Omaukwaneumbo opaKriste, ‘kaleni mwe lilongekida’!
‘Kaleni mwe lilongekida, osheshi Omona wOmunhu ote uya motundi ei inamu i teelela.’ — LUK. 12:40.
1, 2. Omolwashike tu na okudulika kelondwelo laJesus li na sha nokukala twe “lilongekida”?
‘ESHI Omona wOmunhu te uya moshinge shaye’ a yoolole “ovanhu moovakwao,” mbela oshike tashi ke ku ningilwa pamwe noukwaneumbo woye? (Mat. 25:31, 32) Molwaashi osho otashi ka ningwa pefimbo olo inatu shi teelela, inashi fimanenena tuu okudulika kelombwelo laJesus olo kutya natu kale twe “lilongekida”! — Luk. 12:40.
2 Moshitukulwa sha tetekela, otwa mona nghee oshilyo keshe shoukwaneumbo tashi dulu okukwafela oukwaneumbo aushe u kale oupafi pamhepo mokukala sha tala ko oshinakuwanifwa shasho sha kwata moiti. Ndele natu ka konakoneni eenghedi dimwe vali odo tadi dulu okukwafela omaukwaneumbo a kale e na oupamhepo muwa.
Kaleka ‘eisho loye li li nawa’
3, 4. (a) Omaukwaneumbo opaKriste oku na okulungamena shike? (b) Okukala tu na eisho “li li nawa” otashi ti shike?
3 Opo omaukwaneumbo opaKriste a kale e lilongekidila okuuya kwaKristus, oku na okukala a lungama opo aha efe nande osha shi ye moshipala omalipyakidilo ao e na sha nelongelokalunga lashili. Molwaashi omaukwaneumbo mahapu okwa ya momwiyo wokuhola omaliko, oshiwa okukonakona eendjovo daJesus di na sha nokukala tu na eisho “li li nawa.” (Lesha Mateus 6:22, 23.) Ngaashi ashike olamba hai tu minikile opo tuha punduke, osho hatu tale ‘nomesho etu okomutima’ opafaneko otashi dulu oku tu kwafela tuha punduke. — Ef. 1:18.
4 Opo eisho lo venevene li kale li wete ko nawa, oli na okukala li li monghalo iwa notali dulu okuyandja elitulemo kwaasho tali tale. Omesho etu okomutima opafaneko nao ohaa longo monghedi ya faafana. Okukala neisho li li nawa lopafaneko otaku ka ulika kutya ohatu yandje elitulemo filufilu kelalakano limwe. Eisho letu nali kale la tala koinima yopamhepo, ponhele yokukala ashike hatu yandje elitulemo koinima yopamaliko nokukala hatu lipula unene shi na sha nokuwanifa po eemhumbwe dopalutu domaukwaneumbo etu. (Mat. 6:33) Osho osha hala okutya otu na okukala twa wanenwa koiniwe yetu oyo tu na nokukala twa pitifa komesho oilonga yaKalunga mokukalamwenyo kwetu. — Heb. 13:5.
5. Okakadona kamwe keedula omulongo nasha oka li ka ulika ngahelipi kutya “eisho” lako otali yandje elitulemo kokulongela Kalunga?
5 Ihashi eta tuu oidjemo iwa ngeenge ounona ova deulwa okukaleka eisho lavo li li nawa! Tala oshihopaenenwa shokakadona kamwe keedula omulongo nasha kokuEtiopia. Oka kala ha ke lihongo nawa mofikola, naashi ka mana ondodo 12 oka li ka pewa oshimaliwa opo ka dule okutwikila nehongo lopombada. Molwaashi oka li taka yandje elitulemo kokulongela Jehova, oka li ka anya oshimaliwa osho. Konima yaasho, oka li ka udanekelwa oilonga oyo hai futu N$28 200 komwedi, ofuto oyo i li pombada neenghono mokuyelekanifa noupokati weefuto odo hadi futwa ovanhu moshilongo shavo. Ndele “eisho” lokakadona oko ola li tali yandje elitulemo koukokolindjila. Kaka li nokuli ka pumbwa oku ka pula ovadali vako kutya naka tambule ko oilonga oyo ile hasho. Mbela ovadali vako ova li ve linyenga ngahelipi eshi va uda kutya oka anya oilonga oyo? Ovadali vako ova li va hafa neenghono omolwetokolo lako noku ka lombwela kutya ove udite etumba omolwako.
6, 7. Otu na okukala twa ‘lungamena’ oshiponga shilipi?
6 Eendjovo daJesus odo di li muMateus 6:22, 23 otadi londwele kombinga yolwisho nonande inashi popiwa kondadalunde. Jesus okwa popya kutya okukala neisho li li nawa itashi ti okukala neisho li li nai. ‘Eisho li li nai’ oli na olwisho. (Mat. 6:23) Jehova okwa tala ko ngahelipi olwisho? Ombibeli oya ti: “Oluhaelo nakeshe tuu onyata youlunde ile olwisho inali tumbulwa nande vali mokati keni.” — Ef. 5:3.
7 Nonande ohashi kala shipu okumona kutya vamwe ove na olwisho, kashipu okudidilika mo kutya otu na olwisho pauhandimwe. Onghee hano, oshi li pandunge okudulika komayele aJesus oo taa ti: ‘Pashukeni nye mu lungame keshe tuu olwisho.’ (Luk. 12:15) Opo tu ninge ngaho, otwa pumbwa okulikonakona pauhandimwe opo tu mone kutya ohatu yukifa elitulemo letu kushike. Omaukwaneumbo opaKriste okwa pumbwa okudiladila moule shi na sha nefimbo nosho yo oimaliwa oyo haa longifa ngeenge tae lihafifa ile taa lalakanene oinima yopamaliko.
8. Ngeenge tashi uya pokulanda oinima, oshike tu na ‘okulungamena’?
8 Fimbo ino landa oshinima shonhumba, owa pumbwa okudiladila kombinga yoinima ihapu shihe fi ashike okutala ngeenge ou na oimaliwa ya wana oku shi landa ile hasho. Lipula kombinga yoinima ngaashi: Mbela ohandi ka longifa ngoo oshinima eshi pandjikilile noku shi fila oshisho? Otashi ka kufa nge efimbo li fike peni opo ndi lihonge oku shi longifa nawa?’ Ovanyasha, inamu hekwa komashiivifo opaipindi omounyuni omu e na sha noilandifomwa oyo taku tiwa kutya oya denga mbada ndele tamu kondjifa ovadali veni ve mu landele oikutu yondilo ile oinima imwe vali. Kaleni hamu lipangele. Diladila yo kutya ngeenge owa landelwa oshinima osho otashi ka kuma ngahelipi oukwaneumbo weni eshi tamu lilongekidile okuuya kwOmona womunhu. Kala we lineekela meudaneko laJehova olo kutya: “Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande.” — Heb. 13:5.
Lalakanena oinima yopamhepo
9. Okulalakanena oinima yopamhepo ohashi kwafele ngahelipi omaukwaneumbo?
9 Onghedi imwe vali omo oilyo yomaukwaneumbo aishe tai dulu okupameka eitavelo layo nokukala i na oupamhepo muwa, omokulitulila po omalalakano oinima yopamhepo nokukendabala oku a hanga. Okuninga ngaho, otashi ka kwafela omaukwaneumbo a tale nghee tae shi endifa mokulongela kwao Jehova nosho yo a tokole kutya omalipyakidilo elipi a fimanenena oo e na okukala a pitifa komesho monghalamwenyo yao. — Lesha Ovafilipi 1:10.
10, 11. Omalalakano opamhepo elipi tamu lalakanene paife mu li oukwaneumbo nosho yo oo mwa hala mu ka hange monakwiiwa?
10 Oukwaneumbo weni otau ka mona omauwa mahapu, nokuli nonande omwe litulile po ashike omalalakano e li paunafangwa oo keshe oshilyo shoukwaneumbo tashi dulu oku a hanga. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nokulitulila po elalakano lokukonakona omushangwa wefiku efiku keshe. Omatyekosha oo taa yandjwa koilyo youkwaneumbo otaa dulu okukwafela omutwe woukwaneumbo u mone kutya oi hole Jehova shi fike peni. Okulitulila po elalakano lokukala hamu lesha Ombibeli pandjikilile mu li oukwaneumbo oko onghedi ya denga mbada yokukwafela ounona va xwepopaleke okulesha kwavo nova ude ko Ombibeli. (Eps. 1:1, 2) Ndele mbela inatu hala oku shi ninga elalakano okuxwepopaleka ongushu yomailikano etu? Elalakano limwe la denga mbada olo hatu dulu okulitulila po olo okuxwepopaleka onghedi omo hatu ulike oiimati yomhepo. (Gal. 5:22) Ongahelipi shi na sha nokukonga eemhito opo tu udile oukwao wananghali ovanhu ovo hatu shakeneke moukalele? Okuninga ngaho mu li oukwaneumbo otashi dulu okukwafela ounona ve li honge okukala ve na olukeno nova kale va halelela oku ka ninga ovakokolindjila vondjikilile ile ovatumwa.
11 Omolwashike ito tale kutya omalalakano amwe vali elipi ove noukwaneumbo weni tamu dulu okulitulila po? Mbela oukwaneumbo weni itau dulu okulitulila po elalakano lokulonga efimbo lile moukalele? Mbela itau dulu okuninga eenghendabala opo u finde oumbada wokuudifila ovanhu okupitila mongodi, momapandavanda ile moitukulwa yomalandifilo? Mbela oukwaneumbo weni itau dulu oku ka longa koitukulwa oko ku na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba? Mbela oshilyo shimwe shoukwaneumbo weni itashi dulu okulihonga elaka limwe li lili opo shi ka udifile vamwe ovo hava popi elaka olo?
12. Omitwe domaukwaneumbo odi na okuninga po shike opo di kwafele omaukwaneumbo ado a kule pamhepo?
12 U li omutwe woukwaneumbo, tala kutya openi oukwaneumbo woye wa pumbwa okuninga exumokomesho lopamhepo. Opo nee litulilei po omalalakano okondadalunde opo mu hange elalakano olo. Omu na okulitulila po omalalakano oo tamu dulu okuhanga mu li oukwaneumbo noku li metwokumwe neenghalo nosho yo okudula kweni. (Omayel. 13:12) Oshoshili kutya ohashi pula efimbo okuhanga elalakano olo tali ti sha. Onghee hano, omwa pumbwa okuninipika efimbo olo hamu longifa mokutala o-TV opo mu ninge oinima yopamhepo. (Ef. 5:15, 16) Longeni noudiinini opo mu hange omalalakano oo mwe litulila po mu li oukwaneumbo. (Gal. 6:9) Exumokomesho loukwaneumbo oo hau lalakanene oinima yopamhepo otali ka ‘monika kuaveshe.’ — 1 Tim. 4:15.
Kaleni hamu ningi Elongelokalunga lOukwaneumbo pandjikilile
13. Elunduluko lilipi la ningwa po li na sha nokwoongala kwokoshivike, nomapulo elipi tu na okulipula?
13 Oshinima sha denga mbada osho tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo a kale e ‘lilongekidila’ okuuya kwOmona womunhu osho elunduluko lididilikwedi olo la ningwa po shi na sha nokwoongala kwokoshivike olo la li la tulwa moilonga okudja mu 1 Januali 2009. Okwoongala oko kwa li haku ifanwa Ekonakono lEmbo paife ohaku ningwa pamwe nokwoongala kwOfikola yOukalele woPauteokratika nosho yo Okwoongala kwoPailonga. Elunduluko olo ola ningwa opo omaukwaneumbo opaKriste a kale e na omhito yokukoleka oupamhepo wao mokukala a tula po efiku lokondadalunde lokuninga elongelokalunga loukwaneumbo oshivike keshe. Molwaashi paife opa pita efimbo lile okudja eshi elunduluko olo la ningwa, ohatu dulu okulipula kutya: ‘Mbela ohandi longifa ngoo efimbo olo ndi na paife mokuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo ile ekonakono lopaumwene? Ohandi pondola ngoo mokuhanga elalakano lelongekido olo?’
14. (a) Elalakano la fimanenena lokuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo ile ekonakono lopaumwene pandjikilile olilipi? (b) Omolwashike sha fimanenena okutula po efimbo lokukonakona?
14 Elalakano la fimanenena lokuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo ile ekonakono lopaumwene pandjikilile olo okweehena popepi elela naKalunga. (Jak. 4:8) Ngeenge otwa kala hatu longifa efimbo opo tu konakone Ombibeli pandjikilile tu shiive nawa Omushiti, otashi ke tu kwafela tu koleke ekwatafano letu naye. Eshi hatu ehene popepi elela naJehova, otashi ke tu linyengifa tu kale tu mu hole ‘nomutima wetu aushe nomwenyo wetu aushe nosho yo neenghono detu adishe.’ (Mark. 12:30) Otwa halelela shili okudulika kuKalunga noku mu hopaenena. (Ef. 5:1) Onghee hano, okukala hamu ningi Elongelokalunga lOukwaneumbo pandjikilile, otashi ka kwafela neenghono oilyo youkwaneumbo aishe i ‘lilongekide’ pamhepo fimbo mwa teelela ‘oudjuu munene’ oo wa xunganekwa. (Mat. 24:21) Okuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo okwa fimanenena opo tu ka xupifwe.
15. Okuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo otaku dulu okunwefa mo ngahelipi onghedi omo oilyo youkwaneumbo hai ungaunga naikwao?
15 Elalakano limwe vali lelongekido lElongelokalunga lOukwaneumbo olo okukwafela oilyo youkwaneumbo i kale i na ekwatafano la kola. Okukala hamu kundafana pamwe oinima yopamhepo oshivike keshe otaku ka kuma neenghono etaleko loshilyo shoukwaneumbo keshe li na sha nanghee hashi tale ko oilyo ikwao youkwaneumbo. Ovalihomboli ohava kala ve na ekwatafano la kola ngeenge tava hafele pamwe oinima oyo tave lihongo okudja mOmbibeli. (Lesha Omuudifi 4:12.) Ovadali nounona ovo hava longele Kalunga pamwe ohava kala va hangana mohole oyo i li ‘oshimangifo sha wana shokumanga kumwe.’ — Kol. 3:14.
16. Hokolola nghee ovamwameme vatatu va mona ouwa eshi ve litulila po efiku lokukonakona Ombibeli.
16 Natu ka taleni koshihopaenenwa shovamwameme vatatu shi na sha nanghee va mona ouwa melongekido li na sha nokukonakona Ombibeli. Nonande inava pambafana pambelela, ovafiyekadi ovo vatatu ovanamido ohava kala moshilando shimwe nova kala ookaume kopofingo oule womido dihapu. Molwaashi ova li va hala okukala pamwe efimbo lihapu nokukala tava hafele oinima yopamhepo ponhele yokukala ashike hava endafana ngahenya, ova li va tokola okukala hava ningi ekonakonombibeli pamwe onguloshi yonhumba. Ova li va hovela ekonakono lavo tava longifa embo ‘Yandja oundombwedi nawanawa’ kombinga yOuhamba waKalunga. Umwe womuvo okwa ti: “Ohatu hafele efimbo olo, nomolwaasho luhapu ekonakono letu ohali kwata efimbo li dule povili. Ohatu kendabala okufaneka momadiladilo eenghalo odo ovamwatate vomefelemudo lotete va li va pita mudo nokukundafana osho hatu dulu okuninga po ngeenge otwe lihange meenghalo da faafana. Opo nee ngeenge tu li moukalele, ohatu kendabala okutula moilonga oitwa oyo twe lihonga. Osho oshe tu ningifa tu kale hatu hafele oilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa nokukala hatu pondola shi dulife nale.” Kakele koku va pameka pamhepo, elongekido olo ola pameka oukaume wovamwameme ovo vatatu. Ova ti: “Otwa lenga shili elongekido olo.”
17. Oinima ilipi tai dulu oku tu kwafela tu pondole mokuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo ile ekonakono lopaumwene?
17 Mbela naave owa lenga ngoo ekonakono lopaumwene ile okukala pelongelokalunga loukwaneumbo? Omauwa elipi hamu mono eshi mwe litulila po efimbo lokuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo ile ekonakono lopaumwene? Ngeenge ohamu li ningi ashike omalufe, itamu ka hanga omalalakano oo la nuninwa. Oshilyo keshe shoukwaneumbo oshi na okukala she lilongekida okukala po pElongelokalunga lOukwaneumbo pefimbo olo mwa tula po. Kamu na nande okweefa oinima ihe na oshilonga i li ye moshipala. Kakele kaasho, ouyelele oo tamu konakona nau kale tau dulu okulongifwa koukwaneumbo weni monghalamwenyo yakeshe efiku. Oshike to dulu okuninga po opo ekonakono leni li kale li hafifa? Longifa eenghedi dokuhonga tadi pondola, nokuninga ekonakono monghedi yefimaneko, nakeshe umwe na kale e udite ombili. — Jak. 3:18.a
‘Kaleni oupafi’ ‘nomwe lilongekida’
18, 19. Okushiiva kutya okuuya kwOmona womunhu oku li popepi oku na oku ku kuma ngahelipi nosho yo oukwaneumbo weni?
18 Eenghalo dounyuni odo tadi ende tadi naipala neenghono otadi ulike filufilu kutya omafiku axuuninwa onghalelo yaSatana youkolokoshi okwa hovela okudja mo 1914. Harmagedon oku li poduka neenghono. Mafiku Omona womunhu ote uya opo a wanife po etokolo laJehova lokutokola ovahenakalunga. (Eps. 37:10; Omayel. 2:21, 22) Mbela okukala u shii oushili oo kashi na oku ku kuma nosho yo oukwaneumbo woye?
19 Mbela oho dulika ngoo komayele aJesus e na sha nokukaleka eisho loye “li li nawa”? Nonande ovanhu mounyuni otashi dulika tava likola oupuna, efimano ile tava mono eenghonopangelo, mbela oukwaneumbo weni otau lalakanene ngoo oinima yopamhepo? Elongekido lElongelokalunga lOukwaneumbo ile lekonakono lopaumwene ohali ku kwafele ngoo? Mbela owa hanga ngoo elalakano lelongekido olo? Ngaashi sha kundafanwa moshitukulwa sha tetekela, oto wanifa po ngoo oshinakuwanifwa shoye shopamishangwa u li omushamane, omukulukadi ile okaana mokukwafela oukwaneumbo weni aushe u kale ‘oupafi’? (1 Tes. 5:6, NW) Ngeenge osho, oto ka kala we ‘lilongekidila’ okuuya kwOmona womunhu.
[Eshangelo lopedu]
a Opo u mone kutya oshike tamu dulu okulongifa opo Elongelokalunga lOukwaneumbo weni li kale tali ti sha noli hafifa, tala Oshungonangelo ye 1 Oktoba 2009, epandja 29-31.
Owe lihonga shike?
• Yelifa nghee omaukwaneumbo opaKriste taa dulu okukala e “lilongekida” . . .
mokukaleka eisho lao “li li nawa.”
mokulitulila po omalalakano oinima yopamhepo noku a hanga.
mokukala taa ningi Elongelokalunga lOukwaneumbo pandjikilile.
[Efano pepandja 13]
Eisho “li li nawa” otali ke tu linyengifa tu henuke oinima younyuni oyo tai dulu oku tu piyaaneka