Jehova oha nangeke noupuna noha amene ovo hava dulika
“Ovo hava pwilikine nge tava ka kala nombili netulumuko, itava tilifwa komupya.”—OMAYELETUMBULO 1:33.
OUXUXWENA va shunga ve yadi olududi ove lipyakidila nokukonga oikulya momwiidi muxupi, nokave shi shii kutya ope na kakodi ta tuka pombada moule. Ohaluka, ina youxuxwena ta kokola newi lopombada ta londwele nokwa xwaananeka omavava aye. Ouxuxwena ova tondokela kuye divadiva nokumona eameno koshi yomavava aye. Kakodi okwa efa eenghendabala daye doku va ponokela.a Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo moshinima osho? Okudulika ohaku xupifa eemwenyo!
1, 2. Omolwashike okudulika kuKalunga kwa fimana? Shi faneka.
2 Oshilihongomwa osho osha fimana unene tuu kOvakriste kunena, molwaashi Satana ota ningi eenghendabala ngaashi ta dulu opo a homone oshiwana shaKalunga. (Ehololo 12:9, 12, 17) Elalakano laye okuhanauna po oupamhepo wetu opo tu kanife okuhokiwa kuJehova nosho yo eteelelo lomwenyo waalushe. (1 Petrus 5:8) Ndelenee, ngeenge otwa kala popepi naKalunga nokulinyenga neendelelo kewiliko olo hatu mono okupitila mEendjovo daye nosho yo mehangano laye, ohatu dulu okukala mefiloshisho neameno laye. Omupsalme umwe okwa shanga ta ti: “Ote ku tuvike nomalwenya aye, nomomavava aye omo to hondama.”—Epsalme 91:4.
Oshiwana shi he fi oshiduliki sha ninga oshihakanwa
3. Oshidjemo shokuhadulika kwaIsrael kwefimbo nefimbo osha li shike?
3 Eshi oshiwana shaIsrael kwa li hashi dulika kuJehova, osha mona omauwa efimbo nefimbo omolwepashukilo noukeka laye. Ndele mupya munene, luhapu oshiwana osho osha fiya po Omushiti washo nokulongela oikalunga yoiti noyomamanya—“oikalunga yongaho, yo ihai dulu okukwafa nokuxupifa.” (1 Samuel 12:21) Konima yomafelemido ounashibofa wa tya ngaho, oshiwana ashishe konyala osha ya moushunimonima oo kwa li itau dulu okwaalulukwa. Onghee hano Jesus okwa lila ta ti: “Jerusalem, Jerusalem, ove ho dipaa ovaprofeti ndele ho dipaa nomamanya ava ve ku tuminwa, olungapi nda hala okwoongela ovamwoye, ngaashi oxuxwa hai ongele ouxuxwena vayo koshi yomavava ayo! Ndele onye inamu hala. Tala, ongulu yeni otai mu fiilwa i kale ongaho.”—Mateus 23:37, 38.
4. Okufiya po kwaJehova Jerusalem okwe limonikila ngahelipi mo 70 O.P.?
4 Okufiya po kwaJehova Israel ihashi dulika okwe limonikila monghedi inyikifa oluhodi mo 70 O.P. Momudo oo, omatanga ovakwaita Ovaroma a yeda omapandela avo pombada a fanekwa onhwa okwa ponokela Jerusalem nokudipaa ovanhu vahapu shitilifa. Oshilando okwa li shi yadi ovadani vOpaasa. Omayambo avo mahapu okwa dopa oku va monifa ohokwe yokuhokiwa kuKalunga. Eshi osha li edimbulukifo la kwata moiti leendjovo odo Samuel a lombwela ohamba Saul oyo inai dulika, tadi ti: “Omwene a hokwa ngeno omaxwikiloyambo nomatomenoyambo ngaashi a hokwa eduliko okudulika kondaka yOmwene? Tala, okudulika ku dule [etomenoyambo], nokuuda ku dule omakaadi eedi deenhwedi.”—1 Samuel 15:22.
5. Okudulika kwoludi lilipi Jehova ta pula, nongahelipi tu shi shii kutya okudulika kwa tya ngaho otaku shiiva?
5 Ndele nande ta pula eduliko, Jehova oku shii nawa omangabeko ovanhu inava wanenena. (Epsalme 130:3, 4) Osho ta pula osho okukala nomitima diyuki nokudulika kwa kanghamena keitavelo, kohole nosho yo ketilo liwa lokutila oku mu nyematifa. (Deuteronomion 10:12, 13; Omayeletumbulo 16:6; Jesaja 43:10; Mika 6:8; Ovaroma 6:17) Oshili kutya okudulika kwa tya ngaho otaku shiiva oya ulikwa ‘koshilemo shinene sheendombwedi odo da tetekela efimbo lOukriste,’ odo da kanyatela oudiinini nonande okwa li da taalelwa komayeleko madjuu nokuli nokefyo. (Ovaheberi 11:36, 37; 12:1) Inava hafifa tuu omutima waJehova! (Omayeletumbulo 27:11) Ndelenee vamwe ova hovela noudiinini, ashike ova dopa okudiinina onghatu yokudulika. Umwe womuvo okwa li ohamba Joas yaJuda shonale.
Ohamba ya nyonwa po keendafano lii
6, 7. Joas okwa li ohamba yoludi lilipi omanga Jojada a li e na omwenyo?
6 Ohamba Joas hanga oya dipawa eshi ya li okaana kanini. Eshi Joas a ninga omido heyali, omupristeri omukulunhu Jojada okwa nyatipala ndele te mu kufa monhele yehondameno noku mu ninga ohamba. Molwaashi omutilikalunga Jojada okwa li ta katuka a fa xe nosho yo e li omupukululi waJoas, ohamba oyo inyasha oya “ninga osho sha wapalela moipafi yOmwene momafiku aeshe omupristeri Jojada.”—2 Omafimbo 22:10–23:1, 11; 24:1, 2.
7 Oilonga iwa yaJoas okwa li ya kwatela mo okuwapeka vali otembeli yaJehova—oshilonga osho kwa li “shi li Joas komutima.” Okwa dimbulukifa omupristeri omukulunhu Jojada shi na sha nomhumbwe yokwoongela oifendela yotembeli okudja muJuda nomuJerusalem, ngaashi ‘Moses e va lombwela,’ opo va yambidide oilonga yokuwapeka vali otembeli. Nope he na omalimbililo, Jojada okwa pondola mokuladipika ohamba oyo inyasha opo i konakone nokudulika kOmhango yaKalunga. Oshidjemo, oilonga yotembeli nosho yo oikwatelwa yotembeli okwa li ya pwa okulongwa divadiva.—2 Omafimbo 24:4, 6, 13, 14, yelekanifa NW; Deuteronomion 17:18.
8. (a) Oshike unene sha ningifa Joas a fye pamhepo? (b) Xuuninwa okuhadulika kwohamba okwe i ningifa i longe shike?
8 Mupya munene, okudulika kuJehova kwaJoas inaku kalelela. Omolwashike? Eendjovo daKalunga otadi tu lombwele tadi ti: “Ndele konima yefyo laJojada, ovakulunhu vaJuda ve uya ndee tave linyongamene koshipala shohamba. Opo nee ohamba ye va uda, ndele va efa ongulu yOmwene Kalunga kooxe ndele va fimaneka omiti omalupwelele noikalunga. Opo nee ehandu le uya kombada yaJuda noyaJerusalem omolwetimba lavo.” Enwefemo lii lomalenga aJuda ola ningifa yo ohamba i ha pwilikine kovaprofeti vaKalunga, ovo umwe womuvo a li Sakaria omona waJojada, oo a hanyena nouladi Joas noshiwana omolwokuhadulika kwavo. Ponhele yokulivela ombedi, Joas okwa dipaifa Sakaria nomamanya. Joas ina ninga tuu omulumenhu womutima u he na ko nasha noiha dulika—naashishe osho osha ningwa omolwokuliyandja kwaye kenwefemo leendafano lii!—2 Omafimbo 24:17-22; 1 Ovakorinto 15:33.
9. Ongahelipi oshidjemo shaxuuninwa shi na sha naJoas nosho yo omalenga sha divilika oulai wokuhadulika?
9 Molwaashi Joas okwa fiya po Jehova, mbela oshe ke mu endela ngahelipi nosho yo ookaume kaye omalenga makolokoshi? Etanga lovakwaita vaAram (Siria)—‘ovakwaita ashike vanini’ ova homona Juda ndele tava “dipaa ovakulunhu aveshe voshiwana.” Ovahomoni ova fininika ohamba i yandje po oiniwe yayo nosho yo oshingoldo noshisiliveli shonhele iyapuki. Ndele nande Joas okwa xupa, okwa li a fiwa a nghundipala noku li omunaudu. Konima yokafimbo kanini, vamwe vomovapiya vaye mwene ova pangela omhangela yomeholeko ndele tave mu dipaa. (2 Omafimbo 24:23-25; 2 Eehamba 12:17, 18) Eendjovo odo Jehova a popya kuIsrael, tadi ti: “Ove ngenge ito pwilikine ondaka yOmwene Kalunga koye, opo u diinine shili oipango aishe ei yaye neenghedimhango daye . . . , omatulomutima [otae] uya kombada yoye ndee tae ku hange,” kadi li tuu doshili!—Deuteronomion 28:15.
Hamushanga a xupifwa kokudulika
10, 11. (a) Omolwashike shi li ekwafo okudiladila shi na sha nomayele oo Jehova a pa Baruk? (b) Omayele a tya ngahelipi oo Jehova a pa Baruk?
10 Mbela omafimbo amwe oho kala u udite wa teka omukumo molwaashi ovanhu ashike vanini ovo ho shakeneke moukalele wopaKriste hava ulike ohokwe monghundana iwa? Mbela omafimbo amwe oho tu ondubo novanhu ovo ve na oupuna muhapu nosho yo neenghedi dokukalamwenyo kwavo dokuliefa? Ngeenge osho ngaho, diladila kuBaruk, hamushanga waJeremia nosho yo komayele opahole oo a pewa kuJehova.
11 Baruk okwa li e lipyakidila nokushanga etumwalaka lopaxunganeko eshi Jehova a yandja elitulemo kuye. Omolwashike mbela? Omolwaashi Baruk okwa tameka okunyika oluhodi molwonghalo yaye nokukala a hala shimwe shiwa shi dulife poufembanghenda waye woilonga we likalekelwa wokulongela Kalunga. Molwaashi Jehova okwa didilika elunduluko olo moikala yaBaruk, okwe mu pa omayele a yela ndele okwa li yo onghenda, ta ti: “Ove to lihalele oinima inene? Ino i lihalela. Osheshi tala, ombelela keshe Ame ohandi i etele omupya . . . Ndelenee ove ohandi ku pe omwenyo woye oshihakanwa, keshe apa to i.”—Jeremia 36:4; 45:5.
12. Omolwashike tu na okuhenuka okulikongela “oinima inene” monghalelo ei yoinima yopaife?
12 Mbela okupitila meendjovo odo a pa Baruk ou wete kutya Jehova okwa li e na ko nasha unene nomulumenhu oo muwa, oo e mu longela noudiinini nosho yo nouladi pamwe naJeremia? Sha faafana nokunena Jehova oku na ko nasha unene naavo tava hongaulwa va lalakanene osho tava diladila kutya oulifilo muwa monghalelo ei yoinima. Lao linene, ngaashi Baruk, vahapu va tya ngaho ove linyenga komapukululo opahole oo va pewa kovamwatate ovo va pyokoka pamhepo. (Lukas 15:4-7) Heeno, keshe umwe womufye na shiive kutya kaku na onakwiiwa kwaavo tave likongele “oinima inene” monghalelo ei. Ovanhu va tya ngaho ihava dopa ashike okumona elao lashili, ndelenee eshi shinyikifa oluhodi unene oshosho kutya otava ka xula po nounyuni ou pamwe nokahalu kao kokulihola mwene.—Mateus 6:19, 20; 1 Johannes 2:15-17.
13. Ehokololo li na sha naBaruk otali tu hongo oshilihongomwa shelininipiko shilipi?
13 Ehokololo olo li na sha naBaruk otali tu hongo yo oshilihongomwa shiwa shi na sha nelininipiko. Didilika kutya Jehova ina yandja omayele kuBaruk sha yukilila, ndelenee okwa popya okupitila muJeremia, oo tashi dulika okuhawanenena nosho yo omikalo daye Baruk kwa li e di shii nawa. (Jeremia 45:1, 2) Ndele nande ongaho, Baruk ina twikifwa kounhwa; okwa dimina nelininipiko odjo yashili yomayele oo oyo i li Jehova. (2 Omafimbo 26:3, 4, 16; Omayeletumbulo 18:12; 19:20) Hano, ngeenge otwa ‘hangika twa nyona omanga tu he shi shii’ ndele hatu pewa omayele oo a pumbiwa okudja mEendjovo daKalunga, natu hopaenene oukulunhu, eendunge dopamhepo dokuyoolola nosho yo elininipiko laBaruk.—Ovagalati 6:1, yelekanifa NW.
14. Omolwashike shiwa okudulika kwaavo tava kwatele komesho mokati ketu?
14 Ngeenge tu na oikala yelininipiko ya tya ngaho, ohashi kwafele yo ovo tave tu pe omayele. Ovaheberi 13:17 ova ti: “Shikuleni ovakwatelikomesho veni, nye mu dulike kuvo, osheshi ovo ohava pashukile eemwenyo deni ngaashi ovo tave ke di pulwa, opo ve shi ninge nehafo, hanokukema, osheshi osho itashi mu wapalele.” Ovakulunhuongalo ihava mbubulile tuu omitima davo kuJehova nokwiilikana va kale nouladi, ounongo nosho yo elungamo, oinima oyo ya pumbiwa opo va wanife po ombinga oyo idjuu yoilonga yavo yokupashukila oufita! Natu “fimanekeni hano ovalumenhu va tya ngaho.”—1 Ovakorinto 16:18.
15. (a) Ongahelipi Jeremia a ulika elineekelo laye okulineekela Baruk? (b) Baruk okwa mona ondjambi ya tya ngahelipi omolwokudulika kwaye nelininipiko?
15 Oushili oo kutya Baruk okwa lundulula okudiladila kwaye ou liwetikile, molwaashi konima Jeremia okwe ke mu pa oshinakuwanifwa osho sha li shi li eshongo la kula—a ye kotembeli a ka leshe etumwalaka lepangulo olo a shanga okudja mokanya kaJeremia. Mbela Baruk okwa dulika? Heeno, okwa ninga “naanaa ngaashi omuprofeti Jeremia e mu lombwela.” Doshili, okwa leshela nokuli nomalenga omuJerusalem etumwalaka olo tuu olo, osho nope he na omalimbililo sha pula ouladi muhapu. (Jeremia 36:1-6, 8, 14, 15) Konima yomido 18 eshi oshilando sha wila momake Ovababilon, diladila ashike kutya Baruk okwa li e na ehafo li fike peni molwokuxupifwa molwaashi e linyenga komalondwelo aJehova nokwa efa okulikongela “oinima inene”!—Jeremia 39:1, 2, 11, 12; 43:6.
Okudulika pefimbo lekondekelo okwa xupifa eemwenyo
16. Ongahelipi Jehova a ulikila Ovajuda muJerusalem onghenda pefimbo lokukondekwa kwavo kOvababilon mo 607 K.O.P.?
16 Eshi exulilo laJerusalem le uya mo 607 K.O.P., onghenda yaKalunga molwovaduliki oya ulikwa natango. Ekondekelo eshi la li la kwata moiti, Jehova okwa ti kOvajuda: “Ame ohandi tula komesho eni ondjila yomwenyo nondjila yefyo: Ou ta fyala moshilando eshi ye ota ka fya keongamukonda nokondjala nokoudu wolutapo. Ndelenee ou ta di mo ndee ta i kOvakaldi, ava tave mu kondekele, ye ota ka kala nomwenyo, ta hakana omwenyo waye.” (Jeremia 21:8, 9) Nonande ovakalimo muJerusalem okwa li ve lilongela ehanauno, Jehova okwa ulika onghenda molwaavo va dulika kuye, nokuli nopefimbo olo laxuuninwa la nyika oshiponga.b
17. (a) Omeenghedi mbali dilipi okudulika kwaJeremia kwa li kwa yelekwa eshi Jehova e mu lombwela a ka lombwele Ovajuda ovo kwa li va kondekwa kutya nava ‘ye kOvakaldi’? (b) Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa moshihopaenenwa shaJeremia shokudulika nouladi?
17 Okulombwela Ovajuda ve liyandje osha yela kutya okwa yeleka yo okudulika kwaJeremia. Etomheno limwe ololo kutya okwa li e na ouladi shi na sha nedina laKalunga. Ka li a hala li dinike kovatondi ovo hava yandje efimano koikalunga i he na omwenyo molwokufindana kwavo. (Jeremia 50:2, 11; Omaimbilokemo 2:16) Kakele kaasho, Jeremia okwa li e shi shii kutya okulombwela ovanhu ve liyandje, okwa li ta tula omwenyo waye moshiponga, molwaashi vahapu otava ka tala ko eendjovo daye di li doukengeleledi. Ndele nande ongaho, ina nyika oumbada, ndelenee okwa dulika nokwa popya omatokolo aJehova. (Jeremia 38:4, 17, 18) Ngaashi Jeremia, nafye ohatu shiivifa etumwalaka olo inali pandika. Etumwalaka olo olo tuu olo molwalo Jesus kwa li a dinika kovanhu. (Jesaja 53:3; Mateus 24:9) Onghee hano, inatu ‘tila ovanhu,’ ndelenee ngaashi Jeremia, natu dulike kuJehova nouladi, tu na elineekelo muye filufilu.—Omayeletumbulo 29:25.
Okudulika pefimbo lokuponokela kwaGog
18. Omayeleko omonakwiiwa elipi e na sha nokudulika taa ka shakenekwa kovapiya vaJehova?
18 Mafiku, onghalelo yaSatana youkolokoshi otai ka hanaunwa po ‘poudjuu unene’ inau monika nande onale. (Mateus 24:21) Nope he na omalimbililo, komesho nosho yo momukokomoko wefimbo olo, oshiwana shaKalunga otashi ka shakeneka omayeleko manene oo taa ka yeleka eitavelo nosho yo okudulika kwavo. Pashihopaenenwa, Ombibeli otai tu lombwele kutya Satana, mondodo yaye e li “Gog, medu laMagog,” ota ka ninga eenghendabala ngaashi ta dulu opo a ponokele ovapiya vaJehova, ota ka longekida eemhunga domatanga okuponokela oo taa popiwa e li “eemhunga dinene nomatanga e neenghono . . . ngaashi oshilemo okuuvika oshilongo.” (Hesekiel 38:2, 14-16) Ovapiya vaKalunga ve dulike momuvalu nokave na oilwifo, otava ka konga eameno ‘momalwenya’ aJehova oo e a xwaananeka okwaamena ovo tava dulika.
19, 20. (a) Omolwashike okudulika kwa li kwa fimanenena kOvaisrael eshi va li pEfuta Litiliyana? (b) Ongahelipi okudilonga noikala yokwiilikana shi na sha nehokololo loiningwanima yopEfuta Litiliyana ku li ekwafo kufye kunena?
19 Onghalo oyo otai tu dimbulukifa etembu laIsrael okudja muEgipti. Konima eshi Jehova a denga Egipti nomadengo omulongo a nyika oshiponga, ina endifa oshiwana shaye mondjila oyo ixupi unene nokuya mEdu lEudaneko ndelenee okwe va twala kEfuta Litiliyana, oko kwa li tava dulu okufitikininwa ko noupu nokuponokelwa. Pataleko li na sha noita, okwa li tashi monika shi li onghatu ya nyika oshiponga. Ngeno opo wa li, mbela ngeno owa dulika keendjovo daJehova okupitila muMoses nokuya kEfuta Litiliyana nelineekelo filufilu, u shi shii kutya Edu lEudaneko okwa li li li kombinga imwe i lili?—Exodus 14:1-4.
20 Ngeenge hatu i komesho nokulesha Exodus etukulwa 14, ohatu ka mona nghee Jehova a xupifa oshiwana shaye mokulongifa eenghono daye dikumwifi. Omahokololo a tya ngaho itaa dulu tuu okutunga eitavelo letu, ngeenge hatu kufa efimbo oku a konakona nokudilonga kombinga yao! (2 Petrus 2:9) Eitavelo la pama otali tu pe ouladi tu dulike kuJehova, nokuli nongeenge oiteelelwa yaye tai monika ya fa tai tu omhinge nokudiladila kwopanhu. (Omayeletumbulo 3:5, 6) Onghee hano lipula ove mwene kutya: ‘Mbela ohandi kendabala okutunga eitavelo lange okupitila mekonakonombibeli noukeka, meilikano, mokudilonga nosho yo mokweendafana alushe noshiwana shaKalunga?’—Ovaheberi 10:24, 25; 12:1-3.
Okudulika ohaku eta eteelelo
21. Omanangeko noupuna elipi tae uya paife nosho yo monakwiiwa kombada yavo tava dulika kuJehova?
21 Ovo hava ningi okudulika kuJehova onghedi yavo yokukalamwenyo otava mono nokuli nopaife ewanifo lOmayeletumbulo 1:33, oo taa ti: “Ovo hava pwilikine nge [neduliko] tava ka kala nombili netulumuko, itava tilifwa komupya.” Eendjovo edi diwa notadi hekeleke itadi ka wanifwa tuu panghedi ikumwifi mefiku longhone laJehova olo tali uya! Doshili, Jesus okwa lombwela ovahongwa vaye ta ti: “Ei ngenge tai hovele okuningwa, taleni pombada nye mu yelule omitwe deni, osheshi exupifo leni ola ehena popepi.” (Lukas 21:28) Osha yela kutya ovovo ashike hava dulika kuKalunga tava dulu okukala nelineekelo okudulika keendjovo odo.—Mateus 7:21.
22. (a) Etomheno lilipi lokukala nelineekelo oshiwana shaJehova shi na? (b) Oinima ilipi tai ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
22 Etomheno likwao lokukala nelineekelo ololo kutya “Omwene Kalunga ita ningi sha fimbo ina hololela ovapiya vaye ovaprofeti omhangela yaye.” (Amos 3:7) Kunena, Jehova iha nwefa mo ovaprofeti ngaashi monakudiwa, ponhele yaasho okwa yandja oshilonga komupiya omudiinini a kale nokuyandja eendja dopamhepo pefimbo koukwaneumbo waye. (Mateus 24:45-47) Onghee hano, inashi fimana tuu okukala noikala yokudulika ‘komupiya’ oo! Ngaashi oshitukulwa tashi landula tashi ka ulika, okudulika kwa tya ngaho otaku ulike yo oikala yetu shi na sha naJesus, omwene ‘womupiya.’ Oye oo ‘oiwana tai ka dulika kuye.’—Genesis 49:10.
[Omashangelo opedu]
a Nonande luhapu oxuxwa yonghadi ohai fanekwa i li imbada, oshishangomwa shimwe shehangano lokupashukila oinamwenyo osha ti: “Oxuxwa ya tendula otai lu fiyo okefyo okwaamena ouxuxwena vayo koshiponga.”
b Jeremia 38:19 (OB-1986) ota holola kutya omuvalu wonhumba wOvajuda owa ‘ya’ kOvakaldi nokwa li wa henuka efyo ndelenee inau henuka okuya moupongekwa. Kutya ove liyandja molwokulinyenga keendjovo daJeremia, inatu shi shiivifilwa. Ndele nande ongaho, okuxupa kwavo okwa shilipaleka eendjovo domuprofeti oo.
Oto dimbuluka?
• Oshidjemo shokuhadulika kwaIsrael oikando noikando osha li shike?
• Ohamba Joas okwa li ya nwefwa mo ngahelipi keendafano layo mounyasha wayo nosho yo konima yefimbo olo?
• Oilihongomwa ilipi hatu dulu okulihonga kuBaruk?
• Omolwashike oshiwana shaJehova oshiduliki shi he na etomheno lokukala sha tila eshi exulilo longhalelo ei yopaife tali ehene popepi?
[Efano pepandja 23]
Koshi yepukululo laJojada, omunyasha Joas okwa li ha dulika uJehova
[Efano pepandja 25]
Ookaume vai ova nwefa mo Joas a dipaife omuprofeti waKalunga
[Efano pepandja 26]
Ngeno owa dulika ngoo kuJehova ndele to mono euliko likumwifi leenghono daye dokuxupifa?