Mbela owa itavela ngoo shili onghundana iwa?
“Ouhamba waKalunga wa ehena popepi, lidilululeni nye mu itavele evangeli.”—MARKUS 1:15.
1, 2. Oto yelifa ngahelipi Markus 1:14, 15?
OSHA li omudo 30 O.P. Jesus Kristus okwa hovela oukalele waye munene muGalilea. Okwa li ta udifa “evangeli laKalunga,” nOvagalilea vahapu ova li ve linyengifwa kepopyo laye tali ti: “Efimbo ola fika, ouhamba waKalunga wa ehena popepi, lidilululeni nye mu itavele evangeli.”—Markus 1:14, 15.
2 “Efimbo” ola li le uya opo Jesus a tameke oukalele waye nopo ovanhu va ninge etokolo olo tali ka eta okuhokiwa kuKalunga. (Lukas 12:54-56) ‘Ouhamba waKalunga owa ehena popepi’ molwaashi Jesus oo a li ta ka ninga Ohamba opo a li. Oilonga yaye yokuudifa oye linyengifa ovanamitima diwa ve lidilulule. Ndele mbela ongahelipi va li va ulika kutya ova li va ‘itavela evangeli’ nongahelipi fye hatu shi ningi?
3. Omokuninga shike ovanhu va ulika kutya ova itavela onghundana iwa?
3 Ngaashi Jesus, omuyapostoli Petrus okwa ladipika ovanhu ve lidilulule. Eshi a li ta popi nOvajuda muJerusalem pOpentekoste 33 O.P., Petrus okwa ti: “Lidilululeni, nakeshe [umwe womunye na ninginifwe, NW] medina laJesus Kristus, mu diminwe po [omatimba] eni, ndele nye otamu ka pewa oshiyandjwa shOmhepo Iyapuki.” Omayovi ovanhu okwa li e lidilulula, a ninginifwa nokwa ninga ovashikuli vaJesus. (Oilonga 2:38, 41; 4:4) Mo 36 O.P., ovo ve he fi Ovajuda ve lidilulula ova katuka eenghatu da faafana. (Oilonga 10:1-48) Kunena, okwiitavela onghundana iwa otaku linyengifa omayovi e lidilulule komanyono ao, noe liyapulile Kalunga nokuninginifwa. Okwa tambula ko onghundana iwa yexupifo noku na eitavelo tali longo mekuliloyambo laJesus. Kakele kaasho, otaa tula moilonga ouyuki nokwa ama kombinga yOuhamba waKalunga.
4. Eitavelo oshike?
4 Ndele mbela eitavelo oshike? Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Eitavelo olo elineekelo la pama okulineekela osho tashi teelelwa, [euliko li liwetikile loinima yashili nande kai wetike, NW].” (Ovaheberi 11:1) Eitavelo letu otali tu kaleke noushili kutya keshe osho Kalunga a udaneka mEendjovo daye osha fa sha wanifwa nale. Osha fa tu na omukanda wopaveta oo tau ulike kutya otu na emona lonhumba. Eitavelo olo yo “euliko li liwetikile” li na sha noinima oyo i he wetike. Eendunge detu dokukoneka nosho yo olupandu letu lokomutima otai tu tomho kutya oinima oyo oyoshili, nonande inatu i mona.—2 Ovakorinto 5:7; Ovaefeso 1:18.
Otwa pumbwa eitavelo
5. Omolwashike eitavelo la fimana unene?
5 Otwa dalwa nomhumbwe yopamhepo ndele inatu dalwa tu na eitavelo. Doshili, “eitavelo kali fi lomunhu keshe.” (2 Ovatessaloniki 3:2) Ndelenee Ovakriste ove na okukala ve na eitavelo opo va dule okufyuulula omaudaneko aKalunga. (Ovaheberi 6:12) Konima yokutumbula oihopaenenwa ihapu yeitavelo, Paulus okwa shanga ta ti: “Eshi tu noshilemo shi fike apa sheendombwedi she tu dingilila, nafye yo tu liduleni keshe eshi tashi tu findile poshi, noulunde u he kwete oku tu dingatela, fye tu lotoke nokudiinina mefiyafane po li li komesho yetu, omesho a taalela Jesus, omuhoveli nomuwanifi weitavelo.” (Ovaheberi 12:1, 2) ‘Oulunde oo u he kwete oku tu dingatela’ oshike? Oo oku he na eitavelo, nokuli nokukanifa eitavelo olo wa li u na nale. Opo tu kale neitavelo la pama, otu na okukala ‘nomesho a taalela Jesus’ nokushikula oshihopaenenwa shaye. Otwa pumbwa yo okweekelashi oluhaelo, okulwifa oilonga yombelela nokuhenuka ohole yokuhola omaliko, omaufilosofi ounyuni nosho yo eenghulunghedi di he li pamishangwa. (Ovagalati 5:19-21; Ovakolossi 2:8; 1 Timoteus 6:9, 10; Judas 3, 4) Kakele kaasho, otu na okwiitavela kutya Kalunga oku li pamwe nafye nosho yo kutya omayele aye oo e li mEendjovo daye otaa longo shili.
6, 7. Omolwashike sha yuka okwiilikana opo tu pewe eitavelo?
6 Itatu dulu okwiimika eitavelo mufye neenghono detu. Eitavelo olo oshitukulwa shoiimati yomhepo iyapuki yaKalunga ile eenghono daye tadi longo. (Ovagalati 5:22, 23, NW) Hano, ongahelipi ngeenge eitavelo letu ola pumbwa okupamekwa? Jesus okwa ti: “Ngenge omu shii okupa ovana veni oipewa iwa, unene Xo yeni yomeulu ta yandje Omhepo Iyapuki kuava tave mu indile.” (Lukas 11:13) Heeno, natu ilikane opo tu pewe omhepo iyapuki, opo i dule okwiimika mufye eitavelo olo la pumbiwa opo tu longe ehalo laKalunga nokuli nomeenghalo didjuu.—Ovaefeso 3:20.
7 Osha yuka okwiilikana opo tu pewe eitavelo lihapu. Eshi Jesus a li e li pokuta mo ondemoni mokamati, xe yokamatyona okwe mu indila ta ti: “Onda itavela. Kwafa okuhaitavela kwange.” (Markus 9:24) Ovahongwa vaJesus ova ti: “Tu wedela eitavelo.” (Lukas 17:5) Onghee hano, natu ilikane tu pewe eitavelo, tu na elineekelo kutya Kalunga ota nyamukula omailikano oo.—1 Johannes 5:14.
Okwiitavela Eendjovo daKalunga okwa fimanenena
8. Ongahelipi okwiitavela Eendjovo daKalunga taku dulu oku tu kwafela?
8 Okafimbo kaxupi fimbo Jesus ina fya efyo laye lopayambo, okwa lombwela ovashikuli vaye ta ti: “Omitima deni inadi nyika oluhodi. Itaveleni Kalunga nye mu itavele nge yo.” (Johannes 14:1) Tu li Ovakriste, otwa itavela Kalunga nosho yo Omona waye. Ndele mbela ongahelipi shi na sha nEendjovo daKalunga? Otadi dulu oku tu nwefa mo neenghono tu mone ouwa monghalamwenyo yetu ngeenge ohatu di konakona noku di tula moilonga nelineekelo filufilu kutya otadi yandje omayele mawa nosho yo ewiliko olo tali dulu okumonika.—Ovaheberi 4:12.
9, 10. Oto yelifa ngahelipi osho sha tongwa shi na sha neitavelo muJakob 1:5-8?
9 Onghalamwenyo yetu tu li ovanhu inava wanenena oi yadi omaupyakadi. Ndelenee okwiitavela Eendjovo daKalunga otaku dulu oku tu kwafela shili. (Job 14:1) Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno katu shii nghee tu na okuungaunga neyeleko lonhumba. Eendjovo daKalunga otadi tu pe omayele aa taa ti: “Ngenge umwe womunye okwa hepa ounongo, ne u indile kuKalunga ou e hole okuyandjela aveshe noku he nokungongota, opo nee ote u pewa. Ashike ye na indile meitavelo, ina limbililwa, osheshi ou ta limbililwa, a fa ekufikufi tali twalwaatwalwa notali telaanifwa komhepo. Omunhu a tya ngaha ina diladila kutya, ota pewa sha kOmwene, omulumenhu womitima mbali nomutengauki meendjila daye adishe.”—Jakob 1:5-8.
10 Jehova Kalunga ite ke tu dina omolwokukala tu he na ounongo nosho yo oku u indila. Ponhele yaasho, ote ke tu kwafela tu tale ko eyeleko monghedi ya yuka. Omishangwa tadi kwafa otadi dulu okweetwa po kovaitaveli vakwetu ile fimbo hatu konakona Ombibeli. Ile ohatu dulu okuwilikwa komhepo iyapuki yaJehova monghedi imwe vali. Tate yetu womeulu ote ke tu pa ounongo opo tu pondole omayeleko ngeenge ohatu ‘indile meitavelo, inatu limbililwa.’ Ngeenge otwa fa ekufikufi lefuta tali twalwaatwalwa, itatu dulu okuteelela okumona sha tashi di kuKalunga. Omolwashike mbela? Omolwaashi osho otashi ka tya kutya otwa li tu na omitima mbali notwa li ovatengauki momailikano ile meenghedi dimwe—heeno, nokuli nomokukala tu na eitavelo tali longo. Onghee hano, otwa pumbwa eitavelo la pama mEendjovo daKalunga nosho yo mewiliko olo tadi yandje. Natu konakone oihopaenenwa yonhumba yanghee hadi yandje ekwafo nosho yo ewiliko.
Eitavelo nefiloshisho
11. Okwiitavela Eendjovo daKalunga otaku tu pe eshilipaleko lilipi li na sha neemhumbwe detu dakeshe efiku?
11 Ongahelipi ngeenge ohatu mono oixuna koluhepo paife? Okwiitavela Eendjovo daKalunga otaku tu pe eteelelo la kwashilipalekwa kutya Jehova ota ka fila oshisho eemhumbwe detu dakeshe efiku nolwaxuuninwa ota ka ninga omafiloshisho mahapu aaveshe ovo ve mu hole. (Epsalme 72:16; Lukas 11:2, 3) Otashi dulika tu tuwe omukumo mokudilonga kunghee Jehova a yandja oikulya komuprofeti waye Elia pefimbo londjala. Konima, Kalunga okwa kala ta yandje pashikumwifilonga oufila nosho yo omaadi, oyo ya kaleka omukainhu, omona waye nosho yo Elia nomwenyo. (1 Eehamba 17:2-16) Jehova okwa fila yo oshisho omuprofeti Jeremia pefimbo eshi Ovababilon va kondekela Jerusalem. (Jeremia 37:21) Nonande Jeremia naElia ova li ve na shinini okulya, Jehova okwe va fila oshisho. Oha ningi yo sha faafana kwaavo ve na eitavelo tali longo muye kunena.—Mateus 6:11, 25-34.
12. Ongahelipi eitavelo tali ke tu kwafela tu mone osho sha pumbiwa opo tu dule okuxupa?
12 Eitavelo la kwatakanifwa kumwe netulo moilonga lomafinamhango Ombibeli itali ke tu ninga oipuna yopamaliko, ndele otali ke tu kwafela tu mone osho sha pumbiwa opo tu dule okuxupa. Oku shi faneka: Ombibeli otai tu kumaida tu kale ovanhu ovanashili, tu na oukeka nohatu longo noudiinini. (Omayeletumbulo 22:29; Omuudifi 5:17, 18; 2 Ovakorinto 8:21) Inatu dina nande ongushu yokukala tu na edina liwa tu li ovanailonga. Nokuli nopeenhele odo oilonga iwa hai kala idjuu okumona, ovanailonga ovanashili, ovanekeka nohava longo noudiinini ove na eemhito di li xwepo ve dule vamwe. Nonande ovanailonga va tya ngaho otashi dulika va kale ve na oiniwe inini, luhapu ohava kala noipumbiwa oyo ya fimana nohava kala va wanenwa nokulya oikulya oyo ve i lilongela vo vene.—2 Ovatessaloniki 3:11, 12.
Eitavelo otali tu kwafele tu lididimikile oluhodi
13, 14. Ongahelipi eitavelo hali tu kwafele tu lididimikile oluhodi?
13 Eendjovo daKalunga otadi ulike shili kutya oshi li paushitwe okunyika oluhodi ngeenge omuholike a fya. Tatekulululwa omudiinini Abraham okwa lila omolwefyo lomukainhu waye omuholike Sara. (Genesis 23:2) David okwa li a nyika oluhodi konima eshi a uda kutya omona waye Absalom okwa fya. (2 Samuel 18:33) Nokuli nomunhu oo a wanenena Jesus okwa lila eshi Lasarus kaume kaye a fya. (Johannes 11:35, 36) Ngeenge umwe oo tu hole okwa fi, otashi dulika tu kale twa wilililwa po koluhodi, ndelenee okwiitavela momaudaneko Eendjovo daKalunga otaku dulu oku tu kwafela tu lididimikile oluhodi la tya ngaho.
14 Paulus okwa ti: ‘Ondi na eteelelo olo lomuKalunga, nokutya otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.’ (Oilonga 24:15) Otwa pumbwa okukala tu na eitavelo momafiloshisho aKalunga omolweengudu odo tadi ka nyumukila omwenyo. (Johannes 5:28, 29) Mokati kavo otamu ka kala Abraham, Sara, Isak naRebekka, Jakob naLea—aveshe ovo va kofa paife mefyo nova teelela okunyumukila mounyuni mupe waKalunga. (Genesis 49:29-32) Itashi ka kala tuu ehafo eshi ovaholike tava ka pendulwa okudja meemhofi defyo opo va kale nomwenyo oku kombada yedu! (Ehololo 20:11-15) Lwopokati opo, eitavelo itali ka kufa po oluhodi alishe, ndelenee otali ke tu kaleka popepi naKalunga, oo he tu kwafa tu lididimikile okufilwa.—Epsalme 121:1-3; 2 Ovakorinto 1:3.
Eitavelo ohali pameke ovo va polimana
15, 16. (a) Omolwashike hatu dulu okutya epolimano kali fi oshinima inashi kwata nale ovo ve na eitavelo? (b) Oshike tashi dulu okuningwa opo tu pondole epolimano?
15 Eendjovo daKalunga otadi ulike yo kutya nokuli naavo ve na eitavelo otava dulu okuninga oihakanwa yepolimano. Pefimbo leyeleko laye lidjuu, Job okwa li e udite a efiwa kuKalunga. (Job 29:2-5) Onghalo yaJerusalem nomakuma asho ya nyonauka, oya ningifa Nehemia a kale a nyika oluhodi. (Nehemia 2:1-3) Petrus okwa li a nyika oluhodi neenghono konima eshi e lidimbika Jesus nomolwaasho okwa “lila nokulililila.” (Lukas 22:62) Na Paulus okwa ladipika ovaitaveli vakwao meongalo lomuTessalonika va “[popye] nehekeleko neemwenyo da polimana.” (1 Ovatessaloniki 5:14, NW) Onghee hano, epolimano shi na sha naavo ve na eitavelo kunena kali fi oshinima inashi ningwa nale. Ndele mbela ohatu dulu okuninga shike opo tu finde epolimano?
16 Otashi dulika tu kale twa polimana molwaashi hatu shakeneke omaupyakadi mahapu a kwata moiti. Ponhele yoku a tala ko e li oshinima tashi wilile po unene, ohatu dulu oku a kandula po kanini nakanini mokutula moilonga omafinamhango Ombibeli. Osho otashi dulu okukwafela okuninipika epolimano letu. Omalipyakidilo e li pandjele nosho yo okufuda po kwa wana otai dulu yo okukwafa. Ndele oshinima shimwe sha yela oshosho kutya: Okwiitavela Kalunga nosho yo Eendjovo daye otaku xumifa komesho oukolele wopamhepo omolwaashi otaku pameke okukala kwetu noushili kutya oku na ko nasha nafye shili.
17. Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova ohe tu file oshisho?
17 Petrus okwe tu pa eshilipaleko eli tali hekeleke, ta ti: “Lininipikeni . . . koshi yeke li neenghono laKalunga, Oye opo e mu nenepeke pefimbo la wapala. Noshisho sheni shi mu dikeni, osheshi Oye te mu file oshisho.” (1 Petrus 5:6, 7) Omupsalme okwa imba ta ti: “Omwene, omuyakeli waaveshe tava punduka, naava va nyongamekwa koufiye, ohe va nyongamununa.” (Epsalme 145:14) Otu na okwiitavela omashilipaleko oo, molwaashi otaa hangika mEendjovo daKalunga. Nonande epolimano otashi dulika li twikile, itashi pameke tuu eitavelo okushiiva kutya ohatu dulu okuundulila oisho yetu aishe kuTate yetu womeulu omunahole!
Eitavelo nomayeleko makwao
18, 19. Ongahelipi eitavelo hali tu kwafele tu ungaunge nomikifi nosho yo tu hekeleke ovaitaveli vakwetu ovo tava vele?
18 Otashi dulika tu shakeneke eyeleko la kula leitavelo letu ngeenge fye ile ovaholike vetu tava mono oixuna koudu wa kwata moiti. Nonande Ombibeli itai hokolola okuvelulwa pashikumwifilonga kwOvakriste ngaashi Epafroditus, Timoteus nosho yo Trofimus, osha yela kutya Jehova okwe va kwafela ve lididimike. (Ovafilippi 2:25-30; 1 Timoteus 5:23; 2 Timoteus 4:20) Natango, shi na sha ‘naau ha yavelele oshingone,’ omupsalme okwa imba ta ti: “Ngenge ta nangala ta vele, Omwene ote mu pendula po, onhala yaye yokuvela oto i lundulula.” (Epsalme 41:2-4) Ongahelipi eendjovo domupsalme tadi dulu oku tu kwafela tu hekeleke ovaitaveli vakwetu ovo tava vele?
19 Onghedi imwe yokuyandja ekwafo lopamhepo oyo okwiilikana pamwe naavo tava vele nosho yo oku va ilikanena. Nonande itatu pula okuvelulwa paikumwifilonga kunena, ohatu dulu okupula Kalunga e va pameke opo va dule okulididimikila oudu wavo nova kale ve na eenghono dopamhepo odo va pumbwa opo ve lididimikile omafimbo a tya ngaho ounghundi. Jehova ote ke va yambidida, neitavelo lavo otali ka pamekwa mokutala komesho kefimbo olo eshi ‘itapa ka kala nande oumwe ta ka tya: “Ohandi yahama.” ’ (Jesaja 33:24, OB-1986) Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya okupitila momunyumunwa Jesus Kristus nosho yo mOuhamba waKalunga, ovanhu ovaduliki otava ka mona emangululo laalushe koulunde, komikifi nosho yo kefyo! Omolwomatimaumbwile oo mawa unene, ohatu pandula Jehova, oo ‘te ke tu velula komaudu etu aeshe.’—Epsalme 103:1-3; Ehololo 21:1-5.
20. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya eitavelo otali dulu oku tu kwafela tu lididimikile ‘omafiku mai’ oukulupe?
20 Eitavelo otali dulu yo oku tu kwafela tu lididimikile ‘omafiku mai’ oukulupe, eshi oukolele nosho yo eenghono tadi ka ninipala. (Omuudifi 12:1-7) Onghee hano, ovanamido ovo ve li mokati ketu otava dulu okwiilikana ngaashi omupsalme omunamido oo a imba ta ti: “Oove elineekelo lange, Omwene, Kalunga . . . Ino ekela nge [shi] mefimbo loukulupe wange, Ove ino efa nge, nghee eenghono tadi fii nge po.” (Epsalme 71:5, 9) Omupsalme okwa li e udite omhumbwe yokuyambididwa kuJehova, ngaashi Ovakriste vakwetu vahapu ovo va kulupila moilonga yaKalunga hava kala ve udite. Omolweitavelo lavo, otava dulu okukala noushili kutya ove na eyambidido ihali ponyo lomaoko aJehova aalushe.—Deuteronomion 33:27.
Kala wa itavela Eendjovo daKalunga
21, 22. Ngeenge otu na eitavelo, otashi kumu ngahelipi ekwatafano letu naKalunga?
21 Okwiitavela onghundana iwa nosho yo Eendjovo adishe daKalunga otaku tu kwafele tu ehene popepi elela naJehova. (Jakob 4:8) Doshili, oye Omwene Omunamapangelo aeshe, ndele oku li yo Omushiti wetu naTate yetu. (Jesaja 64:8; Mateus 6:9; Oilonga 4:24, NW) Omupsalme okwa imba ta ti: “Oove Tate yange, Oove Kalunga kange, emanya lexupifo lange.” (Epsalme 89:27) Ngeenge otwa kala neitavelo tali longo muJehova nosho yo mEendjovo daye da nwefwa mo, nafye ohatu dulu oku mu tala ko e li “emanya lexupifo” letu. Kau fi tuu oufembanghenda tau hafifa omutima!
22 Jehova oye Xe yOvakriste ovo va dalwa pamhepo nosho yo oovakwao ovo ve na eteelelo lokukala kombada yedu. (Ovaroma 8:15) Nokwiitavela Tate yetu womeulu ihaku twala nande mokunyematekwa. David okwa ti: “Osheshi tate [nameme], vo ova efa nge ngaho, ndelenee Omwene Oye ta kombelele nge.” (Epsalme 27:10) Kakele kaasho, otu na eshilipaleko eli tali ti: “Omwene omolwedina laye linene ina hala okweekelashi ovanhu vaye.”—1 Samuel 12:22.
23. Oshike hatu pulwa opo tu hafele ekwatafano naJehova tali kalelele?
23 Doshili, opo tu hafele ekwatafano naJehova tali kalelele, otu na okukala twa itavela onghundana iwa nosho yo okutambula ko Omishangwa ngaashi naanaa di li shili—Eendjovo daKalunga. (1 Ovatessaloniki 2:13) Otu na okukala twa itavela filufilu Jehova nokweefa Eendjovo daye di minikile mondjila yetu. (Epsalme 119:105; Omayeletumbulo 3:5, 6) Eitavelo letu otali ka kula eshi hatu ilikana kuye tu na elineekelo molukeno laye, monghenda yaye nosho yo mekwafo laye.
24. Ediladilo lilipi tali hekeleke la yandjwa mOvaroma 14:8?
24 Eitavelo ole tu linyengifa tu liyapulile Kalunga fiyo alushe. Ngeenge otu na eitavelo la pama, nokuli nande ohatu fi, otu li ovapiya vaye ve liyandja tu na eteelelo lenyumuko. Heeno, “ngenge tu nomwenyo ile hatu fi, ofye ovOmwene.” (Ovaroma 14:8) Natu kaleke ediladilo olo tali hekeleke momitima detu eshi hatu kaleke po elineekelo letu mEendjovo daKalunga nokutwikila okukala twa itavela onghundana iwa.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Eitavelo oshike, nomolwashike twa pumbwa oukwatya oo?
• Omolwashike sha fimanenena okukala twa itavela onghundana iwa nosho yo Eendjovo adishe daKalunga?
• Ongahelipi eitavelo hali tu kwafele tu finde omayeleko e lili noku lili?
• Oshike tashi tu kwafele opo tu kaleke po eitavelo?
[Efano pepandja 8]
Jehova okwa palula Jeremia naElia molwaashi ova li ve na eitavelo
[Efano pepandja 9]
Job, Petrus naNehemia ova li ve na eitavelo la pama
[Efano pepandja 11]
Opo tu hafele ekwatafano naJehova tali kalelele, otu na okukala twa itavela onghundana iwa