Olaporta yokwoongala kwokomudo
Okwoongala opo ovanhu va li tava hafele oulipamwe nokuuda oinima itunhula oyo tai ka ningwa konahiya
OKWOONGALA kwokomudo kwo-Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania alushe ohaku kala ku tunhula. Okwoongala kwokomudo okuti-127 oko kwa ningilwe mOlomakaya, mu 1 Oktoba 2011, nako osho kwa li ngaho. Ovaenda ovo va dja koilongo i lili noku lili ova li va ongala mOlupale lOyoongalele lEendombwedi daJehova moshilando shedina Jersey, shomoshitukulwalongo shedina New Jersey, muAmerika.
Omumwatate Gerrit Lösch oo e li oshilyo shOlutuwiliki okwa li a hovela okwoongala mokupopifa engungo olo la hafa. Okwa li a lombwela ovakalipo ovo va dja koilongo 85 lwaapo kutya ove li oshitukulwa shoumwainafana womounyuni aushe oo wa hangana. Oukumwe wa tya ngaho ohau yandje oundombwedi muwa nohau tumbalekifa Jehova. Oukumwe owa li yo enenediladilo lokwoongala oko.
ONGHUNDANA IWA OKUDJA KOMEKSIKO
Oshitukulwa shotete shokwoongala oko osha li tashi popi kombinga yoihopaenenwa oyo tai ulike kutya oshiwana shaJehova oshi li moukumwe. Omumwatate Baltasar Perla, wokoshitaimbelewa shokoMeksiko, okwa li a pulapula ovamwatate vatatu vokoshitaimbelewa osho shi na sha noitaimbelewa ihamano yomuAmerika loPokati oyo ya hengumukila mumwe noshitaimbelewa osho. Omolwelunduluko olo, paife oukwaneumbo waBetel moMeksiko owa fikama po movanhu vomomaputuko nova dja koilongo i lili naku lili nakeshe umwe oha tuwa omukumo keendafano olo liwa. Osha fa ashike ngeno Kalunga a kufa po eengaba odo da li pokati koilongo yavo.
Konima yelunduluko olo, ovaudifi vokoilongo oko kuhe na vali oitaimbelewa ova li ve na okukwafelwa vaha kale ve udite kutya ova tukulwa ko kehangano laJehova. Eongalo keshe oli na omakwatafano opaintaneta e shii okulineekelwa opo nokuli naavo ve li koitukulwa ye likalela va dule okukwatafana pa-e-mail noshitaimbelewa.
ONGHUNDANA OKUDJA KOJAPAN
James Linton wokoshitaimbelewa shaJapan okwa yelifa shi na sha nanghee ovamwatate va li va kumwa kekakamo ledu nokoikungulu yomefuta oyo ya li ya denga Japan muMarsa 2011. Eendombwedi dihapu oda filwa ovaholike vado noda kanifa oiniwe yado. Eendombwedi dokoitukulwa imwe oda li da kwafela ovo va dengwa koikungulu va kale momaumbo ado e dulife 3 100 nova longife ko keehauto dado omafele. Eekomitiye dOkutunga domOitukulwa oda li da tuma ovaliyambi ovo va kala tava wapekulula omaumbo ovamwatate nopehe na olufuwo. Ovamwatate ve dulife 1 700 ova li ve liyamba va ka longe keshe opo pe na omhumbwe. Opa li yo ovaliyambi 575 ovo va kwafela mokutungulula Omalupale Ouhamba, ovo va kwatela mo ongudu yovaliyambi vokOilongo ya Hangana.
Ovamwatate ova li unene tava yandje elitulemo kokuhekeleka nokutunga eitavelo laavo va dengwa koiponga oyo. Ovakulunhuongalo ve dulife 400 ova li va talela po ovo va ninga oihakanwa. Olutuwiliki ola li la tuma ovataleli vavali voitaimbelewa okudja keembelewa da kula opo va ka twe omukumo ovamwatate vokoshitukulwa osho. Okunakonasha kwEendombwedi daJehova domounyuni aushe okwa li kwa hekeleka neenghono ovamwatate ovo.
OMAFINDANO OPAVETA
Ovapwilikini ova li tava yandje filufilu elitulemo eshi Stephen Hardy wokoshitaimbelewa shaBritania a li ta kundafana kombinga yomafindano opaveta omefimbo opo la di ko. Pashihopaenenwa, epangelo laFransa ola li tali pula ehangano moFransa li yandje oifendela i fike peedola daNamibia omamiliyona 626. Oupyakadi oo owa li wa kandulwa po eshi Omhangu yOufemba wOmunhu yaEuropa (ECHR) ya popila ehangano, ya ti kutya epangelo laFransa ola tauluka Okatendo 9 kEkotamhango lOmhangu yOufemba wOmunhu yaEuropa oko taka amene oufemba wovanhu wokukala melongelokalunga olo va hala. Eendjovo detokolo olo la li la ningwa otadi ulike kutya oshikoya osho kashi na sha noimaliwa, molwaashi otadi ti: “Ngeenge epangelo ola dopa okutambula ko elongelokalunga lonhumba, la hala oku li xulifa po, oku li ula omalaka mai otashi ulike kutya otali nyono oufemba welongelokalunga oo wa popilwa kOkatendo 9 kEkotamhango olo.”
O-ECHR oya li yo ya popila ehangano moshikoya shi na sha naArmenia. Omhangu oyo oya mona kutya okudja mo 1965 Ekotamhango laEuropa inali pa ovanhu oufemba wokwaanya okuya moita. Omutumba woPombada wOmhangu owa ti kutya Ekotamhango laEuropa oli na okupa “ovanhu oufemba wokwaanya okulonga oilonga youkwaita, ngeenge otava ningi ngaho omolweitavelo lavo lopalongelokalunga.” Etokolo olo ola li li na okutulwa moilonga muArmenia, muAzerbaijan nosho yo muTurkey.
OILONGA YOKUTUNGA
Omumwatate Guy Pierce wOlutuwiliki oye a li a landula ko nokwa popya kutya okwe lineekela kutya ovanhu aveshe ovo ve li pokwoongala ova halelela okuuda shi na sha noilonga yetu yokutunga moshitukulwalonga shaAmerika shedina New York. Okwa li e va ulikila okavidio ke na sha nexumokomesho olo la ningwa po muWallkill, moPatterson nosho yo onhele oyo twa mona muWarwick nomuTuxedo, moNew York. Etungo lipe leenduda di dulife 300 olo tali tungwa koWallkill okwa tengenekwa li ka pwe mo 2014.
Otwa diladila yo okutunga omatungo amwe vali poshitukulwa sheehekta 100 moWarwick. Omumwatate Pierce okwa ti: “Nonande katu shii natango ehalo laJehova moshinima osho, otwe lilongekida okuhovela okutunga nelalakano opo eembelewa da kula dEendombwedi daJehova di tembukile koWarwick.” Otwa diladila yo okutuvikila omashina noitungifo konhele imwe yeehekta 20 oyo i li eekilometa 10 kolundume laWarwick. Omumwatate Pierce okwa ti: “Shimha twa pewa epitikilo lokutunga, otwe lineekela kutya oilonga yokutunga otai ka pwa meni lomido 4. Opo nee, ohatu ka landifa po onhele yetu oyo i li moBrooklyn.”
Omumwatate Pierce okwa li a pula ta ti: “Mbela osho osha hala kutya Olutuwiliki ola dimbwa kutya oudjuu munene ou li popepi? Hasho nandenande! Ngeenge oudjuu munene owe ya fimbo inatu mana okutunga, osho otashi ka kala shiwa neenghono.”
LUNGAMA ONGHOSHI TAI KUMBU
Oshilyo shimwe vali shOlutuwiliki, Stephen Lett, okwa kundafana 1 Petrus 5:8 oo ta ti: “Kaleni mu nelidiliko nomwa pashuka, omutondi weni, Satana, ohe mu dingilile ngaashi onghoshi hai kumbu, nota kongo ou te mu xwake po.” Omumwatate Lett okwa ti kutya omaukwatya e lili naku lili onghoshi otae tu kwafele tu ude ko nawa efaneko olo laPetrus.
Molwaashi Satana okwa faafanifwa nonghoshi oyo i na eenghono noi na onhapo i dule ovanhu, katu na okukendabala oku mu kondjifa keenghono detu vene. Otwa pumbwa ekwafo laJehova. (Jes. 40:31) Onghoshi oi hole okukwata oihakanwa yayo momulaulu, onghee hano, katu na okuliefela momilaulu dopamhepo omo Satana ha kongo oihakanwa yaye. Ngaashi ashike onghoshi hai dipaa omenye, nonande inai nyika oshiponga, ile okanimwena kongolo ngeenge ka kofa, Satana naye ke na onghenda nokwa hala oku tu dipaa. Ngeenge onghoshi oya kuta, luhapu oshihakanwa shayo ito dulu oku shi dimbulula mo. Sha faafana, “oxuuninwa” yoihakanwa yaSatana ohai kala ‘ii i dule onghalo yayo yotete.’ (2 Pet. 2:20) Onghee hano, otu na okukondjifa Satana mokukala twa kanyatela komafinamhango Ombibeli oo twe lihonga. — 1 Pet. 5:9.
KALA WA LENGA ONGHANDANGALA OYO TO DANA MEHANGANO LAJEHOVA
Omupopi a landula ko okwa li omumwatate Samuel Herd oshilyo shOlutuwiliki. Okwa ti: “Atusheni otu na onghandangala oyo hatu dana mehangano laJehova.” Ovakriste aveshe otava dana onghandangala “mongulu” yaJehova, ile tu tye, motembeli yaye yopamhepo oyo tai faneke elongekido loku mu longela pakanghameno lekuliloyambo laJesus. Ndele otu na okukala twa lenga oufembanghenda oo we likalekelwa. Ngaashi David, nafye otwa hala tu “kale mongulu yOmwene omafiku [etu] aeshe.” — Eps. 27:4.
Omumwatate Herd okwa tumbula Epsalme 92:13-15 ndele ta pula ta ti: “Jehova ohe tu kwafele ngahelipi tu pondole?” Opo nee okwa nyamukula ta ti: “Jehova ohe tu hekeleke moparadisa yopamhepo, he tu amene nohe tu pe omeva oshili oo tae tu talaleke. Otu na oku mu pandula omolwomafiloshisho oo.” Omumwatate Herd okwa ladipika ovapwilikini ta ti: “Natu kaleni twa tokola toko okukala mehangano laJehova fiyo alushe, ndele hapakafimbo ashike.”
OVAKRISTE OVA LENGA EENDJOVO DAKALUNGA
Omumwatate David Splane oo naye e li oshilyo shOlutuwiliki okwa yelifa moshipopiwa sha landula ko kutya Ovakriste ova kala alushe va lenga Eendjovo daKalunga. Ovakriste ova li ve likolelela kEendjovo daKalunga pefimbo lovayapostoli eshi va li tava ungaunga noshinima shi na sha nepitotanda. (Oil. 15:16, 17) Ashike ovanhu vamwe vomefelemudo etivali (paife pa pita omido 1 900 lwaapo) ovo va li tave liti kutya Ovakriste ova li va fimaneka oufilosofi wOshigreka shi dulife Omishangwa. Lwanima, vamwe ova ka pingena po omahongo Ombibeli nomadiladilo oopata nosho yo ovapangeli vaRoma, naapo opo pa tamekela omahongo mahapu oipupulu.
Omumwatate Splane okwa ti kutya Jesus okwa li a longifa efaneko omo a ulika kutya kombada yedu okwa li taku ka kala alushe Ovakriste vashili ovavaekwa ovo tava popile oshili. (Mat. 13:24-30) Ashike itatu dulu okupopya lela kutya oolyelye va kala ovavaekwa. Momukokomoko womido omafele, opa kala ovanhu vahapu ovo ve li omhinge nomahongo neenghedindjikilile dihe li pamishangwa. Vamwe vomuvo ova li Omubisofi omukulunhu Agobard womuLyons oo a li ko mo 779-840, Peter wokuBruys, Henry wokuLausanne naValdès (ile Waldo) ovo va li ko omido 900 nasha da pita, John Wycliffe, oo a li ko lwomo 1330-1384, William Tyndale, oo a li ko lwomo 1494-1536, Henry Grew, oo a li ko mo 1781-1862 nosho yo George Storrs, oo a li ko mo 1796-1879. Kunena Eendombwedi daJehova otadi twikile okukala metwokumwe nomifikamhango dOmbibeli nomahongo ado okwa kanghamena koshili yOmbibeli. Onghee hano, Olutuwiliki ola hoolola Johannes 17:17 oye a kale omushangwa womudo 2012, oo ta ti: “Eendjovo doye odo oshili.”
OMALUNDULUKO MATUNHULA EEFIKOLA DOMBIBELI
Omumwatate Anthony Morris oo e li oshilyo shOlutuwiliki okwa li a shiivifa omalunduluko oo a ningwa po e na sha novatumwa nosho yo ovakokolindjila ve likalekelwa. Opa hoololwa oilongo yonhumba omo tamu ka ningilwa Ofikola yOmbibeli yOkudeula Ovalihomboli Ovakriste okudja muSeptemba 2012. Elalakano lOfikola yaGilead paife ola lunduluka. Okuhovela muOktoba wodula ya dja ko, ovo tava kala hava deulwa koGilead ove na okukala va li nale moilonga ye likalekelwa yefimbo li yadi, ngaashi ovatumwa ovo vaha li nale koGilead, ovakokolindjila ve likalekelwa, ovapashukili ovaendi ile Ovabetel. Shimha va di kofikola oyo otava ka tuminwa koitaimbelewa navamwe otava ka ninga ovapashukili ovaendi opo va ka pameke nokuyambidida oshiwana shaKalunga ile va tuminwe koilando oko ku na ovanhu vahapu opo va ka yambidide omaongalo moilonga yokuudifa.
Ovakokolindjila vamwe ve likalekelwa otava ka tuminwa koitukulwa yokokule nokwaayo ye likalela. Okuhovela mu 1 Januali 2012, vamwe ovo tava deulwa kOfikola yOmbibeli yOkudeula Ovamwatate Inava Hombola nosho yo kOfikola yOmbibeli yOkudeula Ovalihomboli Ovakriste otava deulwa va ka ninge ovakokolindjila ve likalekelwa pakafimbo ovo tava tuminwa koitukulwa oyo inai longwa nale ile yokokule. Otava nangekwa po ve li ovakokolindjila ve likalekelwa oule womudo umwe poshikando. Opo nee meni lomido 3, ovo va ninga nawa otava ka twikila ve li ovakokolindjila ve likalekelwa.
Okwoongala kwokomudo kwo 2011 okwa li omhito ihafifa. Otwa hala Jehova a nangeke noupuna omalongekido mape e na sha nokutamununa mo oilonga yetu yokuudifa nokuhanganifa ovamwatate mounyuni aushe opo tu mu fimanekife noku mu tanga.
[Oshimhungu/Omafano e li pepandja 18, 19]
OTWA LI TWA MONA OMHITO YOKU VA SHIIVA NAWA
Pokwoongala oko opa li pa pulwaapulwa ovafiyekadi vatano vomovafiyekadi 9 voilyo yOlutuwiliki. Omumwameme Marina Sydlik, Edith Suiter, Melita Jaracz, Melba Barry naSydney Barber ova hokolola nghee sha enda opo ve lihonge oshili nokuya moilonga yefimbo li yadi. Aveshe ova li va popya shi na sha noimoniwa yavo itunhula yomonakudiwa, omaukwatya mawa ovashamane vavo nosho yo omanangeko noupuna oo va hafela pamwe navo. Pexulilo lomapulapulo oo opa li pa imbwa eimbilo 86, li na oshipalanyole, “Ovakainhu ovadiinini, ovamwameme Ovakriste.”
[Omafano]
(Pombada) Daniel naMarina Sydlik; Grant naEdith Suiter; Theodore naMelita Jaracz
(Pedu) Lloyd naMelba Barry; Carey naSydney Barber
[Okaalita pepandja 16]
(Opo u mone nghee ouyelele wa unganekwa, tala oshishangomwa)
Oitaimbelewa ihamano oya ya mumwe noshitaimbelewa shaMeksiko
MEKSIKO
GUATEMALA
HONDURAS
EL SALVADOR
NICARAGUA
COSTA RICA
PANAMA
[Efano pepandja 17]
Okwa diladilwa eembelewa da kula dEendombwedi daJehova koWarwick, moNew York, di ka kale ngaha