Kala u na ohokwe yokulesha Eendjovo daKalunga
OMULUMENHU omunelao oyoo “ha hokwa omhango yOmwene.” Omunhu a tya ngaho oha lesha Eendjovo daKalunga “[nondaka yopedu] omutenya noufiku.” (Eps. 1:1, 2, yelekanifa NW.) Mbela ou na ngoo ohokwe yokulesha Eendjovo daKalunga? Oshike tashi ke ku kwafela u mone ehafo olo hali di mokulesha Eendjovo daKalunga?
Kala ho pwilikine eshi Jehova ta popi
Inashi wana ashike okukala to lesha ngahenya. Eshi to lesha, kala wa fa u wete momadiladilo oye oinima oyo to lesha nou udite omawi aavo to lesha kombinga yavo. Ngeenge to lesha omatukulwa oo e li kehovelo lOmbibeli, kala wa fa u udite Jehova ta popi shi na sha naasho ta ningi mokulongekidila ovanhu edu. Kala wa fa u udite eshi ta lombwele Omona waye, Omuhongi Onghulungu, kutya nava shite omulumenhu nomukainhu wotete. Faneka momadiladilo oye nghee Adam naEva va tukululila Kalunga oshibofa nosho yo nghee Kalunga e va handukila noku va ta mo mOparadisa. (Genesis, etukulwa lo-1 fiyo eti-3) Ngeenge to lesha kombinga yaashi Kalunga a li a popya okudja meulu kutya Jesus Kristus Omona waye omuholike nokwe mu tuma kombada yedu a kulile ovanhu, kala wa fa u wete nghee shikumwifa okuuda ondaka yaKalunga tai popi okudja meulu. (Mat. 3:16, 17) Diladila kunghee omuyapostoli Johannes a li e udite eshi a uda Jehova ta ti: “Tala, aishe ohandi i shitukifa i ninge ipe.” (Eh. 21:5) Mbela itashi ka kala shi hafifa okulesha Eendjovo daKalunga monghedi ya tya ngaho?
Ngeenge owa twikile okulesha Omishangwa da nwefwa mo, oto ka shiiva omaukwatya aJehova makumwifi nomahokwifa. Oto ka kala u udite wa ehena popepi elela naKalunga omunahole, oo ha ungaunga nafye nonghenda, nohe tu kwafele eshi hatu twikile okulonga ehalo laye nelininipiko noku tu honga osho tu na okuninga opo tu pondole mukeshe osho hatu ningi. — Jos. 1:8; Eps. 8:2; Jes. 41:10.
Apa ngoo pe fike okulesha kwoye Ombibeli, opo ngoo tapa ka kala pe fike ehafo loye eshi eshiivo loye lokushiiva kutya ehalo laKalunga li na sha naave olilipi tali hapupala. Kakele kaasho, okulesha Ombibeli otaku ke ku kwafela u ungaunge nomupondo nomaupyakadi, noto ka kala u udite ngaashi omupsalme umwe oo a ti: “Ehepaululo loye, olo likumifi, onghee omwenyo wange otau anyene mulo.” (Eps. 119:129) Ngaashi omupsalme oo, naave oto ka kala wa hafa eshi to lihongo omafinamhango opamishangwa oo taa ka vyula okudiladila kwoye notae ke ku kwafela opo omahalo oye a kale metwokumwe neendjila daKalunga. — Jes. 55:8, 9.
Ombibeli ohai tu pe omayele e na sha nanghee tu na okulihumbata opo tuha ye meenghalo da nyika oshiponga nohai tu wilike opo tu ende mondjila ya yuka. Eshi hatu lesha Eendjovo daKalunga, ohatu ka mona kutya oku shii kutya omaupyakadi elipi hatu ka mona ngeenge otwe liyandje komahalo opambelela. Ina hala tu mone oilanduliko inyikifa oluhodi oyo hai hange ovo va dina omifikamhango daye dopaenghedi da denga mbada. Kalunga oku na ko nasha nafye nokwa hala tu kale hatu hafele onghalamwenyo. Ngeenge otwa kala hatu lesha Ombibeli, ohatu ka mona kutya oshi li lela enangeko noupuna okukala tu na ekwatafano naTate yetu womeulu.
Kala ho lesha Ombibeli keshe efiku
Epsalme 1:3 ola popya shi na sha nomunhu oo ha lesha Eendjovo daKalunga efiku keshe, la ti: “Naashishe eshi ta ningi, osha fewa.” Oshoshili kutya inatu wanenena notu li mounyuni woukolokoshi tau pangelwa kuSatana, oo ta kendabala oku tu xwaka po. Ndele ngeenge otwa kala hatu lesha Eendjovo daKalunga pandjikilile noku di tula moilonga, ohatu ka pondola mukeshe osho sha pamba elongelokalunga letu.
Molwaashi otu li monghalelo ei ya kulupa notai fininike, ohatu ka pamekwa ngeenge otwa kala hatu lesha omayele Omushiti wetu, nokuli nonande ohatu longifa ashike ominute donhumba oku shi ninga efiku keshe. Vamwe ovo va li va idililwa meedolongo omolweitavelo lavo ova li va teta oupambu voifokundaneki oyo ya li i na omatofwemo omishangwa donhumba. Ova li va koneka omishangwa da tya ngaho momutwe noku di dilonga. Jehova okwa li a nangeka noupuna eenghendabala davo dokulipalula nEendjovo daye meenghalo da tya ngaho. (Joh. 17:3) Lao linene, vahapu vomufye otu na emanguluko lihapu lokuninga oinima yopalongelokalunga. Inatu diladila nande kutya okulesha ashike ovelishe imwe yOmbibeli otashi ke tu etela oidjemo iwa pashikumwifilonga. Ohatu ka mona ashike omanangeko noupuna mahapu ngeenge otwe litulile po efimbo la wana opo tu dule okulesha Ombibeli efiku keshe, okudilonga kwaasho hatu lesha nokutula moilonga osho twe lihonga.
Odoshili kutya nonande otwe litulila po elandulafano lokuninga oinima otapa dulu okuholoka omapiyaaneko. Ndele nande oku holoke po, natu kale hatu yandje elitulemo koinima oyo ya fimanenena. Pashihopaenenwa, itatu ke lidilika owina okunwa omeva oule wefiku ile oule womafiku onhumba. Hano, kashi na nee mbudi kutya oshike tashi holoka po mokukalamwenyo kwetu kwakeshe efiku, otu na okufya oshisho opo tu mone efimbo lokunwa momeva oshili oo haa tulumukifa. — Oil. 17:11.
Lesha Ombibeli aishe fiyo ya pwa ko
Mbela owa lesha Ombibeli aishe paumwene fiyo we i mana ko? Vamwe ohava kala ve wete sha fa itashi shiiva okulesha Ombibeli aishe, okudja kuGenesis fiyo okEhololo. Nomolwaasho, ovanhu vahapu ovo hava kala va hala okumana ko Ombibeli ohava kendabala tete okulesha Omishangwa dopaKriste dOshigreka. Omolwashike mbela? Otashi dulika omolwaashi ohava kala ve wete nghee Omishangwa odo tadi dulu oku va kwafela va shikule oshikoti shaKristus, ile omolwaashi oshitukulwa osho shOmbibeli (shomambo 27) oshinini mokuyelekanifa nOmishangwa dOshiheberi (odo da fikama po momambo 39). Shimha va mane ko okulesha Omishangwa dopaKriste dOshigreka, ohava lalakanene okulesha yo Omishangwa dOshiheberi, nokungaho ohava hafele okulesha Ombibeli fiyo ve i mana ko. Ngeenge va mane okulesha Omishangwa dOshiheberi, ohava twikile noupu okulesha vali Omishangwa dopaKriste dOshigreka, naasho ohashi va kwafele va kale hava lesha Ombibeli pandjikilile. Naave oto ladipikwa u shi ninge elalakano loye okukala ho lesha Ombibeli keshe efiku.
Mbela ope na umwe moukwaneumbo weni ile meongalo leni ehe shii okulesha ile iha mono ko nawa? Omolwashike ito pula omunhu a tya ngaho u kale ho mu leshele Ombibeli alushe? Osho otashi ke ku etela ouwa notashi ka etela omunhu oo ouwa eshi ta dilonga kwaasho ho mu leshele naashi ta tula moilonga mokukalamwenyo kwaye osho te lihongo. — Eh. 1:3.
Mokweendela ko kwefimbo, oto dulu okulitulila po omalalakano e likalekelwa opo u hapupalife eudeko loye eshi to lesha Ombibeli. Pashihopaenenwa, eenghendabala da tya ngaho otadi ke ku kwafela u mone nghee oitukulwa yOmbibeli tai diminafana. Ngeenge Ombibeli yoye ohai ulike momhola oyo hai kala pokati komapandja ile pedu lomapandja omishangwa dikwao odo da pambafana nomishangwa odo to lesha, otashi ke ku kwafela u mone ondjokonona oyo ya pambafana naasho to lesha ile omahokololo a faafana naao to lesha. Osho otashi dulu oku ku kwafela u shiive eenghalo odo da shangififa omapsalme onhumba ile eenhumwafo odo da shangwa kovayapostoli vaJesus Kristus. Omambo o-Insight on the Scriptures okwa ndjokonona onghalamwenyo yovanhu ovo va tumbulwa mOmbibeli. Otaa yandje yo ouyelele muhapu u na sha neenhele, notaa fatulula omaukwatya oo a tumbulwa mOmbibeli. Omambo oo oku na oimhungu oyo tai yelifa nghee omaxunganeko Ombibeli a wanifwa, naayo tai ulike keehamba nokovaprofeti ovo va li ko pefimbo limwe nosho yo oyo tai ulike kutya oiningwanima oyo ya hokololwa mOmbibeli oya ningwa pefimbo lilipi.
Eshi to dilonga kwaasho to lihongo, oto ka mona kutya oshike sha li sha etifa eenghalo donhumba odo da li da holoka po mokati koshiwana shaKalunga. Oto ke lihonga yo kutya omolwashike Jehova a ungaunga noshiwana shaye monghedi yonhumba ile yongadi. Oto ke lihonga yo nghee Jehova ha tale ko eenghatu domapangelo, doiwana nosho yo dovanhu pauhandimwe. Kungaho, oto ka uda ko nawanawa nhumbi ha diladila.
Ngeenge owa kala to dilonga wa fa u wete eenhele opo oiningwanima ya ningilwa, omahokololo oo e li mOmbibeli otaa ka kala mahokwifa okulesha. Ouwaalita ve na sha neenhele odo da hokololwa mOmbibeli ohava ulike komitungilo deenhele odo nokoinano oyo i li pokati keenhele neenhele. Pashihopaenenwa, lipula kutya: Ovaisrael ova li va taulukila lwaapeni eshi va tauluka Efuta Litilyana? Edu lEudaneko ola li li na ounene u fike peni? Jesus okwa kala ta ende oinano i fike peni eshi a li ta wanifa po oukalele waye kombada yedu? Paulus okwa enda peni napeni eshi a li momalweendo aye outumwa? Ouwaalita nomauyelele e na sha neenhele ohai ningifa okulesha kwetu ku kale kwa mwenyopala. Ndele mbela openi hatu hange ouwaalita ovo tava ulike keenhele odo da tumbulwa mOmbibeli? Oshishangomwa “See the Good Land” oshi na ouwaalita vahapu. Eembibeli dimwe nado odi na ouwaalita. Omambo o-Insight oku na ouwaalita ve li 70. Embo lotete lo-Insight oli na oshiulikifo lwokexulilo osho tashi ulike kutya ouwaalita ovo otava hangwa peni momambo oo opavali. Oto dulu yo okulongifa o-Watch Tower Publications Index opo u mone ouwaalita ovo va nyanyangidwa moileshomwa yetu. Ngeenge oishangomwa oyo ya tumbulwa metetekelo oya nyanyangidwa momalaka oo ito dulu okulesha, oto dulu okutala kouwaalita ovo va nyanyangidwa mEeshungonangelo dOshiwambo, opo ve ku kwafele eshi to lesha Ombibeli.
MOmishangwa dOshiheberi, ohamba David oya tumbaleka Jehova ya ti: “Oidiladilwa yoye, Kalunga, oinyenga, shi fike peni! Oitulwakumwe yayo aishe, oihapu unenenene!” (Eps. 139:17) MOmishangwa dopaKriste dOshigreka, omuyapostoli Paulus okwa pandula Kalunga eshi a “minikila momitima detu, opo okushiiva kwoshinge shaKalunga ku tandavelife ouyelele, nokutya oshinge tuu osho tashi taima moshipala shaKristus.” (2 Kor. 4:6) David naPaulus ova li ko pomafimbo a yoolokafana, ve li pitifila po omafelemido mahapu, ndele aveshe ova li ve na ohokwe yokulesha Eendjovo daKalunga. Naave oto dulu okukala u na ohokwe ya tya ngaho ngeenge owe litulile po efimbo lokulesha Eendjovo da nwefwa mo, opo u ude ashishe osho Jehova a shangififa momapandja ado omolwouwa wetu.