu va pita mulo nande onale. (2 Tim. 3:1-5) Eshi Harmagedon ta ehene popepi, oinima ngaashi omaupyakadi opamaxupilo, opamaliudo nosho yo amwe vali otaa ka hapupala. Onghee hano, itashi kumwifa eshi vahapu hava mono shidjuu neenghono okufila oshisho nokuwanifa po eemhumbwe dopalutu domaukwaneumbo avo. Vamwe otashi dulika va kale va loloka neenghono, va wililwa po pamaliudo nove udite kutya itava dulu vali okulonga sha. Ngeenge ou li monghalo ya tya ngaho, ongahelipi to dulu okuungaunga noupyakadi oo?
12 Dimbuluka kutya Jesus okwa li a udanekela ovahongwa vaye kutya ote ke va tumina omukwafi, sha hala okutya, omhepo iyapuki yaKalunga. (Lesha Johannes 14:16, 17.) Omhepo iyapuki oyo eenghono dinenenene meshito alishe. Jehova ota dulu okuninga “shihapuhapu” okupitila momhepo yaye opo e tu pe eenghono odo twa pumbwa tu dule okulididimikila eyeleko keshe. (Ef. 3:20) Ngeenge otwa kala twe lineekela muyo, omuyapostoli Paulus okwa ti kutya ohatu ka pewa “eenghono di dule odo dopaushitwe,” (NW) nokuli nonande ohatu ‘fininikwa muaishe.’ (2 Kor. 4:7, 8) Jehova ina udaneka kutya ota ka kandula po omaupyakadi etu, ndele okwe tu shilipaleka kutya ote ke tu pa eenghono okupitila momhepo yaye iyapuki opo tu dule okuungaunga nao. — Fil. 4:13, yelekanifa NW.
13. (a) Omhepo iyapuki oya kwafela ngahelipi omunyasha umwe a ungaunge nonghalo yaye idjuu? (b) Mbela ou shii oshimoniwa shimwe vali sha fa shaStephanie?
13 Natu ka taleni koshihopaenenwa shomukokolindjila umwe wondjikilile womido 19, wedina Stephanie. Eshi a li e na omido 12, okwa li a kwatwa koudu wombada nokwa li a monika oshitumba kouluvi. Okudja opo, okwa li a tandwa oikando ivali nokwa li ha ka xwikwa neshina lokuxwika mo omukifi waye, ndele okwa li natango a kwatwa koudu wombada oikando ivali, naasho osha li she mu ningifa a kale a fya ombinga yokolumosho nosha li sha nghundipaleka omesho aye. Okwa li e na okulongifa nawa eenghono daye opo a dule okuninga oinima oyo ya fimanenena, ngaashi okuya kokwoongala kwopaKriste nosho yo moilonga yomomapya. Ndele Stephanie okwa li ha kala e udite kutya Jehova ohe mu pe eenghono opo a dule okulididimika meenghedi di lili noku lili. Ngeenge a teka omukumo, okwa li ha tuwa omukumo koimoniwa yOvakriste vakwao oyo hai kala moishangomwa oyo ya kanghamena kOmbibeli. Ovamwatate novamwameme okwa li have mu tu omukumo okupitila meenhumwafo ile ngeenge tava popi naye eendjovo tadi tu omukumo komesho nokonima yokwoongala. Ovakonakonimbibeli vaye navo ohava ulike olupandu lavo li na sha naashi te va hongo Ombibeli mokuya keumbo laye. Stephanie ota pandula Jehova neenghono omolwaashishe osho e mu ningila. Oku hole unene Epsalme 41:4, molwaashi okwa itavela kutya ole mu wanifilwa.
14. Oshike tu na okuhenuka ngeenge twa teka omukumo, nomolwashike?
14 Ngeenge twa loloka ile twa wililwa po komaupyakadi, katu na nande okufika pexulifodiladilo kutya okweefa po omalipyakidilo amwe opamhepo oko onghedi iwa omo hatu dulu okuungaunga nomaupyakadi etu. Osha nyika oshiponga neenghono ngeenge otwa fiki pexulifodiladilo la tya ngaho. Omolwashike mbela? Omolwaashi oinima ngaashi ekonakonombibeli lopaumwene, ekonakono loukwaneumbo, oilonga yomomapya nosho yo okukala pokwoongala, oo omafiloshisho oo Jehova ha longifa opo e tu pameke nomhepo yaye iyapuki. Omalipyakidilo opaKriste a tya ngaho ohaa tulumukifa omutima. (Lesha Mateus 11:28, 29.) Luhapu ngeenge ovamwatate novamwameme ve uya kokwoongala va loloka, ohava kala ve udite kutya ova pamekwa ngeenge ve li pokushuna komaumbo avo, molwaashi omamanya avo opafaneko ohaa kala a yadekwa.
15. (a) Mbela Jehova okwa udaneka kutya Ovakriste itava ka kala ve na omaupyakadi monghalamwenyo yavo? Yelifa to longifa Omishangwa. (b) Jehova okwe tu udanekela shike, naasho osha etifa po epulo lilipi?
15 Doshili, kashipu okukala omuhongwa waKristus, molwaashi ohashi pula eenghendabala okukala Omukriste omudiinini. (Mat. 16:24-26; Luk. 13:24) Ndele nande ongaho, Jehova ota dulu okupameka ovo va loloka okupitila momhepo yaye iyapuki. Omuprofeti Jesaja okwa ti: “Ovo hava teelele Omwene, otava pewa eenghono dipe, otava yelula omavava pombada ngaashi eenhwa. Otava tondoka, ndee itava loloka, tava ende, ndele itava wile po.” (Jes. 40:29-31) Ngeenge osho ngaho, otashi ka kala shiwa okulipula pauhandimwe hatu ti: Mbela oshike naanaa hashi ningifa nge ndi kale ndi wete omalipyakidilo opaKriste e li omutengi?
16. Oshike hatu dulu okuninga po opo tu ninipike oinima oyo tai dulu oku tu lolokifa ile oku tu teya omukumo?
16 Eendjovo daJehova otadi tu ladipike tu ‘shiive oinima oyo ya fimanenena.’ (Fil. 1:10, NW) Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a faafanife onghalamwenyo yOmukriste naayo yomulotoki woinano ile, eshi a ladipika Ovakriste a ti: ‘Natu liduleni keshe eshi tashi tu findile poshi, fye tu lotokeni nokudiinina mefiyafane po li li komesho yetu.’ (Heb. 12:1) Paulus okwa li a hala okutya otu na okuhenuka okulalakanena oinima yongaho nosho yo okulitwika omitengi inadi pumbiwa odo tashi dulika di tu lolokife. Vamwe vomufye otashi dulika hatu kendabala okuweda ko komalipyakidilo etu mahapu oo tu na nale. Ngeenge luhapu oho kala wa loloka nowa wililwa po komaupyakadi, otashi dulika u ka mone ouwa mokutala kutya oilonga yokulikongela omboloto ohai ku pula eenghono di fike peni, oho i momalweendo lungapi omolwomalihafifo nosho yo kutya oho litula momaudano shi fike peni nosho yo momalihafifo makwao. Ondjele nelininipiko oi na oku tu linyengifa tu dimbuluke kutya otu na omangabeko notu na okuninipika omalipyakidilo oo inaa pumbiwa monghalamwenyo yetu.
17. Omolwashike vamwe tashi dulika va teka omukumo, ndele Jehova okwa yandja eshilipaleko lilipi?
17 Vamwe vomufye otashi dulika hatu kala twa teka omukumo omafimbo amwe molwaashi exulilo longhalelo ei yoinima inali uya diva ngaashi twa li twa teelela. (Omayel. 13:12) Keshe oo ha kala e udite ngaho, ota dulu okutuwa omukumo keendjovo odo di li muHabakuk 2:3, odo tadi ti: “Emoniko tali ka teelela efimbo la nunwa. Ndelenee ohali endelele kefikilo lalo, lo itali ka puka. Ngenge la kala ko, li teelela. Osheshi olo tali ka fika shili, [lo itali ka tokelwa, NW].” Jehova okwe tu shilipaleka kutya exulilo longhalelo ei yoinima otali uya naanaa peufwafimbo laye.
18. (a) Omaudaneko elipi taa dulu oku ku pameka? (b) Ohatu ka kundafana kombinga yashike moshitukulwa tashi landula?
18 Heeno, ovapiya vaJehova aveshe ovadiinini ova teelela nodjuulufi efimbo olo eloloko netekomukumo itai ka kala po vali, eshi ovanhu aveshe tava ka kala ve na “eenghono dounyasha.” (Job 33:25) Nokuli nopaife omhepo iyapuki otai dulu oku tu pameka eshi hatu kufa ombinga pauyadi momalipyakidilo opamhepo. (2 Kor. 4:16; Ef. 3:16) Ino efa nande eloloko li ku imbe u ka mone omanangeko noupuna taa kalelele. Eshongo keshe, kashi na nee mbudi kutya ola etifwa komayeleko, okeloloko ile oketekomukumo, otali ka xula po, kutya nee opaife ile omounyuni mupe waKalunga. Ohatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula shi na sha nanghee omhepo iyapuki hai kwafele Ovakriste va kondjife omapataneko, omafininiko oomakula nosho yo okulididimikila omaudjuu amwe vali.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ongahelipi okulesha Ombibeli haku tu pameke?
• Ongahelipi eilikano nokudilonga haku tu pameke?
• Ongahelipi to dulu okuninipika oinima oyo tai dulu oku ku teya omukumo?
[Efano pepandja 26]
Okwoongala kwopaKriste otaku dulu oku tu pameka pamhepo