Kulika ounghulungu wokuhonga
MBELA owa hala okuhanga elalakano lilipi u li omuhongi? Ngeenge ou li omuudifi wOuhamba mupe, nopehe na omalimbililo owa hala okulihonga nghee to dulu okuninga ekonakonombibeli, molwaashi Jesus okwa pa ovashikuli vaye oshinakuwanifwa shokuninga ovanhu ovahongwa. (Mat. 28:19, 20) Ngeenge ou na nale owino moshilonga osho, otashi dulika wa hala okukala ho pondola mokuhanga omitima dovanhu ovo to kwafele. Ngeenge ou li omudali, osha yela kutya owa hala okukala omuhongi oo ta dulu okulinyengifa ovana vaye ve liyapulile Kalunga. (3 Joh. 4) Ngeenge ou li omukulunhuongalo ile oto lalakanene okuninga omukulunhuongalo, otashi dulika wa hala okukala omupopi oo ta dulu okukwafela ovapwilikini va kale va lenga Jehova nosho yo eendjila daye. Ongahelipi mbela to dulu okuhanga omalalakano oo?
Lihonga koshihopaenenwa shOmuhongi Munene, Jesus Kristus. (Luk. 6:40) Onghedi yaJesus yokuhonga oya li ya kuma neenghono eengudu dovanhu odo a li a honga keemhunda nosho yo ovanhu ovo a li ha shakeneke ngeenge ta ende. Jesus okwa li he linyengifa omitima nomadiladilo ovapwilikini vaye, nokwa li ha yelifa oinima monghedi omo ovapwilikini vaye tava dulu okuuda ko. Mbela naave oto dulu okuninga sha faafana?
Lineekela Jehova
Molwaashi Jesus okwa li e na ekwatafano liwa naXe womeulu, oshe mu kwafela a kale e na ounghulungu wokuhonga. Kakele kaasho okwa kwafelwa yo komhepo iyapuki yaKalunga. Oho ilikana ngoo kuJehova wa mana mo opo e ku kwafele u kale u na ekonakonombibeli nomunhu wonhumba tali pondola? Ngeenge ou li omudali, oho ilikana ngoo pandjikilile kuKalunga e ku kwafele eshi to hongo ovana voye? Oho ilikana ngoo tashi di komutima ngeenge to lilongekidile oku ka yandja oshipopiwa ile oku ka kwatela komesho okwoongala? Ngeenge owa kala ho ilikana kuJehova nowe mu lineekela, otashi ke ku kwafela u kale omuhongi onghulungu.
Ohatu ulike kutya otwe lineekela yo Jehova ngeenge twe lineekela mEendjovo daye, Ombibeli. Jesus, oo a li omunhu a wanenena, okwa li a ilikana kuXe moufiku waye waxuuninwa a ti: “Ame onde va pa eendjovo doye.” (Joh. 17:14) Nonande Jesus okwa li e na owino muhapu, ka li ha popi osho shaye mwene. Okwa li ha popi osho Xe e mu honga, nokungaho okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa. (Joh. 12:49, 50) Eendjovo daKalunga odo di li mOmbibeli odi na eenghono, nomolwaasho otadi dulu okunwefa mo eenghatu dovanhu, omadiladilo avo nosho yo omaliudo avo. (Heb. 4:12) Eshi eshiivo loye lEendjovo daKalunga tali ende tali hapupala noto lihongo nghee to dulu oku li longifa moukalele, oto ka kulika ounghulungu wokuhonga oo tau ke ku dulifa u kwafele vamwe va ehene popepi naKalunga. — 2 Tim. 3:16, 17.
Fimanekifa Jehova
Okuyandja oipopiwa iwa hako akuke taku ufa kutya ohatu hopaenene onghedi yaJesus yokuhonga. Odoshili kutya ovanhu ova li va kuminwa ‘eendjovo diwa daJesus.’ (Luk. 4:22, OB-1986) Ndele mbela omolwashike Jesus a li a longifa eendjovo diwa? Ka li he shi ningi nelalakano lokuyukifa elitulemo kuye mwene, ndele omolwokufimanekifa Jehova. (Joh. 7:16-18) Jesus okwa li a ladipika ovashikuli vaye a ti: ‘Ouyelele weni nau minikile moipafi yovanhu, va mone oilonga yeni iwa nova hambelele Xo yeni meulu.’ (Mat. 5:16) Omayele oo oku na okunwefa mo onghedi yetu yokuhonga. Otu na okuhenuka oshinima keshe osho tashi dulu oku tu imba tu hange elalakano olo. Onghee hano, fimbo inatu diladila kutya ohatu ka tya shike, nonghee hatu ke shi popya, oshiwa okulipula kutya: ‘Mbela osho handi ka popya otashi ka kwafela ngoo ovanhu va kale nolupandu okupandula Jehova, ile otashi ka ningifa vamwe va yukife elitulemo unene kwaame?’
Pashihopaenenwa, opo u pondole mokuhonga oto dulu okulongifa omafaneko ile oimoniwa yolela yovanhu. Ndele ngeenge owa longifa efaneko lilelile ile wa hokolola oshimoniwa to popi omauyelele mahapu oo inaa pumbiwa, ito ka hanga elalakano loye lokuhonga nomupondo. Sha faafana, itatu ka hanga elalakano letu moukalele ngeenge otwa kala ashike hatu hokolola omahokolo inaa fimana, molwaashi kungaho ohatu ka kala hatu yukifa elitulemo kufye vene, ponhele yokuwanifa po elalakano letu la fimana, olo Ofikola yOukalele woPauteokratika hai tu kwafele tu wanife po.
Kala u shii ‘okutongola’
Opo omunhu a ninge omuhongwa washili, oku na okukala e udite ko nawa osho ta hongwa. Oku na okulihonga oshili nokumona nghee ya yooloka ko komahongo amwe e lili. Okuhonga to ulike eyooloko olo li li pokati koinima otashi ke ku kwafela moshinima osho.
Jehova okwa kala ta ladipike oshiwana shaye lwoikando shi ‘tongole’ pokati kaasho sha koshoka naasho inashi koshoka. (Lev. 10:9-11) Okwa li a xunganeka kutya ovo tava ka yakula motembeli yaye inene yopamhepo otava ka honga oshiwana shaye shi kale shi shii “okutongola pokati koinima iyapuki naai yongaho.” (Hes. 44:23) Embo lOmayeletumbulo ola ulika lwoikando eyooloko olo li li pokati kovayuki novakolokoshi nosho yo ovanaendunge novashima. Nokuli noinima oyo i li li popepi ohai kala ya yooloka monghedi yonhumba. Pashihopaenenwa, mOvaroma 5:7 omuyapostoli Paulus okwa ulika kutya ope na eyooloko pokati komuyuki nomunhu muwa. Membo lOvaheberi, Paulus okwa ulika kutya oilonga youpristeri yaKristus oya denga mbada mokuyelekanifa naayo yaAron. Omuhongi umwe womefelemudo eti-17, John Amos Comenius, okwa ti: “Okuhonga otashi ti lelalela okuulikila omunhu nghee oinima ya yoolokafana ngeenge tashi uya pomalalakano ayo, omalupe ayo noudilo wayo. . . . Onghee hano, omunhu oo e shii okuyoolola oinima oku shii lela okuhonga.”
Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno oto hongo omunhu wonhumba kombinga yOuhamba waKalunga. Ngeenge omunhu oo ke udite ko kutya Ouhamba oo oshike, oto dulu oku mu ulikila nghee osho Ombibeli tai hongo kombinga yOuhamba tashi kondjifafana nediladilo olo kutya Ouhamba oshinima osho shi li momitima dovanhu. Ile oto dulu oku mu yelifila nghee Ouhamba wa yooloka ko komapangelo opanhu. Ndele ngeenge oto kundafana kombinga yOuhamba nomunhu oo e shii eeshili dopehovelo, oto dulu okukundafana naye oinima yomoule i na sha nOuhamba. Oto dulu oku mu yelifila nghee Ouhamba wopaMessias wa yooloka ko kounamapangelo waJehova, oo wa hokololwa mEpsalme 103:19, ile nghee wa yooloka ko ‘kouhamba wOmona waye omuholike,’ oo wa tumbulwa mOvakolossi 1:13, ile nghee wa yooloka ko ‘kelelo’ olo la tumbulwa mOvaefeso 1:10. Ngeenge owa hongo to ulike eyooloko olo li li pokati kOuhamba noinima ikwao, otashi ka kwafela ovapwilikini va ude ko nawa ehongo lOmbibeli olo la fimana.
Jesus okwa li ha hongo luhapu monghedi ya tya ngaho. Okwa li a ulika eyooloko olo li li pokati ketaleko olo ovanhu vahapu va li ve na li na sha nOmhango yaMoses neityo lashili lOmhango. (Mat. 5:21-48) Okwa li a ulika yo kutya ope na eyooloko pokati keliyandjo lashili lometilokalunga noikala yOvafarisai ovanaihelele. (Mat. 6:1-18) Okwa li yo a ulika kutya ope na eyooloko pokati koikala yaavo hava “pangele” vakwao nosho yo omhepo yeliyambo oyo ovashikuli vaye ve na okukala ve na. (Mat. 20:25-28) PaMateus 21:28-32, Jesus okwa li a kwafela ovapwilikini va mone eyooloko pokati kokukala omunhu u lishii ouyuki nosho yo okulivela ombedi kwashili. Paife natu ka taleni koshinima shimwe vali osho tashi dulu oku tu kwafela tu kale ovahongi ovanekeka.
Ladipika ovapwilikini voye va kale hava diladila
Ofimbo Jesus ina hovela nefaneko laye olo li li muMateus 21:28-32, okwa li a pula ovapwilikini vaye a ti: “Otamu ti ngahelipi?” Omuhongi onghulungu iha pe ashike ovapwilikini vaye omauyelele ile omanyamukulo, ndele ohe va ladipike va kale hava diladila. (Omayel. 3:21; Rom. 12:1) Oto dulu okuninga ngaho mokukala ho va pula omapulo. MuMateus 17:25, Jesus okwa li a pula a ti: ‘Oto ti ngahelipi, Simon? Eehamba dokombada yedu otadi pula kulyelye ofuto yokeengaba noifuta? Okovana ile kovanailongo?’ Omapulo oo taa ningifa omunhu a diladile, oo Jesus a li a pula Petrus, okwa li a kwafela Petrus a fike pexulifodiladilo li li mondjila kutya oolyelye ve na okufuta oifendela yotembeli. Pomhito imwe Jesus okwa li a pulwa komulumenhu wonhumba kutya: “Omukwetu olyelye?” Eshi Jesus a nyamukula epulo olo, okwa li a longifa efaneko lomulumenhu Omusamaria oo a li a katuka monghedi ya yooloka kwaayo ya li ya katukwa komupristeri nOmulevi. Opo nee Jesus okwa li a pula a ti: “Hano pandunge doye elipi po muava vatatu a li mukwao womunhu ou a hangikile kovanyeki?” (Luk. 10:29-36) Osho otashi ulike kutya Jesus ka li a diladilila ko omulumenhu oo a li e mu pula, ndele okwa li e mu ningifa a nyamukule epulo laye olo a li a pula. — Luk. 7:41-43.
Kendabala okuhanga omitima daavo to hongo
Ovahongi ovo ve udite ko Eendjovo daKalunga ove shii kutya okukala melongelokalunga lashili okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okulihonga momutwe oinima nokudulika keemhango donhumba. Osha kwatela mo okukala nekwatafano lopofingo naJehova nokukala twa hokwa okweenda meendjila daye. Okulongela Kalunga kwa tya ngaho okwa kwatela mo omutima. (Deut. 10:12, 13; Luk. 10:25-27) MOmbibeli, outumbulilo omutima luhapu ohau longifwa okuulika kounhu wetu womeni, mwa kwatelwa oinima ngaashi omahalo, ohokwe, omaliudo nosho yo omalinyengotomheno.
Jesus okwa li e shii kutya mepingafano novanhu, ovo hava tale keholokepo lokombada, Kalunga oha tale osho shi li momitima detu. (1 Sam. 16:7) Ohole yetu yokuhola Kalunga oyo i na oku tu linyengifa tu mu longele, ndele katu na oku shi ninga molwaashi twa hala tu pandike kovanhu. (Mat. 6:5-8) Mepingafano naasho, Ovafarisai ova li hava ningi oinima ihapu opo ve limonikife. Ova li hava yandje elitulemo lihapu kokudulika koiteelelwa yonhumba yOmhango nokeemhango odo va li va tota po vo vene. Nonande ova li tave liti kutya otava longele Kalunga, kava li ve na omaukwatya oo Kalunga a hokwa. (Mat. 9:13; Luk. 11:42) Jesus okwa li a honga kutya osha fimana okudulika koipango yaKalunga, ndele okwa ulika yo kutya oikala yetu yomutima oyo tai ka ufa ngeenge Kalunga ota ka hokwa okudulika kwetu ile hasho. (Mat. 15:7-9; Mark. 7:20-23; Joh. 3:36) Ohatu ka pondola mokuhonga ngeenge otwa hopaenene Jesus. Osha fimana okuhonga ovanhu va shiive kutya oiteelelwa yaKalunga oilipi. Ndele ova pumbwa yo okushiiva Jehova nokukala ve mu hole opo elihumbato lavo li ulike kutya ova halelela okukala ve na ekwatafano liwa naye.
Ndele opo ovanhu va mone ouwa mehongo la tya ngaho, ova pumbwa okukonakona omitima davo. Jesus okwa li a ladipika ovanhu va konakone omalinyengotomheno avo nomaliudo avo. Ngeenge Jesus a li ta kwafele ovanhu va kale ve na etaleko la yuka, okwa li he va pula tete kutya omolwashike hava diladila monghedi yonhumba ile hava popi ile hava ningi oinima monghedi yonhumba. Kakele kaasho, ngeenge a pula ovanhu omapulo, okwa li yo he va yelifile ta longifa omafaneko ile a ninge sha osho tashi dulu oku va kwafela va kale ve na etaleko la yuka. (Mark. 2:8; 4:40; 8:17; Luk. 6:41, 46) Nafye ohatu dulu yo okukwafela ovapwilikini vetu moku va ladipika ve lipule kutya: ‘Omolwashike handi katuka monghedi ya tya ngaha? Omolwashike handi linyenge ngaha ngeenge ndi li monghalo ei?’ Opo nee va ladipika va kale hava tale ko oinima ngaashi Jehova he i tale ko.
Yelifa nghee tava dulu okutula moilonga osho tave lihongo
Omuhongi muwa oku shii kutya “ounongo oshinima sha fimanenena.” (Omayel. 4:7, NW) Ounongo oo oukwatya wokudula okulongifa nawa eshiivo olo tu na opo tu ungaunge nomaupyakadi, tu henuke oiponga, tu hange omalalakano etu nosho yo tu kwafele vamwe. Omuhongi oku na oshinakuwanifwa shokukwafela omukonakoni a ninge ngaho, ndele ke na oku mu ningila omatokolo. Kwafela omukonakoni a kale ha diladila ngeenge tamu kundafana omafinamhango Ombibeli e lili noku lili. Oto dulu okupula omukonakoni nghee efinamhango lonhumba lOmbibeli olo mwa konakona tali dulu oku mu kwafela ngeno oku li a hange monghalo yonhumba ile yongadi. — Heb. 5:14.
Omuyapostoli Petrus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shi na sha nanghee hatu dulu okuyelifa oinima monghedi oyo tai kumu omitima dovapwilikini. (Oil. 2:14-36) Eshi a li ta yandje oshipopiwa pOpentekoste yomo 33 O.P., okwa li a tofa mo omishangwa dopatatu odo ovanhu va li va itavela nokwa li a yelifa eityo lado metwokumwe noiningwanima oyo va li va mona efiku olo. Onghee eengudu dovanhu odo da li da pwilikina kuPetrus okwa li de linyengifwa di katuke metwokumwe naasho da uda. Mbela onghedi yoye yokuhonga nayo ohai linyengifa ngoo ovanhu va ninge ngaho? Mbela oho yelifa ngoo oitwa opo ovanhu va ude ko lela eityo laasho tamu kundafana? Mbela oho va ladipike ngoo va mone nghee osho tave lihongo tashi dulu okunwefa mo onghalamwenyo yavo? Otashi dulika itava ka ingida tava ti: “Otu nokuninga ngahelipi”? ngaashi ongudu yovanhu pOpentekoste ya li ya ninga. Ndele ngeenge owa longifa nawa omishangwa, otashi dulika shi ke ve linyengife va katuke eenghatu. — Oil. 2:37.
Ovadali omu na omhito iwa yokukwafela ovana veni va kale hava diladila kunghee tava dulu okutula moilonga omafinamhango Ombibeli, ngeenge tamu lesha Ombibeli pamwe navo. (Ef. 6:4) Pashihopaenenwa, oto dulu okuhoolola eevelishe donhumba melesho lOmbibeli lokoshivike ndele to kundafana navo eityo lado, opo nee va pula to ti: ‘Ongahelipi eevelishe edi tadi dulu oku tu kwafela monghalamwenyo? Ongahelipi hatu dulu okulongifa eevelishe edi moukalele? Eevelishe edi otadi holola shike kombinga yaJehova nonghedi omo ha tale ko oinima yonhumba, notadi tu kwafele ngahelipi tu kale nolupandu lokupandula Jehova?’ Ladipika oukwaneumbo woye u kufe ombinga pefimbo leenghundafana domanenediladilo Ombibeli mOfikola yOukalele woPauteokratika. Otashi dulika va ka yandje omatyekosha kombinga yeevelishe odo mwa kundafana.
Tula po oshihopaenenwa shiwa
Ovanhu ohave lihongo okupitila mwaasho to popi nosho yo mokutala kwaasho to ningi. Eenghatu odo to katuka ohadi yandje oumbangi ngeenge oto tula ngoo moilonga osho to hongo. Ounona osho have lihongo ngaho. Ove hole okuhopaenena ovadali vavo molwaashi ohava kala va hala okukala ngaashi vo. Sha faafana, ngeenge ovo to hongo tave ‘ku hopaenene ngaashi ove to hopaenene Kristus,’ ohava mono omanangeko noupuna oo haa di mokweenda meendjila daJehova. (1 Kor. 11:1) Kungaho, otava ka mona nghee Kalunga ta ungaunga navo.
Osho otashi ulike kutya osha fimana lela okutula po oshihopaenenwa shiwa. ‘Okweenda kwetu kuyapuki nokukala kwetu netilokalunga’ otaku yandje oumbangi u na sha nokutula moilonga omafinamhango Ombibeli, naasho otashi ka kwafela ovo hatu konakona navo ve lihonge koshihopaenenwa shetu. (2 Pet. 3:11) Ngeenge oto ladipike omukonakoni a kale ha lesha Eendjovo daKalunga pandjikilile, kala yo ho shi ningi. Ngeenge owa hala ounona voye va kale hava dulika komafinamhango Ombibeli, shilipaleka kutya naave oho kala metwokumwe nehalo laKalunga. Ngeenge oto ladipike ovaudifi meongalo va kale ovaladi moukalele, shilipaleka yo kutya naave oho kufa ombinga pauyadi moukalele. Ngeenge oho kala metwokumwe naasho to hongo, oto ka kala u udite wa manguluka ngeenge to ladipike vamwe. — Rom. 2:21-23.
Opo u xwepopaleke ounghulungu woye wokuhonga, lipula kutya: ‘Ohandi hongo ngoo monghedi omo ehongo lange tali dulu okulundulula oikala yovanhu, onghedi yavo yokupopya ile eenghatu davo? Ohandi yelifa ngoo nghee omahongo Ombibeli a yooloka ko komahongo amwe ile nghee onghatu yonhumba ya yooloka ko kuikwao? Ohandi ningi shike pokwoongala osho tashi dulu okukwafela ovapwilikini, ovakonakoni vange ile ounona vange va dimbuluke osho nda ti? Ohandi kwafele ngoo shili ovapwilikini va mone nghee tava dulu okutula moilonga osho tave lihongo? Mbela ohandi va tulile po oshihopaenenwa mwaasho? Mbela ohava kala ve wete nghee osho tashi kundafanwa tashi dulu okunwefa mo ekwatafano lavo naJehova she likolelela kunghee tave ke linyenga kusho?’ (Omayel. 9:10) Twikila okukala to yandje elitulemo koinima oyo eshi to ningi eenghendabala okukala omuhongi omunekeka. Ombibeli otai tu ladipike tai ti: “Lipashukila ove mwene nenongeko loye; dama mulo! Osheshi ngenge to shi ningi, oto lixupifa ove mwene naava tave ku pwilikine.” — 1 Tim. 4:16.