ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w10 3/1 ep. 29-32
  • Oshiunda shimwe nOmufita umwe

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Oshiunda shimwe nOmufita umwe
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oshiwana shipe
  • Mbela outumbulilo Israel otau faneke vamwe shihe fi ashike ovavaekwa?
  • Ehangano lipe
  • Oolyelye ve na okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?
  • ‘Otava ka kala oshiwana shange’
  • Otamu ka ninga “ouhamba wovapristeri”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
  • Okwoongelwa kwoinima yomeulu noyokombada yedu
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2006
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
w10 3/1 ep. 29-32

Oshiunda shimwe nOmufita umwe

“Ava mwa shikula nge, tamu ka kala omutumba komalukalwa omulongo naavali, ndele tamu ka tokola omapata aIsrael omulongo naavali.” — MAT. 19:28.

1. Jehova okwa li ha ungaunga ngahelipi noludalo laAbraham, nomolwashike osho inashi hala okutya Jehova ka li e na ko nasha nandenande novanhu vomoiwana imwe i lili?

JEHOVA okwa li e hole Abraham, nomolwaasho okwa li a ulikila oludalo laAbraham ohole i na oudiinini. Oule womafelemido e dule po 15, Jehova okwa kala a tala ko oshiwana shaIsrael, osho shi li oludalo laAbraham, shi li oshiwana shaye oshihoololwa, “oshiwana shaye mwene.” (Lesha Deuteronomion 7:6.) Mbela osho osha hala okutya Jehova ka li e na ko nasha nandenande novanhu vomoiwana imwe i lili? Hasho nandenande. Pefimbo opo, ovanhu ovo vehe fi Ovaisrael ndele ova li va hala okulongela Jehova, ova li va pitikwa ve limbwange mumwe noshiwana shaye she likalekelwa. Ovanhu ovo ve lidilululifwa ndele tava ningi veitavelo lOshijuda ova li va talika ko ve li oshitukulwa shoshiwana shaIsrael. Ovaisrael ova li ve na okuungaunga novanhu ovo ngaashi ovamwaxe. (Lev. 19:33, 34) Ashike ova li va teelelwa va kale tava dulika keemhango daJehova adishe. — Lev. 24:22.

2. Jesus okwa li a popya eendjovo tadi kumwifa dilipi, naasho osha etifa po omapulo elipi?

2 Jesus okwa li a lombwela Ovajuda vopefimbo laye eendjovo tadi kumwifa, a ti: “Ouhamba waKalunga otau mu kufwa ndele tau pewa ovanhu, hava imike oiimati yawo.” (Mat. 21:43) Oshiwana osho shipe osha li tashi ka kala sha fikama po moolyelye, nelunduluko olo ole tu kuma ngahelipi kunena?

Oshiwana shipe

3, 4. (a) Omuyapostoli Petrus okwa ti kutya oshiwana shipe oshilipi? (b) Oshiwana shipe osha fikama po moolyelye?

3 Omuyapostoli Petrus okwa popya kondadalunde kutya oshiwana osho shipe oshilipi, eshi a li a lombwela Ovakriste vakwao a ti: “Nye epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana vaye mwene, mu hepaulule oilonga ya fimana yaau e mu ifana mo momulaulu, mu ye mouyelele waye tau kumifa.” (1 Pet. 2:9) Ovajuda vo vene ovo va li va tambula ko Jesus e li Messias ovo va ninga tete oilyo yoshiwana osho shipe, ngaashi sha li sha xunganekwa. (Dan. 9:27a; Mat. 10:6) Lwanima, ovanhu vahapu ovo vehe fi Ovaisrael navo ova li va kwatelwa mo moshiwana osho, nomolwaasho Petrus a twikila ko a ti: “Onye ava kamwa li oshiwana nale, ndelenee paife mwa ninga oshiwana shaKalunga.” — 1 Pet. 2:10.

4 Petrus okwa li ta popi kombinga yoolyelye pomhito opo? Okwa popya pehovelo lonhumwafo yaye a ti: “[Kalunga] e tu dalululila pafilonghenda laye linene eteelelo li nomwenyo okokunyumuka [kwaJesus] Kristus movafi, opo tu mone efyuululo itali nyonauka ndele inali nyata ndee itali xulu po, twe li tuvikililwa meulu.” (1 Pet. 1:3, 4) Onghee hano, oshiwana osho shipe osha fikama po mOvakriste ovavaekwa, ovo ve na eteelelo lomeulu. Ovanhu ovo ovo ‘Israel yaKalunga.’ (Gal. 6:16) Omuyapostoli Johannes okwa li a mona memoniko kutya Israel osho shopamhepo osha fikama po movanhu ve li 144 000. Ovanhu ovo ‘ova kulilwa movanhu, va ninga votete vaKalunga novOdjona’ va ka ninge “ovapristeri,” “ndele tava ka pangela pamwe [naJesus] ngaashi eehamba omido eyovi limwe.” — Eh. 5:10; 7:4; 14:1, 4; 20:6; Jak. 1:18.

Mbela outumbulilo Israel otau faneke vamwe shihe fi ashike ovavaekwa?

5. (a) Outumbulilo ‘Israel yaKalunga’ otau ulike koolyelye? (b) Omolwashike outumbulilo “Israel” ihau longifwa ashike okuyukifa koshiwana shaIsrael?

5 Osha yela kutya outumbulilo ‘Israel yaKalunga’ oo tau hangwa mOvagalati 6:16 otau ulike ashike kOvakriste ovavaekwa. Ndele mbela ope na omafimbo amwe Jehova ha longifa oshiwana shaIsrael pafaneko, osho sha kwatela mo Ovakriste vamwe ovo vehe fi ovavaekwa? Enyamukulo otali hangwa meendjovo odo Jesus a li a lombwela ovayapostoli vaye ovadiinini, a ti: ‘Ame ohandi [“ningi ehangano nanye, ngaashi Tate a ninga naame ehangano, li na sha nouhamba,” NW] mu shiive okulya nokunwa poshililo shange, nokukala omutumba komalukalwa nokutokola omapata omulongo naavali aIsrael.’ (Luk. 22:28-30) Osho otashi ka ningwa ‘mounyuni mupe,’ pefimbo lEpangelo laKristus lOmido Eyovi. — Lesha Mateus 19:28, OB-1986.

6, 7. Outumbulilo “omapata aIsrael omulongo naavali” oo u li muMateus 19:28 nosho yo muLukas 22:30 otau ulike koolyelye?

6 Ovanhu 144 000 otava ka pangela meulu ve li eehamba, ovapristeri novatokoli pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi. (Eh. 20:4) Mbela otava ka tokola nokupangela oolyelye? Mateus 19:28 nosho yo Lukas 22:30 okwa ti kutya otava ka tokola “omapata aIsrael omulongo naavali.” “Omapata aIsrael omulongo naavali” otaa faneke oolyelye meevelishe odo? Omapata oo otaa faneke aveshe ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu, ovo ve na eitavelo mekuliloyambo laJesus ndele inava kwatelwa mo mongudu yeehamba novapristeri. (Epata laLevi kala li la kwatelwa mo momusholondodo womapata 12 aIsrael shopambelela.) Ovo tava fanekwa komapata 12 aIsrael ovovo tava ka mona ouwa wopamhepo eshi 144 000 taa ka wanifa po oilonga yao youpristeri. Ovanhu ovo vehe fi ovapristeri navo ove li oshiwana shaKalunga osho a tambula ko noku shi hole notashi ka mona ouwa. Onghee hano, osha yeleka eshi tava faafanifwa noshiwana shaKalunga shopefimbo lonale.

7 Konima eshi omuyapostoli Johannes a mona memoniko oilyo 144 000 yaIsrael shopamhepo ya pwa okudidilikwa filufilu, okwa li yo a mona “ongudu inene” ya nyengana okuvalula, ya dja ‘moiwana aishe.’ (Eh. 7:9) Ongudu oyo otai ka xupa poudjuu munene notai ka pangelwa kuKristus oule wOmido Eyovi. Ovanyumunwa omamiliyona omayovi otave ke limbwanga mumwe nayo. (Joh. 5:28, 29; Eh. 20:13) Ovo tava ka xupa poudjuu munene nosho yo ovo tava ka nyumunwa otava ka kala “omapata aIsrael omulongo naavali” opafaneko, oo taa ka tokolwa kuJesus novapangeli pamwe naye 144 000. — Oil. 17:31; 24:15; Eh. 20:12.

8. Oiningwanima oyo ya li hai ningwa mEfiku lEkwatakanifo lokomudo oya li tai faneke shike shi na sha nekwatafano olo li li pokati ko 144 000 nosho yo ovanhu vakwao?

8 Oinima oyo kwa li hai ningwa mEfiku lEkwatakanifo lokomudo oya li tai faneke ekwatafano olo li li pokati ko 144 000 novanhu vakwao aveshe. (Lev. 16:6-10) Omupristeri omukulunhu okwa li ha pulwa a yambe tete exwikiloyambo lomhedi “laye mwene” nosho yo ‘leumbo laye.’ Onghee hano, Jesus okwa yandja ekuliloyambo laye tete omolwovapristeri ovo ve li koshi yaye, oukwaneumbo waye, ovo tava ka longa pamwe naye meulu. Natango, opa li hapa yambwa oikombo ivali mEfiku lEkwatakanifo oyo ya li hai yambelwa omatimba Ovaisrael vakwao aveshe. Pomhito oyo, epata loupristeri ola li tali faneke 144- 000, ofimbo Ovaisrael vakwao aveshe va li tava faneke ovanhu aveshe ovo ve na eteelelo loku ka kala fiyo alushe kombada yedu. Outumbulilo “omapata aIsrael omulongo naavali” oo u li muMateus 19:28 itau ulike ashike kovapristeri ovavaekwa vaJesus, ndele owa kwatela mo yo aveshe ovo ve na eitavelo mekuliloyambo laye.a

9. Ovapristeri vomemoniko laHesekiel otava faneke oolyelye, noolyelye tava fanekwa kOvaisrael ovo vehe fi ovapristeri?

9 Natu tale vali koshihopaenenwa shimwe. Omuprofeti Hesekiel okwa li a mona emoniko linene li na sha notembeli yaJehova. (Hes. Etukulwa 40-48) Memoniko olo, ovapristeri ova li tava longo motembeli, tava hongo ovanhu nokupewa omayele nomapukululo okudja kuJehova. (Hes. 44:23-31) Okwa li yo a mona ovanhu vomihoko di lili noku lili ve uya okulongela Kalunga nokuyamba omayambo. (Hes. 45:16, 17) Memoniko olo, ovapristeri otava faneke ovavaekwa, ofimbo Ovaisrael ovo vehe fi vomepata lovapristeri tava faneke ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu. Emoniko olo otali divilike kutya eengudu odo dopavali ohadi longo omuko umwe, nongudu youpristeri oyo tai kwatele komesho melongelokalunga la koshoka.

10, 11. (a) Okuwanifwa kweendjovo daJesus kulipi taku pameke eitavelo letu? (b) Epulo lilipi la holoka po shi na sha needi dimwe?

10 Jesus okwa li a popya kombinga ‘yeedi dimwe,’ odo da li itadi ka kala ‘moshiunda’ shimwe ‘nokangudu’ kovashikuli vaye ovavaekwa. (Joh. 10:16, yelekanifa no-OB-1986; Luk. 12:32) Okwa ti: “Nadinya ondi noku di eta mo, ndee tadi udu ondaka yange, ndee tapa ka kala oshiunda shimwe, nomufita umwe.” Itashi pameke tuu eitavelo okumona nghee eendjovo odo tadi wanifwa! Eengudu odo dopavali, sha hala okutya, ongudu inini yovavaekwa nosho yo ongudu inene yeedi dimwe, oda ninga oshiunda shimwe. (Lesha Sakaria 8:23.) Nonande eedi dimwe ihadi longele Kalunga pafaneko di li moshihale shomeni shotembeli yopamhepo, ohadi mu longele motembeli di li moshihale shopondje.

11 Ndele ngeenge Jehova oha longifa oilyo yaIsrael shonale oyo ihe fi ovapristeri i faneke eedi dimwe omafimbo amwe, mbela ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu ove na yo okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko? Ohatu ka kundafana epulo olo paife.

Ehangano lipe

12. Jehova okwa li a xunganeka kombinga yelongekido lipe lilipi?

12 Jehova okwa li a xunganeka shi na sha nelongekido lipe loshiwana shaye a ti: “Ehangano olo tuu olo nda hala oku li ninga ofye neumbo laIsrael pomafiku enya okomesho. . . . Omhango yange ohandi i tula mo meenhulo davo, ndele handi i shangele momitima davo, osho ngaha ohandi ka kala Kalunga kavo, navo otava ka ninga ovanhu vange.” (Jer. 31:31-33) Eudaneko olo Jehova a udanekela Abraham ola li tali ka wanifwa monghedi ikumwifi notai kalelele okupitila mehangano olo lipe. — Lesha Genesis 22:18.

13, 14. (a) Oolyelye ve li oshitukulwa shehangano lipe? (b) Oolyelye tava mono ouwa mehangano olo lipe, nohave li “diinine” ngahelipi?

13 Jesus okwa li a popya shi na sha nehangano olo lipe moufiku oo wa tetekela efyo laye, a ti: “Eholo eli olo ehangano lipe omohonde yange tai tilwashi molweni.” (Luk. 22:20; 1 Kor. 11:25) Mbela Ovakriste aveshe ova kwatelwa mo mehangano olo lipe? Hasho nandenande. Ovanhu vamwe, ngaashi ovayapostoli ovo va li va nwa meholo onguloshi oyo, ove li oshitukulwa shehangano lipe.b Jesus okwa li a ninga vali navo ehangano limwe loku ka pangela pamwe naye mOuhamba waye. (Luk. 22:28-30) Ovanhu ovo otava ka pangela pamwe naJesus mOuhamba waye. — Luk. 22:15, 16.

14 Ndele mbela ongahelipi shi na sha naavo tava ka kala kombada yedu ve li ovapangelwa vOuhamba waJesus? Otava ka mona omauwa okupitila mehangano olo lipe. (Gal. 3:8, 9) Nonande ovapangelwa ovo ihava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko, ohava “diinine” ehangano olo mokudulika koiteelelwa yalo, ngaashi ashike sha li sha xunganekwa komuprofeti Jesaja, oo a ti: ‘Ovanailongo ovo ve litula pOmwene, oku mu longela nokuhola edina lOmwene, ndele va hala va kale ovapiya vaye, keshe umwe ou ta diinine eshabata, ite li nyono, ndee ta diinine ehangano letu, ohandi ke va twala komhunda yange iyapuki, ndele handi ke va hafifa mongulu yange yeilikano.’ Opo nee Jehova okwa ti: “Osheshi ongulu yange i nokwiifanwa ongulu yeilikano yoiwana aishe.” — Jes. 56:6, 7.

Oolyelye ve na okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?

15, 16. (a) Omuyapostoli Paulus okwa kwatakanifa ehangano lipe nashike? (b) Omolwashike ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu ihava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?

15 Ovo ve li mehangano lipe ove “neyombamo la pama okuya mouyapukielela.” (Lesha Ovaheberi 10:15-20.) Otava ka “pewa ouhamba itau kakama.” (Heb. 12:28) Onghee hano, ovo tava ka pangela pamwe naJesus Kristus meulu ve li eehamba novapristeri ovo aveke ve na okunwa ‘meholo’ olo tali faneke ehangano lipe. Ovo ve li oshitukulwa shehangano lipe ovovo va udanekelwa oku ka hombolwa kOdjona. (2 Kor. 11:2; Eh. 21:2, 9) Ovanhu vakwao aveshe ovo hava kala pEdimbuluko omudo keshe ove li ashike ovatali nefimaneko, ndele ihava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko.

16 Paulus okwe tu kwafela yo tu ude ko kutya ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu ihava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko. Okwa li a lombwela Ovakriste ovavaekwa a ti: ‘Osheshi keshe efiku eshi tamu li omungome ou ndee tamu nu meholo eli, ohamu hepaulula efyo lOmwene fiyo ote uya.’ (1 Kor. 11:26) Omwene “ote uya” naini? Osheshi ta ka ila ko oilyo yaye yaxuuninwa yongudu yovavaekwa i ye meulu. (Joh. 14:2, 3) Osho otashi ulike kutya Edimbuluko lOuvalelo wOmwene olo hali danwa omudo keshe itali ka twikila fiyo alushe. “Ovakwao” voludalo lomukainhu ovo ve li natango kombada yedu otava ka twikila okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko fiyo osheshi aveshe va pewa ondjabi yavo yomeulu. (Eh. 12:17) Ngeno ovo tava ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu ova li va pewa oufemba wokukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko, ngeno ouvalelo wEdimbuluko otau ka kala wa pumbwa okutwikila fiyo alushe.

‘Otava ka kala oshiwana shange’

17, 18. Exunganeko olo li li muHesekiel 37:26, 27 ola wanifwa ngahelipi?

17 Jehova okwa li a xunganeka kombinga youkumwe woshiwana shaye a ti: “Ohandi ka ninga ehangano navo, olo tali ka kala ehangano laalushe navo. Ndee Ame ohandi ke va eta mo noku va hapupalifa. Ndee Ame ohandi ka pameka otembeli yange mokati kavo fiyo alushe. Ndee edilaumbo lange tali ka kala kombada yavo, naame ohandi ka kala Kalunga kavo, [navo] tava ka kala oshiwana shange.” — Hes. 37:26, 27.

18 Oshiwana shaKalunga ashishe otashi mono ouwa mokuwanifwa kweudaneko olo likumwifi, sha hala okutya, ehangano li na sha nombili yopaKriste. Jehova okwa udaneka kutya ovapiya vaye aveshe ovaduliki otava ka kala ve na ombili. Oiimati yomhepo yaye oi liwetikile mokati kavo. Otembeli yaye oyo pomhito oyo tai faneke elongelokalunga lopaKriste la koshoka oi li mokati kavo. Ova ninga shili oshiwana shaye, molwaashi ova efa po eenghedi adishe dokulongela oikalunga nova tokola okulongela Jehova Kalunga aeke kashili.

19, 20. Oolyelye va kwatelwa mokati kaavo Jehova a ti kutya “ovanhu vaye,” nehangano lipe ola ningifa shike shi kale tashi shiiva?

19 Kashi tunhula tuu okutala nghee eengudu odo dopavali tadi hanganifwa pefimbo letu! Nonande ongudu inene oyo tai hapupala kai na eteelelo lomeulu, oi udite etumba eshi hai endafana naavo ve na eteelelo lomeulu. Oye limbwanga mumwe naIsrael yaKalunga. Kungaho, ongudu inene oya kwatelwa mokati kaavo Jehova a popya kutya “ovanhu vaye.” Ovanhu ovo otava wanifilwa exunganeko eli tali ti: ‘Oiwana ihapu tai ke liameka kOmwene, ndele tava ka ninga ovanhu vaye, ndele ame ohandi ka kala muvo.’ — Sak. 2:11; 8:21; Lesha Jesaja 65:22; Ehololo 21:3, 4.

20 Jehova oinima aishe oyo okwe i ninga tai shiiva okupitila mehangano laye lipe. Ovanhu omamiliyona vomoiwana i lili noku lili ova ninga oshitukulwa shoshiwana osho Jehova a hokwa. (Mika 4:1-5) Ova tokola toko okutwikila okudiinina ehangano olo mokutambula ko omafiloshisho alo nosho yo mokudulika koiteelelwa yalo. (Jes. 56:6, 7) Kungaho, otava hafele omanangeko noupuna mahapu pamwe naIsrael yaKalunga nove na ombili tai kalelele. Naave hafela yo ombili tai kalelele ya tya ngaho!

[Omashangelo opedu]

a Sha faafana, outumbulilo ‘eongalo’ owa popiwa tau ulike unene kovavaekwa. (Heb. 12:23) Ndele oshitya “eongalo” otashi dulu yo okukala shi na eityo limwe vali, tashi ulike kOvakriste aveshe, kashi na nee mbudi kutya ove na eteelelo lilipi. — Tala Oshungonangelo ye 1 Mei 2007, epandja 9-11.

b Jesus oku li Omupokati wehangano olo, ndele ke fi oshitukulwa shehangano olo. E li Omupokati, osha yela kutya ka li a kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko.

Oto dimbuluka?

• “Omapata aIsrael omulongo naavali” oo taa ka tokolwa ko 144 000 oo oolyelye?

• Ovavaekwa nosho yo eedi dimwe ove na ekwatafano lilipi nehangano lipe?

• Ovakriste aveshe mbela ove na okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?

• Oukumwe ulipi wa li wa xunganekwa shi na sha nefimbo letu?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma