Mukristo dhó Maisha ndirigoti Lod’radha dhi njí dhi Njudha dhi Buku nǎ Referase
© 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
BI 5 DDO 5-DDO 11
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 12
Kpakpa njí e ndi kobe na
w16.06 30 §6
Mungu dhó dada diama djolu ná sifa
Yova dzá nja njí dhi ndrŭ ka ndima bani ndima dhó lo u ná ritsi badha dhi kpakpalo na. Nga kʉ bblo ná chulu ndima di é rine ndima dhó lo tso gbani nari rɨngana, kpa adi kpakpanga nji ndiro ndima njinjí klø na ndirigoti ko ndima jo ko ro. Føri chulu, kpa adi ridho ndima nja Mungu dhó bbo pli kʉ ná sifa mana na ngbà, føri kʉ nga nǎ kali ro le ritsi nji, le ndí ronga dhi ritsi djolu nari.—Mez. 12:24; Efe. 4:28.
w15 1/2 5 §4-6
Ngbaribbai ma le ka le ba hwè kpakpa njí nǎ ro nari
Ringani le ddinga bbo ya mwisho fø ngadhudha djo, dhonalo nja ndrŭ dho le njínji nari adi faida bbʉ bbo. Yesu pongʉeri: “Bbʉ le ritsi bbʉ nari adi hwè bbʉ bbo, ko le ko ritsi nari djolu.” (Matendo 20:35) Nja ndrŭ adi faida ba thei nidhó njí nǎ ro, føri kʉ nidhó kilie ma, nidhó njí dhi bbobbonga ma na. Ro, nja d’i ndrŭ ma adi faida ba nidhó njí nǎ ro ddi, føri i kʉ nidhó familia nǎ ndrŭ ma, mahitaji na kʉ ná ndrŭ ma na.
Nidhó familia nǎ ndrŭ. Njati ddikpa dza ba di njínji kpakpanga na ndibbá familia tsotsokodha dho ró, ke bblolo nji kpa dho aro kʉ ná chu nǎ. Ya kwanza, ke kpadhó maisha nǎ lazima dhi ritsi bbʉ kpa dho, føri kʉ nyo ma, ru ma, didha dhi nga ma na. Føri dho ke adi Mungu bbʉ ndi dhona ná njínji bblo, føri kʉ “ndi gba ndibbá familia dhó lo tso.” (1 Timoteo 5:8) Ya pili, bblo njínji ndidhó bbʉni ná bbonga na ná ke kʉ bblo kʉ ná loroji kpakpanga na le njínji nari kana. Anziro dae ná lo nǎ Shane pori: “Madzá baba ngʉe bblo kʉ ná nganjadha na njí djo. Ke ngʉe nga nǎ kali ro njínji ndidhó maisha nǎ ná ke, bbo ke njingʉe nari ngʉe mbawa dzá njí. Kedhó loroji nǎ ro ma famungʉeri le thó dhi njí kʉ mana na ndiro le di ritsi ro nji ndiri na le kó nja ndrŭ tsotso maddi d’e.”
Uhitaji na kʉ ná ndrŭ. Mutume Paulo jangʉeri Wakristo dho kpa “di njínji kpakpanga na . . . ndiro [kpa] ba nja ndrŭ tsotso ndima ka ndima kó na ná ritsi ro maddi d’e.” (Waefeso 4:28) Bbʉbbʉ dhé ko di njínji kpakpanga na ndiri na ko gba kodhó mahitaji ma, kodhó familia ma na dhó ri tso ró, føri ka ndi liri ko kó vʉ tso vʉni ná ndrŭ tsotso maddi. (Mezali 3:27) Føro ko nji ná kpakpanga chulu, ko ka ko é hwè na bbo nja ndrŭ dho ko ritsi ro bbʉ nari dho.
Kiroho nǎ Mali
ijwyp 95 §10-11
Ma ká adi rrni nja ndrŭ na nì?
● Aneri ni chu nidhó kpakpalo dzá bbonga. Biblia ripo: “Rrchu ná ke adi ndi ró le njiri che nari dhǒ føga thei, ro nyodyu dhi ke nzɨ adi ndi thí li che kʉ ná lo ndrŭ ti ndi djo nari djo ri.” (Mezali 12:16) Ri nga kʉ krʉ kʉ ná kpakpalo i ka ndi bbʉ njedha ni dho bbo ri.
“Darasa nǎ, ma lai nzø ngʉ adi nga kʉ bbo ná lo djǒ gʉ ngbé nga djolu. Føri goti, fø lo djo kpadhó bbakau ngʉ adi loti rezo sosio djó, nari ngʉ adi rili kpa nanga kani bbo pli ndirigoti føri ngʉ adi rili nzɨ kpa di kiasi na ndima bani na ná kpakpalo djo.”—Joanne.
BI 5 DDO 12-DDO 18
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 13
Nzɨ bbari “chelo nji ná ndrŭ dhó tala” sha ni
it-2 196 §2-3
Tala
Nja kʉ ná loroji. Nja ndi bbí chu lu bblo d’e adi ddikpa le tsotso kó ná ritsi le ddi tala na. Fø loroji chulu, mezali li njonjonga chølo dhi ke ma kana, chelo dhi ke na. Ri pori: “Chølo dhi ndrŭ dhó kadha adi nga í bbo; ro chelo dhi ndrŭ dhó tala si kʉ dhedhe.” (Mez 13:9) Chølo dhi ndrŭ dhó kadha ra anzi nga ndi í nari na ndirigoti bbo ndi rø ro, ro chelo dhi ke dhó chu njani nì nǎ kadha kʉ ndirigoti bblo kʉ nari bbai, ro Mungu si rili ke tso d’ø tɨtɨnga djo, fø ngana ke si si ndi kó tso cho nari tsi ro. Fø di ná lo si si chelo ti ndidzá baba ma, ndidzá mama ma na djo ná ke djo.—Mez 20:20.
Le ripo ddikpa ke dhó “tala dhedhe” ná føri na mana ki ka ndi é ke ro nga kʉ ngab’odha na gosi ná saa dho ri. Nja mezali pori: “Che kʉ ná ndrŭ krʉ dho nga gosi ná saa ro kʉ ri; chelo nji ná ndrŭ dhó tala si dhedhe.”—Mez 24:20.
w12 15/7 12 §3
Anjinjí uhuru dhi Mungu dho
3 Njati rie Shetani dho ri kangʉe ka ndi sha aro kʉ ná kaka ná ndrŭ ma, malaika ma ndiro ndima gʉ Mungu dzá bbonga ri ró, ri ka ndi kaka ke sha ko maddi. Ke adi ko sha drdr ndi ngʉ adi rinji nari bbai dhé. Ke adi rili ko u ri nari kʉ Mungu dhó yadha le dyø ná føri kʉ kpakpa kʉ ná lo ndirigoti ri ko ronga tso cho bblolo ró. (1 Yo. 5:3) Ko di ngaddi bbo fø di ná lo djo ró ri ka ndi lø ko ronga lø. Ma kumi mbili na ine ndidhó cho kʉ ro njingʉe uasherati ná le-ve pori ɨ: “Ma ngʉ adi ma tso gba na ná nzø dhó lo løngʉe ma ronga bbo. Ma lai nzø dhó nganjadha ró ro madhó nganjadha eé njonjo nari do ngʉ adi ma nji bbo.” Njaro ni ro ma barieni fø di ná lo na ddi.
w04 15/7 31 §6
“Krr kʉ ná ke si lonji lochudha na”
Krr kʉ ná nì ritsi nji lochudha na ná ke ronga si leni le. Sulemani pori ko dho ɨ: “Chølo dhi ke adi nganyo kpø ndi ò lɨlɨ ná nga djo, ro chelo nji ná ke ò nanga si ma nga nǎ ritsi ro.” (Mezali 13:25) Yova chu kodhó maisha nǎ bblo kʉ ko dho ná lo ngbà, føri kʉ kodhó familia dhó lo ma, ngbaribbai ma ko kana nga ka ndi é nja ndrŭ na nari ma, kodhó lod’radha dhi njí ma, inga ngbá saa na i ká le ka le óó ko na nari ma na. Njati ko di njínji Biblia nǎ kʉ ná nyodyu dhi shauri na ngbà ró, bbʉbbʉ dhé ko sie bblo pli kʉ ná maisha na.
Kiroho nǎ Mali
it-2 276 §2
Jidha
Nja kʉ nari nga ka ndi é bbʉbbʉ jidha ri. Føri dho nja le nga ka ndi é bbʉbbʉ jidha na ri. Bbʉbbʉ kʉ ná jidha le adi dhǒ Mungu dhó roho le ne ndirigoti Biblia nǎ kʉ ná lochudha le dyø nari chulu. Loroji na, ddikpa ngba dzá baba inga ngba dzá mama ka ndi dhǒ jidha ndidzá ngba dho nga kʉ bblo ná chu lu inga nzá ndi ne lonanga bblo ro, ndi ngba ji ná ritsi bbʉ krʉ ngba dho nari chulu. Ndi kʉ bbonga na ndi ó o ngba na inga nja saa na ndi bbʉ malipizi ngba dho ná føri nzá le ka ndi njiri. (Mez 22:15) Fø di ná jidha ka ndi liri ngba é nodha na ndirigoti d’ya. Biblia pori fø di ná baba inga mama nzá ji ndidzá ngba ro ri, ro kpa ndro ngba ndro dhonalo kpa nzɨ ngba dhó maisha ronga ka ndi b’o ná chu dhǒ ngba dho ri.—Mez 13:24; 23:13, 14.
BI 5 DDO 19-DDO 25
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 14
Addinga ni ka ni njí ná lo djo chʉ adi ngaba ná lo dhi saa na
Anja Mungu bbʉ ko dho ná shinga dhi kado mana na
10 Nja saa na rie kpakpa ko nyí hatari kʉ ná lo tso. Føri kʉ chʉ ngaba ná lo ma, nya ndi nanga nyá ná dhe ma, fudjo ndrŭ nji nari ma na. Nì mai ri kʉ føro, ko ka ko b’o ko ronga ndirigoti ko ka ko gøgø njati ko rrnga guvernema po fø di ná lo djo ná lo dho ró. (Ro. 13:1, 5-7) Ri ka ndi kaka ko tayarisha lelenga lo u ró ka ndi kó ko tsotso ná ritsi, føri dzá lo dho ringani ko rrnga guvernema bbʉ ná chutsoddadha dho ndiri kó ko tsotso ko é tayari d’e. Loroji na, ri kʉ bblo kodhó é dda ma, nzá ka ndi sani lelé ná nyo ma, nja lazima dhi ritsi ma na.
11 Ko ká ka ko njiri ngbǎ njati nya ndi nanga nyá ná dhe nga ndi tso ko di ná ngana na ró? Ko ka ko rrnga bbobbonga bbʉ ná chutsoddadha dho. Loroji na, ko di ko thó gbo bí ina, ko kana nga di di dada, ko di kash ne ma thó ndirigoti ko di da nja ndrŭ ró ro. Ko di rinji fø ró, ko ridho nari kʉ ko nja Mungu bbʉ ko dho ná shinga dhi kado mana na bbo.
12 Nya ndi nanga nyá ná dhe si ná saa na ko ka ko rr njonjo kʉ ná lo, kodhó bbakau dhó ro ma, ko di ná ngana ma, ndirigoti eternete djó ma. “Krʉ ko rr ná lo” ko ué nari rɨngana, ringani ko ne bbʉbbʉ kʉ ná lo guvernema ma, wanganga ma na dhó ro. (Azø Mezali 14:15.) Lo dho chutso ddá ná Baraza ma, Tawi nǎ komite ma na adi kpakpanga nji ndiro ndima ba d’ʉ kʉ ná eformasio, njudha ma, lod’radha dhi njí ma na djo ndima chutsoddadha bbʉ nari njí. (Ebr. 13:17) Njati ko di ko tso gba kpa vʉ nanga ná lo na ró, ko ka ko b’o ko ronga ndirigoti nja ndrŭ ronga maddi hatari dhi lo ró. Ndirigoti ko ka ko liri nja ndrŭ é bblo kʉ ná nganjadha na Yova dzá Dimu djo.—1 Pe. 2:12.
Adi nga nǎ do ro Sadoki bbai
11 Njati le nziri ko kó ko djoi tsotso kpakpalo dhi saa na ró, ká ko ka ko dhǒ ko Sadoki bbai nga nǎ do ro ngbaribbai? (1) Adyø chutsoddadha. Kpakpalo dhi saa na, ri kʉ bbo na mana kʉ ná lo ko rrnga ndiro ko tso gbani ddi d’e. Ringani ko rrnga kodhó tawi dhó ro si ná chutsoddadha dho. (Ebr. 13:17) Ngbaribbai ma le ka le tayarisha le chʉ adi ngaba ná lo dho nari ma, addu ma le ka le nji chʉ adi ngaba ná lo dhi saa na nari ma na djo tilo ná lojadha ringani wazee di zø bí ina. (1 Ko. 14:33, 40) (2) Adi nga nǎ do ro ndirigoti krr. (Mez. 22:3) Addinga vi lo ni nji nari njí. Ab’o ni ronga ngbà ri ka ró. (3) Ali ni thí Yova djo. Anonga nari kʉ Yova adi riji ni ma, ni djoi ma na ni ronga b’oni b’o. Ke ka ndi kó ni tsotso ko ndiro ni b’o ni djoi ronga d’e.
Kiroho nǎ Mali
it-2 1094
Ngaddidha dhi kpakpanga
Nja saa na, bblo kʉ ngaddidha dhi kpakpanga na ná ke ndrŭ ka ndima ndrondro maddi. Fø lo gbani gba Mezali 14:17 nǎ kʉ ná ɨ lo na: “Bblo kʉ ngaddidha dhi kpakpanga na ná ke ndrŭ adi ndrondro.” Nzɨ lo nanga ne bblo ná ndrŭ adi bblo lonanga ne ná ndrŭ nja ndima nyǒ che kʉ nari na.” Føri bbai bblo kʉ ná ngaddidha na rine ndima njí Mungu ji ná lo ná ndrŭ ma ndrŭ adi ndro ndro i. Yesu pongʉeri nari bbai: “Ni nga kʉ dz’ lai djó ri, ro ma vʉ ni dz’ djó ro nari dho i dz’ ndro ni ndro.” (Yohana 15:19) Bbʉbbʉ dhé, Mezali 14:17 nǎ le nzi “ngaddidha dhi kpakpanga” ná fø lo na mana ka ndi é che kʉ ná ngaddidha maddi. Godhé, fø lo nǎ le ji le pori ki nari kʉ, che kʉ ná lo ji ndi njí ná ke ndrŭ adi ndro ndro, føri dho nja kʉ ná tafsiri pori nari bbai: “Che dhó ngaddidha kʉ ná ke ndrŭ adi ndrondro.”—JP, Ro.
BI 5 DDO 26–BI 6 DDO 1
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 15
Ako nja ndrŭ tsotso ndiro kpa thí ba hwè d’e
w10 15/11 31 §16
Ko si bbi chølo kana!
16 Yobu ngʉ adi lʉ kó. (Yob. 31:31, 32) Njati kodhó mali é nga ma ró, ko ka ko “kó lʉ ngbà dhé.” (Ro. 12:13) Ko ka ko bbʉ sese dhé kʉ ná ritsi nja ndrŭ dho, i lo nga ko no ro, “ri kʉ bblo le nyó tsó-chʉ jidha kʉ ná ngana, dhù kʉ ró ná tsíkpa le ǎ ndro dhi ngana nari djolu.” (Mez. 15:17) Ddikpa ngana le nganyo le lai ma na seple kʉ ná nyo tso ró ndirigoti bblo le kana nga kʉ ro nari kʉ bbo thonga ná lo. Føri djolu pli ko ka ko ba kiroho nǎ nja bblolo maddi.
w18.04 23-24 §16-18
Akodi ko li kpakpa ko kana “bbo pli njʉ”
16 Njaro ko dho nzɨ lo ro adi tini bbo ri nari dho, ko di riddi ko nzá ka ko li nja ndrŭ ro kpakpa ri ró, føri kʉ kosa ko nji ri. Ri nga kʉ lazima le tilo bbo ndiro le li nja ndrŭ kpakpa d’e ri, njaro ri ka ndi é bblo ko di loti bblo ko nyǒ djonga kʉ ro ndrŭ na. Ro, njati lo ko ti na ná le gbonga ko dho nzá ró, føri ka ndi dhori ke kʉ kpakpalo na ndirigoti ke po ná lo ko rr nari ka ndi pɨ ke iso pɨ.—Yak. 1:19.
17 Ddikpa jadda le-djo Henri thí bangʉe njedha bbo ke abbá familia nǎ ndrŭ bbangʉe Yova nari dho, føri tsungʉe kedzá baba mzee ngʉe ná ke maddi ndi nǎ bbo ndrŭ ngʉ adi heshima bbʉ ndi dho ro. Ddikpa mwangalizi lingʉe Henri kpakpa ke d’ingʉe ri utso ke thí kʉ njedha na ná saa na. Ke pongʉeri ndima rá kafé jø Henri na ndirigoti ke rrngʉe Henri d’ra ná lo li ndi li ndi dyu ro. Henri rangʉe ri utso d’i nari kʉ, ndi abbá familia tsotso ndi ka ndi kó ndiro kpa ngʉ Yova ro d’e ná chu kʉ chi ndi tøni Yova dho nari. Godhé ke bangʉe ndi iso ka ndi pɨ ná lo bbo Zaburi 46; Sefania 3:17; ndirigoti Marko 10:29, 30 na.
18 Marthe ma, Henri ma na dhó lo ká ngbá lo nga ddi ko dho? Akodhori nari kʉ ko kʉ tayari ko li ddikpa le-djo inga ddikpa le-ve kpakpa. Pi Sulemani ndingʉeri ɨ: “Bblo kʉ ná saa na le po ná lo e bblo pli! Bblo le nyǒ djonga kʉ nari adi hwè bbʉ le thí dho; bblolo adi le ró kpà li kpakpa.” (Mez. 15:23, 30, maelezo ya chini) Føri kina, kpakpa ko ka ko li ke ná chu kʉ Dzamu dhi Munara nǎ lo inga kodhó site djó kʉ ná lo ko zø ke dho nari. Føri goti Paulo pongʉeri nari bbai, Pidhinga dzá dyi ko ngo nari ka ndi li ko kpakpa. Ke ndingʉeri: “Anira anzi longa ni ddi ni dho ndirigoti kpakpa ni ni li ni kana zaburi ma, madha ni bbʉ Mungu dho nari ma, Mungu dzá bblo kʉ ná dyi ni ngo nari ma, ni thí nǎ ro ni ngoni Mungu dho nari ma na chulu.”—Kol. 3:16; Mdo. 16:25.
Kiroho nǎ Mali
ijwbq 39 §3
Mukristo ká ka ndi u shá bbá dawa ndi ba nari tso u?
2. Ma dho ká ringani ma é aro kʉ ná nganjadha inga gbo kʉ ná nganjadha na dawa dhi lo djo? Njaro ri ka ndi é bblo ko né shauri “bí kʉ ná ndrŭ dhó ro” njati rie bbo ko e afya dhi kpakpalo na ró.—Mezali 15:22.
BI 6 DDO 2-DDO 8
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 16
Ko tsotso ka ndi kó ná gbo kʉ ná ngadhudha ndiro ko vʉ lo nanga bblo d’e
w14 15/1 19-20 §11-12
Avʉ lonanga nyodyu na go ni kʉ jadda ro
11 Ko adi hwè ba bbo Yova dho ko njínji nari nǎ ro. (Mez. 16:20) Njaro Yeremia dhó sekretere Baruku vingʉe fø lo nga vi. Ddikpa saa na nga ke ro ngʉe hwè na Yova dho ndi njínji nari dho ri. Yova pongʉeri ke dho: “Ni ritsi ne bbo ni dho. Abba fø di ná ritsi ni ne nari tso. Dhonalo ma si kpakpalo bbʉ shi di ná ritsi krʉ djo, . . . Ndirigoti krʉ ni sie ná nga lu ma si bbʉ ni dho nari sie nidzá shinga.” (Yer. 45:3, 5) Ni ká riddi ngbǎ? Addui ká ka ndi lieri Baruku é hwè na: Ri ká kʉ ritsi ke ne nari inga chi ndi tøni Yova dho nari dho ndi si gøgø Yerusalemu si sadha ba ná dyí nari?—Yak. 1:12.
12 Akotilo Ramiro djo bbo ndi adi hwè ba nja ndrŭ dho ndi njínji nari nǎ ro ro. Ke pori: “Ma gøngʉeni njedha kʉ ná familia na Ande dhi re bba gʉ. Ro, madhi djona bboke pongʉeri ndi si iniversite tso bbʉ ma dho ná saa na, ma njangʉe fø lo nzá tso ka ndi koe ma djo ná lo bbai. Føri ngʉe wø go ma bangʉe batiso ri, ndirigoti ddikpa painia ngʉe b’lo ndi nzi ma ndiro ko rá lod’ra ddikpa sese vile na d’e ro. Ma ungʉe fø lo u, ndirigoti ndiro ma kó madhó mahitaji tsotso d’e ma jifunzangʉe djoka le kpa nari, føri goti ma klongʉe salo tso. Fø eneo nǎ, bí kʉ ná ndrŭ nanga ngʉ adi jini ji Biblia ndima jifunza nari dho. Luti, ma ngʉngʉe wø tso le klongʉe ná kutaniko na, fø kutaniko nǎ ndrŭ ngʉ adi ndima nganga dhó luga ti. Ma nji krʉ saa ró le njínji Yova dho nari cho kumi kana b’lo. Nja ndrŭ dho ma Biblia nǎ longaddi ndima nganga dhó luga nǎ nari nǎ ro ma ba ná hwè bbai di ná hwè ro nzá ma ka ma bae ngbá njí nǎ ro maddi ri.”
w13 15/9 17 §1-3
Ni ká ø nidhó lo thika bbʉbbʉ i ngbà?
NGBARIBBAI ma le ngu ko nari ma, ko dhi ná nga ma na adi ko krʉ dhó lo ronga lø bbo. Nja kʉ ná lo kana, ko ko ronga tho nari ma, ko ji ko nyó ná nyo ma, ko nji ná lo ma na ka ndi gbani gba ko dhi nǎ ná eneo nǎ lo na. Ká addudho? Ko ronga tso d’e ná ndrŭ ma, ko bani na maisha nǎ ná lo ma na ka ndi lø ko ronga lø nari djotsina.
2 Nì mai ri kʉ føro ko vʉ ko nyó ná nyo ma, ngbaribbai ma ko ko ronga thó nari ma na djolu da ná ritsi ro kʉ thé. Loroji na, go ko ngʉe nzø ná saa na, le ddingʉe ko dho nzá ringani ko njí ná lo ma, u tso uni ko njí ná lo ma na. Ro, krʉ kʉ ná ndrŭ nyǒ nzɨ lo adi tho ddiddi ri. Kodhó zamiri ka ndi cho ko ronga ko vʉ lonanga bblo inga che. Biblia pori, bí ina “nga kʉ yadha na ná ndrŭ adi yadha po ná lo nji ndima ro.” (Ro. 2:14) Nde, føri na mana ká kʉ njati Mungu dhó yadha po wazi kʉ ná lo nzá ddikpa lo djo ró, ko di njinjí go ko ngʉe nzø ro le ddingʉe ko dho ná lo na inga ko njí ko di ná ngana ndrŭ adi nji ná lo?
3 Ringani, Wakristo pʉ fø lo pʉ ndima ró ro bbo na mana kʉ ná aro kʉ ná i lo djotsina. Ya kwanza Biblia ko djǒ nga no ɨ: “Bblo kʉ ri ndrŭ adi ddi ná chu ro kʉ thé, ro mwisho ri adi le mba dhe djo.” (Mez. 16:25) Ko karie ka nzá nari djotsina, ko nzá chu faida ka ndi é ko dho ná lo ndiro ko ddá chutso ko dho ko ko ro d’e ri. (Mez. 28:26; Yer. 10:23) Ya pili, Biblia pori dz’ djó desturi ma, kanuni ma na dho adi chutso ddá nari kʉ Shetani, “i dz’ dzá mungu ndi kʉ ro.” (2 Ko. 4:4; 1 Yo. 5:19) Føri dho njati ko jiri ko ronga leni ngbà ndirigoti ko tso uni Yova na ngbà ró, ringani ko dyø Waroma 12:2 nǎ bani ná shauri.—Azø.
Kiroho nǎ Mali
it-1 629
Malipizi (Nizamu)
Ri dho le ngarr inga pá le ri be nari nǎ ro adi si ná matokeo. Che kʉ ná ndrŭ ma, rɨchu ná ndrŭ ma, nzɨ lo nangane bblo ná ndrŭ ma na adi ridho ndima ndro Yova o ndima na nari ndro nzɨ ndima njínji ri na nari chulu. (Zb 50:16, 17; Mez 1:7) Fø rrdha nǎ ro si ná che bbo kʉ ná matokeo adi rili kpa bani kpakpalo na nga djolu. Mezali ripo nari bbai: “Rrchu ná ndrŭ dho ndima nganga dhó rrdha adi malipizi bbʉ.” (Mez 16:22) Kpa nji ná lo ka ndi liri kpa ngʉ njedha, nzɨ nja ndrŭ bbʉ heshima kpa dho, kpa ba dhe, ndirigoti kpa dhe tse ma krʉ ddi. Waisraeli dhó loroji ngbaribbai ma fø di ná lo adi kpakpalo bbʉ bbo nari dhǒ. Kpa nzɨ ngʉ adi nga ro rr Yova oo ndima na inga ke loja ndima dho bbanabi chulu nari dho ri. Kpa nzɨ ngʉ adi ndima thí li Yova o ndima na nari djo ri, ná føri ngʉ ridho kpa nzá jiri Yova b’o ndima ronga inga ke lé ndima ronga ri. Mwisho kpa vengʉe anziro le d’rangʉe ná bbo pli kʉ ná malipizi ba, føri kʉ kpa djolu ndrŭ ngʉ adi sisi ndirigoti kpa rangʉe no tsena.—Yer 2:30; 5:3; 7:28; 17:23; 32:33; Ho 7:12-16; 10:10; Sef 3:2.
BI 6 DDO 9-DDO 15
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 17
Anidi ngoi na nidhó ndoa kana
g 9/14 11 §2
Ngbaribbai ma le ka le si lo le li le thí na nari djolu nari
Ane nidhó lonanga chi kʉ ná chu nǎ. Biblia pori nari kʉ nja kʉ ná ndrŭ “nanga adi kani bbo” ndirigoti kpa “nǎ thø e bbo pli.” (Mezali 29:22) Ni ma ká adi njini føi? Adhuri ni tso: ‘Ma ká adi lo li ma thí na? Ma nanga ká adi kani tse? Ma ká adi lo tso ngʉ sese?’ Biblia pori nari kʉ, “ddikpa le di loti bí ina ddikpa kosa djo ró, fø le adi bbo jini ndima kana ná ndrŭ kana nga ndondo.” (Mezali 17:9; Muhubiri 7:9) Fø lo ka ndi banga ndoa chi ná ndrŭ kana maddi. Føri dho, njati rie lo ni adi li ni thí na ró, adhuri ni tso, ‘Ma ká ka ma njí kpakpanga ngbà ndiro ma é ngatsovedha na bbo pli ma lai ndoa dhi le dho d’e?’—Principe biblique: 1 Petro 4:8.
w08 1/5 10 §6–11 §1
Ngbaribbai ma le ka le si kpakpalo djolu nari
1. Aniba saa ndiro ni tilo ri djo d’e. “Krʉ kʉ ná lo e ndidhi saa na, . . . ddi le go ná saa ma, lotidha dhi saa ma na.” (Muhubiri 3:1, 7) Anziro kʉ ná lo dhoeri nari bbai, nzɨ le tso gbani ddikpa lo djo nari ka ndi sa lo bbo. Njati fø di ná lo banga ró, acho ni ronga tso cho lotidha ró, “ago go” nzá gʉ d’e nza bbo nari njí. Ni ka ni b’o ni kana kau ronga Biblia nǎ i shauri ni rr nari chulu: “Gʉ tso le nga nari kʉ cho tso le cho ná dda tso le kló nari bbai, føri dho nzɨ nya ni kó tsɨlʉ gʉ ta nari njí.”—Mezali 17:14, Bible de Semeur.
Ni mai ri kʉ fø ro, “lotidha dhi saa” ma kʉ ddi. Njati le nja lo bblo nzá ró, kpakpalo adi ra anzi che kʉ ná tsó adi dde nari bbai. Føri dho nzɨ ni di riddi nari kʉ fø kpakpalo si sini ndi ndi ro. Njati ni d’i lonanga d’i ró, adho heshima ni lai dho nzɨ bbari saa da bbo nzá ni d’e loti fø lo djo ro. Føri ka ndi liri ni krʉ njínji Biblia nǎ i kanuni na: “Nzɨ ni bbari dyi tsu go thø kʉ ni nǎ ro.” (Waefeso 4:26) Føri goti aninjinjí ni rrni djo ná lo na.
Kiroho nǎ Mali
it-1 790 §2
Le nyǒ
Le nyǒ djonga adi ngbaribbai ma le le mbu nari dhǒ dho. Le nyǒ ka ndi dhǒ le nǎ ká kʉ zø inga nga ma nari dhǒ (Kum 19:13); le nyǒ tso le ka le ‘b’i’ ndiri na le bé nja le pá inga ndiri na le dhori le kʉ munafiki. (Zb 35:19; Mez 6:13; 16:30) Nzá jiri ndrŭ chu ndima kana da ddikpa ke na ná lo ná ke adi sinyale nji fø ke dho ndi nyǒ tso ndi b’i ke dho nari chulu. (Mt 13:15; Mez 28:27) Biblia ripo, rrchu ná ke nyǒ adi bbí julu ro julu kpø “dz’ tso d’ø ná ngana” krʉ nga lu ndi nganja ro, føri na mana kʉ ke nzɨ adi ndi thí li ndi thí ndi ka ndi lie djo ná ritsi djo ri. (Mez 17:24) Ddikpa ke dhó afya ma, kpakpanga ma, ke nanga jini ji nari ma na le adi nja ke nyǒ djo. (1Sa 14:27-29; Kum 34:7; Yob 17:7; Zb 6:7; 88:9) Yova na ndi loti ro Pi Yehoshafati pongʉeri ɨ: “Ko le ko nyǒ ni lai djó.”—2Ny 20:12.
BI 6 DDO 16-DDO 22
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 18
Anipɨ dhe dhi ndrŭ iso ni ti ná lo chulu
Bbʉbbʉ kʉ ná nyodyu ndi nanga jø bbobbo ndi chu na
17 Addinga vi lo ni ti nari njí. Njati ko é krr nga ró, ko tso nǎ lo ka ndi vó nja ndrŭ thí ronga vó. Biblia pori: “Nzá le ddinga ro le po ná lo adi nga krr ddiddi sà bbai, ro nyodyu dhi ke dà adi le gøgø.” (Mez. 12:18) Nja ko kana nga é chøchø nja ndrŭ na d’e, nzá ringani ko di loti kpadhó kosa djo dhé ri. (Mez. 20:19) Njati ko jiri ko ti ná lo pɨ ndrŭ iso ndirigoti nzɨ ri vó ndrŭ thí ronga ró, ringani ko di Mungu dzá Lo zø bí ina ndirigoti ko di ngaddi ri djo bbo. (Lu. 6:45) Njati ko di ngaddi Biblia nǎ ro ko zø ná lo djo ró, ko tso nǎ lo ka ndi é ddiddi “nyodyu tø ná nga bbai” ndirigoti ri ka ndi li ndrŭ kpakpa.—Mez. 18:4.
mrt 19 kisanduku
Ngbaribbai ma le ka le kó dhe dhi ndrŭ tsotso nari
Adi ngarr bblo. Bblo le ka le kó ledhó kau tsotso ná chu kʉ, le di ke rr bblo lo ke ti ná saa na. Nzɨ di riddi nari kʉ ni dho ringani ni ngʉ ke ti ná logoti krʉ. Bí ina, rr dhé le ndrŭ rr ná føri e bblo kʉ ná lo. Amburi ni rr ke bblo ndirigoti nzɨ d’i lo ke djo. Nzɨ pori nari kʉ ni chu ngbaribbai ma ke ndi mbu nari ngbà, njati ke ndí ró ke di njani nga kʉ dhe na nari bbai ma ró.—Mezali 11:2.
Anidi loti ngbathonga nari bbai. Njaro nzá ni ka ni ba dhe nji ná kau dho ni ka ni po ná lo ro ri. Ro, loroji na ni ka ni pori, ni famu ke da lú ná fø lo kʉ kpakpa nari ngbà. Føri ka ndi liri ke mbu ndi bblo nzá ni po ddikpa lo ro maddi nari djolu. Ni ka ni po ddikpa sese lo ndirigoti ni thí nǎ ro iri bbai mai: “Ma nzá chu ni dho ma ka ma po ná lo ri, ro ma jiri ni churi nari kʉ ma ngaddi ni djo nì.” Ro, apʉ i di ná lo ni po nari pʉ ni ró ro, “Ni ró fø dhe e che bbo pli” inga “Fø dhe nzá ka ndi løe ni njati . . . ”
Ni ka ni dhori ni ngaddi nidzá kau djo nì ke ró dhe djo ni ngadhu ke tso nari chulu. Njaro ke nanga ka ndi jini ji ni kpakpanga nji ni chu ndi da lu ná lo nari dho. Ndirigoti ni ka ni tilo ni nja kedhó hali nari ró ro. (Mezali 18:13) Nì mai ri kʉ fø ro, nzɨ bbʉ shauri ke dho rie nzá ke nziri ni tso ró.
Ako ke tsotso ko. Nzɨ di riddi ni chu ke tsotso ni ka ni kó na ná ritsi b’lo, føri rɨngana, adhu ngbaribbai ma ni ka ni kó ke tsotso nari ke tso. Anonga nari kʉ njaro nzá nidzá kau ka ndi d’ra ndidhó lo u ná ritsi ni dho ri, dhonalo ke ka ndi di riddi føri na ndi njí bbʉ ni dhona. Fø di lo banga ró, ad’ra ni ka ni njí ná lo thei ke dho, føri ka ndi é ni rá nga ro dzi soko na ma, ni njí usafi inga nja kʉ ná njí.—Wagalatia 6:2.
Nzɨ ni njeni. Ndi ró dhe dzá lo dho, nidzá kau ka ndi wø b’lo ni kpee ndima na ná lo thika wø inga ke nga ka ndi é ù na ndi tilo ni na ri. Adi ngatsovedha na ndirigoti anji kpakpanga ndiro ni famu ke d’e. Ara anzi ke tsotso ni kó nari na.—Mezali 18:24.
wp23.1 14 §3–15 §1
Ngbaribbai ma ko ka ko kó nzɨ dhó ngaddidha bbí bblo ná ndrŭ tsotso nari
“Anitilo ngbà ka ndi pɨ le iso nari bbai.”—1 WATESALONIKE 5:14.
Njaro nidzá kau nanga ri d’od’o inga njaro ke ndi nja nga na mana kʉ nari bbai. Ni ngaddi nì ke djo nari ni dho nari chulu, ni ka ni pɨ ke iso ndirigoti ni ka ni li ke kpakpa nzá mai ni chu ni ke iso ni ka ni pɨ na ná lo d’ʉ ro.
“Bbʉbbʉ kau adi jidha dhǒ krʉ saa ró.”—MEZALI 17:17.
Abbʉ ke tsotso ka ndi kó ná ritsi ke dho. Ni die riddi ni chu ke tsotso ni ka ni kó na ná ritsi ngbà nari djolu, adhu ni ka ni njí ná lo ke tsó. Njati nidzá kau tso ri ndi tsotso ni ka ni kó na ná lo podha gʉgʉ ró, amburi ni dhú ni ká ka ni njí ddikpa lo ro ddinga ngbà ke na nari ke tsó, loroji na anira bbi ke na ddinga. Inga ni ka ni kó ke tsotso soko na ma ni ra ritsi ro dzi ke dho nari ma, usafi ro ni nji ke dho nari ma, nja njí ni nji ke dho nari ma na na.—Wagalatia 6:2.
“Anidi ngatsovedha na.”—1 WATESALONIKE 5:14.
Njaro nzá nidzá kau ka ndi mbu ndi krʉ saa ró tayari lotidha dho ri. Apori ke dho nari kʉ ni sie tayari ni rr ke po ná lo ke vé si riji ndi tilo ni na ná saa na. Nja saa na, nidzá kau ka ndi njí inga ndi po njedha ka ndi bbʉ ni dho ná lo maddi. Njaro ke ka ndi wø b’lo ni kpee ndima na ná lo thika wø inga ke lú nidzá lo ka ndi kani ka. Adi ngatsovedha na ndirigoti anji kpakpanga ni famu ke, kedhó loji ná ritsi na ni ke tsotso kó ná saa na.—Mezali 18:24.
Kiroho nǎ Mali
it-2 271-272
DYÁ
Dyá ndrŭ ngʉ adi bu drdr ndiri na ndima ndó ddikpa lo nanga d’e. Føri ndrŭ ngʉ adi nji na nari ngʉe djukpá ndima bu nari ma, tsú ndima bu nari ma, inga dju inga tsú ronga tso le ku le ró ru nǎ inga ddikpa “no” nǎ nari ma na chulu. Føro ndrŭ ngʉ adi ri nanga jaja fø no nǎ. Dyá rá d’e djo ná ke i ngʉe lo dhi ke. Nja kʉ ná dyá le ngʉ adi bu sala chulu. Fø sala le ngʉ adi nji le chu na inga le ngʉ adi nja lo kpe thei, ndiri na le ne Yova dhó nga tsotsokodha d’e. (Kiebrania nǎ., goh·ralʹ) le nzi nari kʉ dyá, fø lo na mana ka ndi é “ndo nanga le ndo ná ritsi” inga “ddikpa ke dho che ná ritsi” rie mfano dhi chu na inga bbʉbbʉ kʉ ná chu na ma ró—Yos 15:1; Zb 16:5; 125:3; Isa 57:6; Yer 13:25.
Ngbaribbai ma le njinjí ri na nari. Mezali 16:33 ripo: “Dyá le adi ka le d’zɨ djó, ro dyá chulu le vʉ nanga ná lo adi si Yova dhó ro.” Israeli nǎ dyá nganga ndrŭ ngʉ adi bu ndiri na ndima d’ø nzɨ djo ndima rrni ndima kana ná lo tso d’e. “Dyá adi nzɨ le rrni le kana nari ma, dda ddani ndima kana ná kpakpa kʉ ná ndrŭ kana lo tso ma d’ø ddi.” (Mez 18:18) Føri nzɨ le ngʉ adi nji le nyǒ djedha dho inga ndiri chulu le ba mbø ri. Ri nǎ nga ngʉe che le riji le njiri ddikpa ke ró ná lo ro inga perte ro, inga benefise ro maddi ri. Ri nzɨ le ngʉ adi nji ndiri chulu hekalu nǎ lo tsotso koni inga bbakuhani tsotso koni inga ndiri chulu le ba mbø Mungu dzá njí tsotsokodha dho ri. Føri rɨngana, Waroma jingʉeri ndima ba benefise dyá nǎ ro Zaburi 22:18 nǎ unabi pongʉeri nari bbai, Yesu ró ru kpa bungʉe dyá djó nari na.—Mt 27:35.
BI 6 DDO 23-DDO 29
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 19
Adhori ni kʉ bbʉbbʉ kau ni djoi ma, ni vei ma na dho
Ko ká ka ko rá anzi kpakpa ko ko kana jidha li nari na ngbaribbai
16 Adi ni thí li ni djoi ma, ni vei ma na nji ná bblo lo djo, nga kpa nji ná chelo djo ri. Addinga i lo djo di. Addinga djo nari kʉ ni kʉ le-djoi ma, le-vei ma na nju ndima tso nǎ ná ddikpa grupe nǎ. Ni kʉ hwè na kpa ma na ni di ná saa na ndirigoti lo tso dyani nari goti, ni lø ddikpa foto ddinga kpa ma na. Føri goti, ni lø nja foto ki aro njaro ya kwanza ri nzá ka ndi vʉ bblo ri nari dho. Føro nidhó foto si 3. Ro, ri kana ddikpa ri djó ni njari nari kʉ ddikpa le-djo nzá gbonga ri. Føro ká ni fø foto nji ngbǎ? Ni ka ni sa ri sa dhonalo ni njari aro kʉ ná ri djó fø le-djo ma, grupe nǎ e ná nja ndrŭ ma na krʉ gbonga ngbà.
17 Ko ka ko ddi b’o ronga ko b’o ná fø foto nzá nga ko adi ji vi ko ró ná lo na. Bí ina ko adi ko djoi ma, ko vei ma na ko bangʉe saa ko ro di ddinga d’e nari nga nono. Ro, njaro fø saa na ddikpa le-djo inga ddikpa le-ve pongʉe inga le njingʉe nzá thongʉe ko nyǒ ná lo. Nde, føro ká ringani ko njí ngbǎ? Ringani ko vi fø lo nga vi, ko sa ri sa kodhó akili nǎ ro ddiddi ko sae fø foto kana ddikpa ri nari bbai. (Mez. 19:11; Efe. 4:32) Ko ka ko njí kpakpanga ko vi ko lai Mukristo njie ná nzá thonga ná fø lo nga vi dhonalo ke ma na ko bae saa ko di nari kana, ko bae hwè dho ná lo ma e ddi. Føri i kʉ b’o ronga ringani ko di b’o ná bblo kʉ ná lo.
Ara anzi jidha ni dhǒ nari kana
10 Ko maddi adi chu ne ko kó Wakristo kʉ ná le-djoi ma, le-vei ma na tsotso d’e. (Ebr. 13:16) Addinga Anna dhó lo djo anziro e ná lo nǎ ko tielo ndi djo ro. B’lo ddikpa bbo pli kʉ ná vʉvʉ sa nga nari goti, le ma rangʉe ndibbá ke ma na Yova dzá Dimu kʉ ná ddikpa familia ronga be ndirigoti kpa rangʉe riba nari kʉ fø ndrŭ dhó dza djó nga vʉvʉ tutu. Fø familia nǎ ndrŭ ró ru ngʉe muchafu. Anna pori: “Ko kongʉe kpa ró ru nari ko rangʉe ʉʉ ndirigoti ko ngʉngʉe ri kpa dhona b’lo ko dda ri nanga ndirigoti b’lo ko ko ri nanga bblo ro. Sese dhé ko njingʉe ná fø lo lingʉeri ko ngʉ bbakau ndirigoti ko kana kau kʉ kpakpa kpa ma na kpø njʉnga djo.” Anna ma, ndibbá ke ma na ngʉe jidha na le-djoi ma, le-vei ma na dho nari chongʉe kpa ronga kpa kó ndrŭ tsotso.—1 Yo. 3:17, 18.
11 Ko di jidha dhǒ ndirigoti bblo lo nji nja ndrŭ dho ró, føri ka ndi liri kpa njari ko Yova dyø. Ndirigoti kpa ka ndima nja ko nji ná bblo lo ko riddi ná nga djolu. Anziro ko tielo djo ná Khanh adi ndi tsotso kongʉe ná ndrŭ dhó longa no bblo pli. Le pori: “Ma adi mbai po bbo ma tsotso kongʉe ná le-vei krʉ dho, kpa ngʉ adi si ma nzi ko ra lod’ra d’e. Kpa ngʉ adi ma nzǐ nari goti ko ngʉ adi ra nganyo kpa ma na ndirigoti kpa ngʉ adi ma ngʉ abba. Kpadjo ma ra ri utso d’i nari kʉ føri dho kpa njingʉe kpakpanga bbo. Ndirigoti kpa ngʉe hwè na fø lo ndima njingʉe nari dho.” Bbʉbbʉ dhé, ri nga kʉ ndrŭ krʉ adi mbai po ko dho ko nji ndima dho ná bblo lo dho ri. Khanh pori ɨ ndi tsotso kongʉe ná ndrŭ djo: “Ma ka ma jieri ma bbʉ ma dho njingʉe bblo lo ná fø ndrŭ kobe bbʉ, ro ma nzá chu kpa di ná nga krʉ ri. Ro, Yova i chu ri ngbà, ma rinzi ke si kpa kobe bbʉbbʉ ma dho.” Khanh po ná føri kʉ bbʉbbʉlo. Yova adi nja ndrŭ tsotsokodha dho ko nji ná nini lo ma njanja dhé. Ko nji ná lo ke adi nja mana na bbo ndirigoti bbʉ be ndi si bbʉ ná deni bbai.—Azø Mezali 19:17.
Anidi chí kʉ ná jidha dhǒ ni kana
6 Njʉ njati ddikpa ke njínji cho bí ddikpa kopanyi nǎ ró, ko ka ko pori føri kʉ chí kʉ ná ke. Njaro ke ro nzá d’erie nju ddikpa cha maddi fø njí djó bbobbonga na ri. Ke nzá ka ndi ú fø njí djó bbobbonga vʉ nanga ná lo krʉ ri. Ke nzá ka ndi ji fø kopanyi ri, ro ke ka ndi njí fø njí ndi ji ndi ba mbø nari dho. Ke ka ndi njínji føga kpø le tu ndi tu ná nga djo inga kpø ndi ba bblo kʉ ná njí ná nga djo.
7 Chí kʉ ná jidha ma kana njonjonga le dho chí le tøni nari na paragrafu 6 nǎ. Addudho ma le ddikpa lo nji nari i adi ridho le kʉ chí kʉ ná jidha na inga le kʉ chí. Biblia le ngʉ ndí ná saa na, ká addudho Yova dzá njí dhi kpa ngʉ adi chí kʉ ná jidha dho? Anziro ngʉ adi chí kʉ ná jidha dho ná kpa nzɨ ngʉ adi rinji ndima dho ringani ndima njiri fø nari dho dhé ri, ro kpa ngʉ adi ridho ndima jiri ndima njiri fø nari dho. Akonja Daudi dhó loroji. Ke thí chongʉe ke ronga ndiro ke dhǒ chí kʉ ná jidha ndidzá kau Yonatani dho d’e, nì mai Yonatani dzá baba ngʉ riji ndi hwi Daudi hwi ro. Yonatani dhe nari goti, Daudi rangʉe anzi dhé Yonatani dzá ngba Mefibosheti dho ndi chí kʉ ná jidha dhǒ nari na.—1 Sa. 20:9, 14, 15; 2 Sa. 4:4; 8:15; 9:1, 6, 7.
Kiroho nǎ Mali
it-1 515
Shauri, Shauri bbʉ ná ke
Yova kʉ ka dhó nyodyu tso ka ná ke. Ke ddiro dhé dhó lo nzá u shauri ro ri. (Isa 40:13; Ro 11:34) Kedzá Ngba dho ri ka ndi kaka ndi é “Shauri bbʉ ná bboke,” ndi ddá chutso, ndi bbʉ lojadha dhonalo ke ba ná shauri ma, ke dyø ná shauri ma na krʉ si kedzá Baba dhó ro, ndirigoti ke djó kʉ Mungu dhó roho. (Isa 9:6; 11:2; Yoh 5:19, 30) Føri ridho nari kʉ bblo kʉ ná shauri dho ringani ndi tho Yova nyǒ. Nzá gbani bbo pli ngbeni ná ngana ke ji ná lo na ná shauri na mana ro nga kʉ ri. Føri ro nga kʉ shauri maddi ri.—Mez 19:21; 21:30.
BI 6 DDO 30–BI 7 DDO 6
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 20
Ndiro fiasé le nji nari bbí bblo d’e ringani le njí ná lo
Ngbaribbai ma le ka le bbʉ madha Yova dho fiasé le nji ná saa na nari
3 Nì mai fiasé ndrŭ nji ná føri e bbo hwè dhi saa ro, kpetsi ke ma, isɨle ma na dho ringani ndima ddinga bbo ngbá ngatsi ma ndima kana kau na mana kʉ nari djo, dhonalo føri i ka ndi liri kpa chi ndoa. Ndima dhó ndoa dyina, dza dhi ndrŭ adi tsoni nari kʉ, ndima jini ji ndirigoti ndima heshima bbʉ ndima dho kpø ndima dhó dhe djo. Ro, tsodha krʉ ko nji nari njí, ringani ko di ngaddi ri djo li ko li ko dyu ro. (Azø Mezali 20:25.) Ndoa dhi tsodha djo ma ringani ko di ngaddi fø i. Fiasé ndrŭ nji nari adi rili ndrŭ chu ndima bblo ndima kana ndirigoti kpa vʉ lonanga bblo. Nja saa djo kpa ka ndima vʉri ndima chi ndoa, ro nja saa na kpa ka ndima bbá ndima bbá. Ro, njati fiasé nji ná ndrŭ bbá ndima bbá ró, føri na mana nga kʉ kpa nji chenga ri. Ro, ri na mana kʉ kpa nja ndima ká ndoa chichi inga nzɨ ma nari b’lo.
4 Ri kʉ bbo na mana kʉ ná lo nzá d’e ndoa chi ná ndrŭ di ngano nari kʉ, aro kʉ ná ndrŭ adi fiasé nji ndiro ndima chu ndima ká ka ndima chi ndoa ngbà ma nari d’e. Føri na mana kʉ ri nzá ngani ko nga fiasé ko nji nari tso ddikpa le na, njati ko churi ko si ndoa chi fø le na nzɨ ró ri. Ro, ri nga kʉ nzá d’e ndoa chi ná ndrŭ dho dhé ringani ndima é fø nganjadha na ri. Ko krʉ dho ringani ko chu fiasé ndrŭ adi nji dho ná lo. Loroji na, nja ndrŭ adi riddi fiasé nji ná ndrŭ dho ringani ndima chi ndoa dhé. Ná føri ká e ngbá matokeo na nzá d’e ndoa chi ná Wakristo djo? États-Unis nǎ Melissa ró dho kʉ ná le-ve pori: “Njati ddikpa le-djo ma, le-ve ma na ngá fiasé ndima nji nari tso ró, nja ndrŭ adi riddi fø kpa dho ringani ndima chi ndoa dhé. Føri adi rili, fiasé nji ná ndrŭ nzɨ bba ndima njati ndima lai é bblo nga ma ndima dho ró. Nja kpa nzá dhé jirie ndima nji fiasé føri dzá lo dho ri. Dhonalo føri ka ndi liri ri d’o kpa nanga bbo.”
Ni lai ndoa dhi le inga ke ká ni ka ni ba ngbaribbai?
8 Ndoa ni si chi na ná ni lai ká ni ka ni chu nzá nga le inga ke chu ro ngbaribbai? Ni ka ni chu le inga ke njudha dhi ngana inga bí ndrŭ kʉ ná ngana, føri ka ndi kó ni tsotso ni chu lo ni lai dhó kiroho ma, nyi ma na djo. Kedhó bbakau ká kʉ ie ma ndirigoti bbo ká ke adi loti addu djo? (Lu. 6:45) Ke inga le dhó muradi ká kʉ ddiddi nidhó ri na nì? Ni ka ni dhunga ke inga le ma dhó kutaniko nǎ wazee tso inga bblo chu ke ná dhidhi kiroho nǎ ná nja Wakristo tso. (Mez. 20:18) Ni ka ni dhu ngbaribbai ma ndrŭ adi loti ke inga le dhó sifa ma, nyi ma na djo nari. (Rut. 2:11) Njati rie ni lai ni ji ni chu ri ró, nzɨ liri fø le inga ke mbu ndi che. Abbʉ heshima ngbaribbai ma le inga ke ndi mbu nari dho, nzɨ tsu ni nzá na ni ka ni tsu ná lo na ndirigoti nzɨ neri ni chu nini lo dju krʉ le inga ke djo.
Ngbaribbai ma le ka le bbʉ madha Yova dho fiasé le nji ná saa na nari
7 Ddikpa le dha ru runi nari ká ni ka ni chu ngbaribbai? Ni ka ni nji føri nga ni dhu ndirigoti li ni li ni dyu ro ni ngarr nari chulu. Ni krʉ dho ringani ni d’ra ngbaribbai ma ni ni mbu bbʉbbʉ nari ndirigoti ni ngʉ logoti ngana kali ro. (Mez. 20:5; Yak. 1:19) Ngbà ka ndi liri ni tilo ná ritsi anivʉ ni di nji ddinga, loroji na, aninyonga ddinga, anibbi bí ndrŭ kʉ ná ngalu, ndirigoti anid’ralo ddinga. Ni ka ni chu ni lai ddinga ni di nidhó bbakau ma, nidhó familia ma na ná saa na maddi. Føri kina, anikperi ni njí nja ritsi ro ndiri chulu ni nja ni lai ká adi njini ngbaribbai ma njonjo kʉ ná hali ma, njonjo kʉ ná ndrŭ ma na kana nari d’e. Anja Pays-Bas nǎ Aschwin mbungʉeri ndi njí ná lo. Ke pori Alicia na ndima ngʉ fiasé nji ná saa djo: “Ko ngʉ adi ddinga ko ka ko nji ná ritsi ro ne ndiri kó ko tsotso ko chu ko bblo ko kana d’e. Bí ina føri nga ngʉe kpakpa kʉ ná ritsi ri, ko ngʉ adi nyo mai ri ddinga inga ko ngʉ adi nja njínji. Fø ritsi ko nji nari kana ko ngʉ adi ko lai dhó bblo sifa ma, kedhó uzaifu ma na nja thei.”
8 Ddinga ni Biblia zø nari maddi ka ndi kó ni tsotso ni chu ni bblo ni kana. Ndoa ni si chi ná saa na, ri si ngani ni kpe ddinga ni di Biblia zø ná saa dhonalo Mungu kʉ mana na bbo nidhó ndoa kana. (Muh. 4:12) Føri dzá lo dho, anikpe ddinga ni ngazø nari njʉnga djó ro, fiasé ni nji ná ddo kana. Bbʉbbʉ dhé, fiasé nji ná ndrŭ nzá d’e ngʉ familia ri, ndirigoti le-djo nzá d’e ngʉ le-ve djó bbonga ri. Føro mai, ddinga ni Biblia zø nari ka ndi liri ni chu ni lai dhó kiroho. États-Unis nǎ ddikpa dza dhi ndrŭ, Max ma, Laysa ma na bangʉe nja faida føri bbai ndima njiri nari nǎ ro. Ke pori: “Fiasé tso ko nga ro thei, ko ngangʉe ndoa ma, familia nǎ maisha ma, fiasé le nji nari ma na djo tilo ná vichapo zødha tso. Føri kongʉe ko tsotso ko tilo nzá djo ko ka ko tielo ná bbo na mana kʉ ná bí kʉ ná lo djo.”
Kiroho nǎ Mali
it-2 196 §7
Tala
Mezali 20:27 pori ɨ: “Dz’ hø nǎ ro le tu ná ndrŭ he kʉ Yova dhó tala, bblo ndi adi ndrŭ nanga í ro.” Ddikpa le ndi “he pʉ nari ma,” inga le ti ná lo ma, nari i é bblolo ma inga chelo ma ró, føri chulu le adi ndi dha ká kʉ ngbǎ inga ndi nganga ká kʉ ie ma nari dhǒ.—Anja Matendo 9:1.