Vamwe ovo ve liyamba va ka longe kuEcuador
KONIMA eshi omumwatate umwe omunyasha, Bruno wokuItalia a mana osekundofikola yaye, okwa li a taalela eshongo linene. Molwaashi okwa li a pita noitwa yopombada elela mongudu yavo, ovapambele vaye novahongifikola ova li tave mu ladipike a lalakanene ehongo lopombada. Ndele Bruno okwa hangwa e liyapulila Jehova omido donhumba da pita, nokwa li a udaneka kutya ota ka pitifa komesho okulonga ehalo laJehova. Mbela okwa li a ninga etokolo lilipi? Okwa ti: “Onda lombwela Jehova okupitila meilikano kutya onda hala okukala metwokumwe neliyapulo lange nokukala nda pitifa komesho oku mu longela. Onda li yo nde mu lombwela kutya inandi hala okukala nonghalamwenyo ififa oudja, ndele onda hala okukala nde lipyakidila neenghono moilonga yaye.”
Konima yomido donhumba, Bruno okwa li a tembukila kuEcuador, osho shi li muAmerika lokOlukadi. Okwa ti: “Jehova okwa nyamukula eilikano lange monghedi oyo nda li inandi i teelela.” Eshi Bruno a fika muEcuador, okwa li a kumwa eshi a mona ovanyasha vepupi laye vahapu ovo navo va tembukila oko opo va dule okutamununa mo oukalele wavo.
OVO VA ‘YELEKA JEHOVA VA TALE’ NGEENGE OTE VA PUNIKE
Bruno oumwe womovanyasha omayovi mounyuni aushe ovo va katuka metwokumwe nekumaido laJehova olo kutya: “Yelekeni nge nye mu tale, . . . ngenge ihandi ke mu yeululila omakende keulu ndele handi ke mu lokifila enangekonoupuna.” (Mal. 3:10) Omolwohole yavo yokuhola Jehova, ovanyasha vahapu ohava ‘yeleke Jehova va tale’ ngeenge ota punike omaliyambo avo eshi tava longifa nehalo liwa efimbo lavo, eenghono davo noiniwe yavo moilonga yokuudifa Ouhamba moilongo omo mu na omhumbwe inene yovaudifi.
Ngeenge ovaudifi va tya ngaho ova tembukile koilongo oyo, ohava kala ve shi liwetele lela kutya “oilya oi li po ihapu, ndele ovateyi ovo ovanini.” (Mat. 9:37) Pashihopaenenwa, Jaqueline wokuNdowishi okwa shangela koshitaimbelewa shaEcuador nehafo a ti: “Onda kala handi longo muEcuador oule ashike womido mbali, ndele ondi na nale ovakonakonimbibeli 13, navane vomuvo ohava kala pokwoongala pandjikilile. Kali fi tuu enangekonoupuna linene!” Chantal wokuKanada okwa ti: “Mo 2008, onda li nda tembukila koshitukulwa shokomunghulofuta waEcuador oko kwa li ku na ashike eongalo limwe. Paife oku na omaongalo atatu nosho yo ovakokolindjila ve dule po 30. Ohashi hafifa nge neenghono okumona ovanhu vape vahapu tava ningi exumokomesho.” Okwa ti yo kutya: “Paife onda tembukila koshilando shimwe osho sha tungilwa keemhunda daAndes poima opo pe na eemeta 2 743 okudja pedu. Oshilando osho oshi na ovakalimo ve dule po 75 000, ndele omu na ashike eongalo limwe. Ashike omu na ovanhu vahapu hava pwilikine nawa. Nomolwaasho, ohandi hafele shili oukalele wange.”
OMASHONGO OO VA LI VA SHAKENEKA
Ihashi kala shipu oku ka udifila koilongo imwe i lili. Otashi dulika shi kale nokuli shidjuu kovanyasha vamwe okuninga etokolo va tembukile ko. Pashihopaenenwa, Kayla wokOilongo ya Hangana yaAmerika okwa ti: “Ovamwatate vamwe meongalo letu ovo va li tave lipula naame ova li tava shololifa nge ndiha tembuke. Kava li ve shi udite ko kutya omolwashike nda hala okutembukila koshilongo shimwe ndi ka kokole ondjila. Osho osha li hashi lipulifa nge omafimbo amwe kutya, ‘Etokolo eli handi ningi oli li ngoo mondjila?’” Ndele nande ongaho, Kayla okwa li a tokola a tembukile kuEcuador. Okwa ti: “Okukala handi ilikana kuJehova nokukala handi kundafana novaitaveli vakwetu ovo va pyokoka osha kwafela nge ndi mone kutya Jehova oha nangeke noupuna ovo hava ningi omaliyambo.”
Ohashi kala yo eshongo kuvahapu okulihonga elaka loshinailongo. Siobhan wokuIreland okwa ti: “Okwa li hashi kala shidjuu kwaame okupopya elaka laako nda tembukila. Onghee hano, onda li ndi na okulihonga noudiinini nonelitulemo elaka olo nokukala handi liyolo ngeenge nda ninga epuko.” Anna wokuEstonia okwa ti: “Kanda li ndi na oupyakadi wokwiikilila oupyu wokoshilongo oko ku na oshimuke, ondwi ihapu nosho yo okulikosha omeva matalala, ndele osha li shidjuu neenghono kwaame okulihonga elaka lOshispania. Onda li handi kala nda hala okusholola omafimbo amwe. Ndele onda li nde lihonga okukala handi lipandula omolwexumokomesho olo handi ningi, ponhele yokukala handi lipe oushima omolwomapuko ange.”
Efimbo limwe omunhu oho kala wa djuulukwa koshilongo sheni. Pashihopaenenwa, Jonathan wokOilongo ya Hangana yaAmerika okwa ti: “Okafimbo kaxupi konima eshi nda fika muEcuador, onda li ndi udite nda teka omukumo omolwokukala ndi li kokule nookaume kange novapambele vange. Ndele lwanima onda ka finda etekomukumo la tya ngaho mokuyandja elitulemo kekonakonombibeli lopaumwene nokoukalele wange. Mokweendela ko kwefimbo, oimoniwa itunhula yomoukalele nosho yo okupanga oukaume navamwe meongalo osha li sha kwafela nge opo ndi kale vali nda hafa.”
Eshongo limwe vali oli na sha neenghalo dokoshilongo oko wa tembukila. Otashi dulika diha kale da faafana naado dokoshilongo oko wa dja. Beau wokuKanada okwa ti: “Otashi dulika iho lipula lela nomayakulo akwalukeshe ngaashi omeva nolusheno ngeenge u li moshilongo sheni. Ndele oku kuEcuador, omayakulo a tya ngaho ohaa kala a pumba ile ehe po nandenande.” Moilongo ihapu oyo inai putuka omu na oluhepo, kamu na oyeendifo yoshinanena novanhu kave shii okulesha nokushanga. Ines wokuAustria ohe lididimikile eenghalo da tya ngaho mokuyandja elitulemo komaukwatya mawa ovanhu vomoshitukulwa. Okwa ti: “Ove hole okuyakula ovaenda, ovanambili, hava kwafele novalininipiki. Kakele komaukwatya aeshe oo mawa, ove na yo ohokwe inene yokulihonga shihapu kombinga yaKalunga.”
“ENANGEKONOUPUNA LA WANENENA”
Nonande ovanyasha aveshe ovo tava kokola ondjila muEcuador ova ninga omaliyambo, Jehova ohe va pe “shihapuhapu.” (Ef. 3:20) Ove shi liwetele lela kutya Jehova okwe va “lokifila enangekonoupuna la wanenena.” (Mal. 3:10) Tala komatyekosha avo oo taa holola nghee ve uditile oukalele wavo:
Bruno: “Eshi nda tembukila kuEcuador, onda li nda hovela okulonga koshitukulwa shaAmazon osho sha li shihokwifa neenghono. Lwanima, onda li nda ya ndi ka kwafele koshitaimbelewa shaEcuador eshi sha li tashi wedelwa. Paife ohandi longo kObetel. Eshi nda li kuItalia, onda li nde shi ninga elalakano lange okukala nda pitifa komesho okulongela Jehova, nokwa kwafela nge ndi li wanife po, nopaife onda hafa lela eshi nde lipyakidila moilonga yaye.”
Beau: “Molwaashi muEcuador ohandi kala nde lipyakidila efimbo alishe noinima yopamhepo, osha kwafela nge ndi ehene popepi elela naJehova. Kakele kaasho, ohandi hafele okuya keenhele di lili noku lili di na oushitwe muwa okutala, osho nda kala nda halelela okuninga.”
Anna: “Molwaashi inadi hombolwa, kanda li ndi shii ngeenge fiku limwe onandi ka kale nonghalamwenyo ya fa yovatumwa. Ndele paife onda fa ashike omutumwa. Omolwenangekonoupuna laJehova, onda hafa eshi handi kufa ombinga moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa, okutunga Omalupale Ouhamba nondi na ookaume vape.”
Elke: “Eshi nda li koshilongo shetu kuAustria, onda li handi ilikana kuJehova a kwafele nge ndi kale ndi na omukonakonimbibeli umwe. Ndele paife omu muEcuador ondi na ovakonakonimbibeli 15. Ohashi hafifa nge neenghono okumona ovakonakonimbibeli tava ningi exumokomesho nova hafa.”
Joel: “Ohashi kala shitunhula okuya u ka longele Jehova koshilongo osho ino enda ko nande onale. Ohashi ku hongo u kale we lineekela unene muye, nohashi kala shihafifa okutala nhumbi ta nangeke noupuna eenghendabala doye. Eshi nda dja kOilongo ya Hangana yaAmerika, moshitukulwa omo twa li otwa li ashike ongudu yovaudifi va-6, ndele moule ashike wodula oyo otwa ka kala ovaudifi 21. PEdimbuluko, otwa li po 110.”
MBELA NAAVE OU NA EHALO OKU KA LONGA OPO PE NA OMHUMBWE?
U li omunyasha, mbela eenghalo doye otadi ku pitike u ka longe koilongo oko ku na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba? Ngeenge osho, owa pumbwa okuliunganeka nawa ofimbo ino ninga etokolo la tya ngaho. Kakele kaasho, ohole yomoule yokuhola Jehova nosho yo ovanhu vakweni oyo tai ke ku linyengifa u tembukile oko ku na omhumbwe. Ngeenge ou na ohole ya tya ngaho noku na oiimbi yasha, ilikana kuJehova wa mana mo shi na sha naasho. Shimwe vali, lombwela ovadali voye Ovakriste nosho yo ovakulunhuongalo kombinga yomalalakano oye. Otashi dulika u ka mone kutya mboli naave oto dulu okukufa ombinga moilonga iyapuki oyo ihafifa notai mbilipaleke.
[Ouyelele u li pepandja 3]
Kayla wokOilongo ya Hangana yaAmerika okwa ti: “Okukala handi ilikana kuJehova nokukala handi kundafana novaitaveli vakwetu ovo va pyokoka osha kwafela nge ndi mone kutya Jehova oha nangeke noupuna ovo hava ningi omaliyambo.”
[Oshimhungu/Efano li li pepandja 6]
Nghee to dulu okulilongekidila oku ka longa koilongo oko ku na omhumbwe
• Kala ho konakona Ombibeli pandjikilile
• Tala omayele oo e li mokafo kOukalele Wetu wOuhamba kaAuguste 2011, epandja 4-6
• Popya navamwe ovo va longele koilongo oko ku na omhumbwe
• Konga ouyelele u na sha nondjokonona yoshilongo osho neputuko lasho
• Hovela okulihonga elaka lokoshitukulwa oko wa diladila okuya
[Oshimhungu/Efano li li pepandja 6]
Vamwe ovo hava i va ka longe koilongo oko ku na omhumbwe ohava ningi eemhangela tadi landula opo va dule okulifila oshisho:
• Ohava longo oilonga yokulikongela omboloto eemwedi donhumba momudo moilongo yavo opo va ongele oimaliwa
• Vamwe ohava hiilifa omaumbo avo ile eenhele davo deengeshefa
• Vamwe ohava longo oilonga yokulikongela omboloto okupitila mointaneta
[Omafano pepandja 4, 5]
1 Jaqueline wokuNdowishi
2 Bruno wokuItalia
3 Beau wokuKanada
4 Siobhan wokuIreland
5 Joel wokuAmerika
6 Jonathan wokuAmerika
7 Anna wokuEstonia
8 Elke wokuAustria
9 Chantal wokuKanada
10 Ines wokuAustria