Ewi Joñan Kajurin Tõmak Eo Am Ilo Jerkakbiji?
“Ña jerkakbiji eo im mour eo. Eo ej liki Iõ, meñe e mij, e naj bar mour.”—JON 11:25.
1, 2. Etke juõn ri kabuñ eo an Jehovah ej aikwij liki ilo kejatdikdik eo kin jerkakbiji?
EWI kajurin kejatdikdik eo am ilo jerkakbiji eo? Ej kakajur ke yuk nae mijak kin mij im kainemõn yuk ñe kwoj luji juõn eo jitenburu ibbam ilo mij? (Matu 10:28; 1 Tessalonika 4:13) Kwoj einwõt ke ro ri karejeran Anij etto, ro rar kijenmij iomin deñdeñ, kajirere, kaeñtan, im lokjak ko ilo kalbuj, ak tõmak eo air ilo jerkakbiji ear kakajur ir?—Hibru 11:35-38.
2 Aet, juõn eo ej kabuñ ñan Jehovah im ettã buruõn ej aikwij jab bere ñan jidik bwe enaj wõr juõn jerkakbiji, im liki eo an ej aikwij jelet wãwen an mour. Ej juõn men emõn ñan kalikar mol eo bwe ñe ejejjet ien eo an Anij, lometo, mij, im Hedis naj lelok ro remij ro ilo ir, im rein rar jerkakbiji enaj bed ibbeir jerammõn eo ñan mour indio ilo juõn paradais ion lal.—Revelesõn 20:13; 21:4, 5.
Bere Kin Juõn Mour ilo Ilju eo ej Itok
3, 4. Ta tõmak eo elõñ rej bed wõt ie kin mour elikin mij?
3 Etto an Christendom katakin bwe ewõr mour elikin mij. Juõn ennan ilo magazine eo U.S. Catholic ear ba: “Iumin ebeben ko laltak, Christian ro rar kajeoñ joñan wõt air maroñ kin jab juburu im eñtan ko ilo mour in im ilo air reimanlok ñan bar juõn mour, juõn eo ewõr ainemõn im jokane, ñan kajejjet kitien im mõnõnõ.” Meñe ilo elõñ ailiñ ko an Christendom, armij ro rej oktaklok jen kabuñ im einwõt bed ilo eñjake in bere ilo kabuñ, im elõñ rej bed wõt ilo eñjake in bwe ej aikwij wõr juõn men elikin mij. Ak elap ijo rejjab lukkun jelã kake.
4 Juõn ennan ilo Time magazine eo ear lo: “Armij rej tõmak wõt ilo [juõn elikinmour]: bwe lemnak eo air ejja einwõt men eo ear eddeklok ilo an tablok wõt, im ejejalok air roñkake kake jen ri kaki in kabuñ ko air.” Etke ediklok an ri kaki in kabuñ ko konono kin juõn elikinmour jen kin mokta? Juõn eo ej katak kin kabuñ (scholar) Jeffrey Burton Russell ej ba: “Ij lemnak ri kaki in kabuñ ko [clerics] rekõnan bõprae unintel in kinke rej eñjake bwe renaj aikwij in naj ellã jen juõn menin kabañbañ kin bere eo ebuñbuñ.”
5. Ewi wãwen an elõñ rainin lemnak kin katak eo kin kijeek in hell eo?
5 Ilo elõñ kabuñ ko, elikinmour eo ekoba juõn lañ im juõn hell in kijeek. Im elañe ri kaki in kabuñ ko rejjab kõnan konono kin lañ, elaplok air jab kõnan konono kin hell. Juõn ennan ilo newspaper ear ba: “Ran kein meñe kabuñ ko rej tõmak ilo kaje eo ej indio in enbwin ilo hell in kijeek eo . . . ediklok air katakin kin kijeek in hell.” Emol, elõñ wõt theologian (ri katak kin Anij) ro ilo ran kein ejako kiõ air tõmak ilo hell einwõt juõn jikin eñtan, wãwen eo rar lemnak kake mokta ilo Ebeben ko Iolap. Ak, ear laplok wõt air kõnan melele eo an “armij” kin hell. Ekkar ñan elõñ armij in rankein, ri jerawiwi ro ilo hell rejjab eñtan ilo enbwin, ak rej eñtan kin air “jebellok jen Anij ilo jitõb.”
6. Ewi wãwen an jet lo bwe tõmak eo air ejabwe ñe rej jelmae jorrãn?
6 An mõjenolok katak ko an kabuñ bwe ren einwõt jab kabwed eñjake ko an armij menin emaroñ jibañ jet ñan air bõprae jab buñbuñ, ak ej likit million ro ettã burueir im rej etal ñan imõn jar ko bwe ren jab lukkun jelã kin ta eo ren tõmake. Kin menin, ñe rej jelmae mij, rein ekkã air lo bwe ejabwe tõmak eo air. Air lemnak ej einwõt eo an kõrã eo ear luji elõñ ro uan family eo an ilo juõn jorrãn jen lanwõtwõt. Ke rar kajitõk ibben kõrã eo elañe tõmak eo an kabuñ eo an ear bõktok kainemõn ñan e, ear uak ilo an jaad bere, “Ij lemnak eindein.” Ak meñe ear uak ilo liki bwe tõmak in kabuñ eo an ear jibañ e, ta naj kar tokjen elañe tõmak ko an ear jab emõn bedbediir? Menin ej juõn menin lemnak eo ewõr tokjen kinke, ilo mol, katak eo elõñ wõt kabuñ ko rej katakin kake kin juõn mour ilo ilju eo ej itok ekanuij einjuõn jen men eo Bible ej katakin kake.
Lemnak eo an Christendom kin Mour Elikin Mij
7. (a) Ta tõmak eo ekkã ibben ro rej ilok ñan imõn jar ko in jar? (b) Ewi wãwen an kar juõn ri kabel kwalok kin katak eo kin an bwe ejjab wabanban?
7 Meñe rej oktak jen don, enañin aolep kabuñ in Christendom rej errã bwe armij ewõr juõn an eo ejjab mij im ej mour wõt elikin an enbwin eo mij. Elõñ wõt rej tõmak bwe ñe juõn armij emij,an emaroñ etal ñan lañ. Jet rej lelñoñ bwe an eo air emaroñ etal ñan hell in kijeek ak ñan purgatory (jikin eo an ro rar mij rej bed ie im jerawiwi ko air rej aikwij binmour kaki mokta jen air tõbar lañ.) Ak lemnak eo kin juõn an eo ejjab mij ej iolaplapin lemnak eo air kin juõn mour ilo ilju eo ej itok. Ri kabel in Protestant in French eo Oscar cullmann, ilo juõn bwebwenato eo kar je ilo book eo An eo Ej Jabmij im Jerkakbiji, ej kennan kin menin. E ar je: “Elañe jen kar kajitõk ibben juõn Christian rainin . . . ta eo ej jelã kake bwe Kalimur Ekãl ej katakin kake kin jemlok eo an armij elikin mij, ibben jejjo oktak ko jej aikwij bõk uak eo: ‘An eo ejjab mij.’” Cullmann ear kobaiktok, bõtab: “Lemnak in ejeded ej juõn eo elaptata jab melele kake kin mour in Christian.” Cullmann ear kwalok bwe ke ear jino ba menin, ear jarõk juõn illu. Ak, e ear jimwe.
8. Ta kejatdikdik eo Jehovah ear likit iman maan im kõrã eo moktata?
8 Jehovah ear jab kõmanman armij ñan air etal ñan lañ elikin air mij. Ejjab kar karõk eo an in jen jinoin bwe ren mij. Kar jab karõk eo an jen jinoin bwe ren aikwij mij. Adam im Eve kar kõmanman ir ilo wãppen im kar lelok ñan ir ien ñan air koobrak lal in kin ro ineir rewãnik. (Jenesis 1:28; Duteronomi 32:4) Armij ro jemed im jined jinointata kar jiroñ ir bwe renaj kar mij elañe rar jab bokake Anij. (Jenesis 2:17) Elañe rar bed wõt im bokake Jemeir ilañ, renaj kar mour manlok wõt ion lal ñan indio.
9. (a) Ta mol eo kin an eo an armij? (b) Ta eo ej walok ñan an eo ñe ej mij?
9 Ak, ekaburomõjmõj, bwe Adam im Eve rar likjap in bokake Anij. (Jenesis 3:6, 7) Tokjen menin jorrãn ko rar walok Paul ear kalikari: “Kin men in einwõt kin juõn armij jerawiwi ej dreloñ ilo lõl, im mij kin jerawiwi, im ein drein mij e ar itok ion armij otemjej, bwe ir otemjej rar jerawiwi.” (Rom 5:12) Jen air mour indio ion lal, Adam im Eve rar mij. Inem ta eo ear walok? Ear wõr ke air eo ear kiõ ilok ñan juõn kijeek in hell kin wõt jerawiwi eo air? Jen an eindein, Bible ej ba bwe lok iman, ke kar kõmanman e, Adam “ear itok im juõn an eo emour.” (Jenesis 2:7, NW) Armij kar jab lelok ñan e juõn an; e ear erom juõn an, juõn armij emour. (1 Korint 15:45) Ejjab Adam wõt kar “juõn an emour” ak, einwõt an walok ilo kajin Hebrew ilo wãwen kar je Jenesis, menin mour ko rettãlok rar “an ko remour” bareinwõt! (Jenesis 1:24) Ke Adam im Eve rar mij, rar oktak im an eo emij. Ear etal, im walok ñan ir einwõt an kar Jehovah ba ñan Adam: “Kin menokaru in mejõm kwo naj moña ekõn, ñõn ien eo kwoj jeblak ñõn brij; bwe ar bõk yuk jen e; bwe brij kwe, im ñan brij kwo naj jeblak.”—Jenesis 3:19.
10, 11. Ta eo book eo New Catholic Encyclopedia ej kamole kin katak eo ilo Bible kin an, im ewi wãwen ñe keidi menin ibben ta men eo Bible ej ba?
10 Ilo wãwen in, book eo New Catholic Encyclopedia ej errã ibben menin. Ilo melele eo ie “An (ilo Bible eo),” ej ba: “Ejelok jebel [ajej ilo ruo mõttan ko] in enbwin im an ilo OT [“Kalimur Mokta,” ak Jeje ko ilo Hebrew].” Ej kobaiktok bwe ilo Bible, nanin “an” “ejamin melelen an einwõt einjuõn jen enbwin ak armij eo make.” Emol, an ekkã an “melelen armij eo make, men eo make meñe menin mour ko ak armij.” Kain wãwen rot in ejelok ãliklik ie ej menin kaemlolo, ak juõn emaroñ wõt baj kajitõk etke armij ro rej ilok ñan imõn jar ko rejjab kejelãik ir kin mol kein.
11 Ekkõl im lelñok eo an ro rej ilok in jar ilo imõn jar ko emaroñ kar ellã elañe rar jelã kin mol eo ebidodo ilo Bible: “An eo ej jerawiwi—e make enaj mij,” jab eñtan ilo kijeek in hell! (Ezekiel 18:4) Meñe menin ekanuij oktak jen men eo Christendom ej katakin kake, ej lukkun errã ibben men eo leo emeletlet Solomon ear ba iumin kakõrmol: “Bwe ro re mour re jela bwe re naj mij: a ro re mij ejelok air jela, im e bar ejelok men in lelok ñõn ir; re jab ememej ir. Jabrewõt eo peõm ej loe bwe en kõmõne, kwon kõmõne kin am maroñ; bwe ejelok men in kine, ak jela, ak meletlet, ilo Hedis, ijo kwoj ilok ñõn e.”—Ekklisiastis 9:5, 10.
12. Ia eo Christedom ear bõk katak eo an jene kin an bwe ejjab wabanban?
12 Etke Christendom ej katakin kin juõn men eo elap an oktak jen men eo Bible ej ba? Book eo New Catholic Encyclopedia, ilo book in ennan eo ie “An, Armij, Ej jabmij,” ej ba bwe Ro Jemen Kabuñ eo jinoin rar lo air rejetak ir ilo tõmak eo kin an eo ej jabmij, ejjab ilo Bible eo, ak ilo jeje ko an armij im ri meletlet ro an armij im mantin lemnak in Greek eo . . . Tokelik, menin school ko rej kõnan wõt Plato ak kien ko jen Aristotle.” Ej ba bwe “kareelel in lemnak eo an Plato im Neoplaton”—koba tõmak eo ilo an eo ej jabmij—rar kadeloñe ñan “loan iolaplapin katak eo an Christian kin Anij im kabuñ.”
13, 14. Etke ejjab juõn menin kammanwa ñan kejatdikdik in bõk jelalokjen jen ri kabel in pagan in Greek ro?
13 Ro rej ba rej Christian rej aikwij ke oktaklok ñan pagan ri meletlet in Greek ro ñan katak kin juõn men eo einwõt bedbed eo in kejatdikdik eo kin mour elikin mij? Bwebõta ejjab. Ke Paul ear jeje ñan Christian ro rar jokwe ilo Korint, Greece, ear ba: “Bwe meletlet in lõl in e bwebwe iben Anij. Bwe emwij jeje, Eo ej bõk dri meletlet ilo air etao.’ Im bar juõn, ‘Jehovah e jela lemnak ko an dri meletlet, bwe rej lemnak wan.’” (1 Korint 3:19, 20) Ri Greek ro etto rar ri kabuñ ñan ekjap ko. Inem, ewi wãwen air kar maroñ juõn unjen mol eo? Paul ear kajitõk ibben ri Korint ro: “Ak ta eo einwõt juõn iben tempel an Anij im ekjõp ko? Bwe kij tempel an Anij emour; einwõt Anij e ar ba, I naj jokwe ilo ir, im etetal ilo ir, im I naj air Anij, im re naj ro droõ.’”—2 Korint 6:16.
14 Revelesõn in mol ko rokwojarjar kar lilok jinointata ikijen ailiñ in Israel. (Rom 3:1, 2) Elikin 33 C.E., kar lilok ikijen congregation eo an Christian emwij kabiti ilo ebeben eo kein kajuõn. Paul, ilo an konono kin Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn, ear ba: “A Anij e ar kwaloki ñõn kij kin Jitõb: bwe Jitõb ej kabukot men otemjej, aet, men ko re mũlõl an Anij.” (1 Korint 2:10; lale bareinwõt Revelesõn 1:1, 2.) Katak eo an Christendom kin an bwe ej jabmij ej itok jen meletlet in Greek eo an armij. Kar jab kalikare ikijen Revelesõn eo an Anij ñan Israel ak ikijen congregation eo an Christian ro emwij kabit ir ilo ebeben eo kein kajuõn.
Kejatdikdik eo Emol ñõn ro Remij
15. Ekkar ñan Jesus, ta kejatdikdik eo emol kin mij?
15 Elañe ejelok an eo ej jabmij, ta kejatdikdik eo emol ñan ro mij? Bwebõta, ej, jerkakbiji eo, juõn tuiolaplapin katak eo ilo Bible im emol ej juõn kalimur kwojarjar eo emõn. Jesus ear kwalok kejatdikdik eo kin jerkakbiji ke ear ba ñan lio jeran Martha: “Ña jerkakbiji eo im mour eo. Eo ej liki Iõ, meñe e mij, e naj bar mour.” (Jon 11:25) Ñan tõmak ilo Jesus melelen ñan tõmak ilo jerkakbiji, jab ilo juõn an eo ejjab wabanban.
16. Etke ej menin kammanwa ñan tõmak ilo juõn jerkakbiji?
16 Jesus moktalok ear konono kin jerkakbiji eo ke ear ba ñan jet ri Ju ro: “Komin jab bwilõñ kin menin; bwe auõ ej itok, ilo eo ro otemjej rej ber ilo lũp ko, re naj roñ ainiken, im naj drioijtok.” (Jon 5:28, 29) Men eo Jesus ej kalikar ijin ekanuj lap an oktak jen juõn an eo ej jabmij eo ej ellã jen mij eo an enbwin im kajjulok ñan lañ. Ej juõn ilju eo ej itok ‘drioijtok eo an armij ro rar bed ilo lũp, elõñ iomin ebeben ko ak meñe tausan yiõ ko. Ej an ko rar mij rej jeblktok ñan mour. Ejjab maroñ ke? Ejjab ibben Anij “eo ej kemour ro remij im naetan men ko re jab ber, einwõt elañe rej ber.” (Rom 4:17) Ro rej bere remaroñ kajirere kin lemnak eo an armij kin jeblaktok eo jen mij, ak ej errã ibben mol eo bwe “Anij yokwe” im bwe e ej “ri nawõnãn ro rej kõnan kabukõt e.”—1 Jon 4:16; Hibru 11:6, NW.
17. Ta eo Anij enaj kõtõbrake ikijen wãwen ko kin jerkakbiji?
17 Ilo mol, ewi wãwen an Anij maroñ nawõnãn ro rar kamol air “tõmak meñe ñan mij” elañe ear jab kejeblaktok ir ñan mour? (Revelesõn 2:10) Jerkakbiji ej bareinwõt kõmman bwe Anij en maroñ kõtõbrak men eo ri jilik John ear jeje kake: “Bwe Nejin Anij e ar walok kin men in, bwe En kokkure jerbal ko an Devil.” (1 Jon 3:8) Ilo jikin kallip eo ilo Eden, Satan ear oktak im ri uror ñan aolepen bed eo an armij ke ear tel armij ro jemed im jined jinointata ñan jerawiwi im mij. (Jenesis 3:1-6; Jon 8:44) Jesus ear jino rube jerbal ko an Satan ke ear lelok mour wãppen eo an einwõt juõn binmour, kebellok ial eo ñan an armij rõlok jen jolet in kamakoko eo ñan jerawiwi eo tokjen ear walok jen kõnan eo an Adam in jab bokake. (Rom 5:18) Jerkakbiji eo an ro rar mij kin jerawiwi eo an Adam enaj juõn menin bar rube jerbal ko an Devil.
Enbwin im An
18. Ewi wãwen an kar jet ri kabel in Greek ro emmakit ñan ennan eo an Paul kin Jesus bwe emwij kar kejerkakbijeiki, im etke?
18 Ke ri jilek Paul ear bed ilo Athens, ear kwalok nan kin news eo emõn ñan juõn jarin armij ro ekoba jet ri kabel ro in Greek. Rar roñjake konono eo an kin juõn Anij eo emol im kir eo an ñan ukwelok. Ak ta eo ear walok tokelik? Paul ear kejemlok ennan eo an im ba: “[Anij] E ar likit juõn ran iomin ran eo E naj ekajet ro dri lõl ilo wãnik kin armij eo E ar likit E im E ar lelok men in karel ñõn otemjej kin An kejerkakbiji E jen ro remij.” Nan kein rar kõmmane juõn emmakit. “Ke rar roñ kin juõn jerkakbiji an ro remij, jet rar jino kajirere.” (Jerbal 17:22-32) Ri kabel eo Oscar Cullmann ej lo bwe: “Ñan ri Greek ro rej tõmak ilo an bwe ejjab wabanban emaroñ kar binlok ñan air bõk nanin kennan eo an Christian kin jerkakbiji jen kar ro jet. . . . Katak eo an ri kabel ro rellap Socrate ro im Plato emaroñ ilo ejelok wãwen bõktok ñan an errã ibben eo an Kalimur Ekãl.”
19. Ewi wãwen an ri kabel ro an Christendom kar kajeõñ kõmmane katak eo kin jerkakbiji bwe en errã ibben katak eo kin an bwe ejjab wabanban?
19 Meñe eindein, ilokanlok buñ jen tõmak eo elap elikin an ri jilek ro mij, ri kabel ro rar kate ir in kobaiklok katak eo an Christian kin jerkakbiji ibben tõmak eo an Plato kin an bwe ej jabmij. Tokelik jet rar errã ion juõn jemlok: Ilo mij, an eo ej jebellok jen enbwin eo. Inem, ekkar ñan Outline ko an Katak eo kin Jerkakbiji, an R. Richard im J. Cooke, ilo Ranin Ekajet eo “kajjojo enbwin enaj bar kobalok ibben an eo an make, im kajjojo an ñan enbwin eo an make.” Kobatok ibben don eo ilo ilju eo ej itok an enbwin eo ibben an eo ej jabmij rej ba bwe ej jerkakbiji eo.
20, 21. Wõn ro etalin wõt juõn air katakin kin mol eo kin jerkakbiji, im ei wãwen an kar menin wõr tokjen ñan ir?
20 Lemnak in ejja katak eo wõt elap an kabuñ ko. Ke juõn lemnak eo einwõt in emaroñ einwõt ekkar ñan juõn ri kabel, elõñ wõt ian ro rej etal in jar ilo imõn jar ko rejjab kanuij jelã kake. Rej baj tõmak wõt bwe renaj kajjulok ñan lañ ñe renaj mij. Kin un in, ilo May 5, 1995, menin konono eo kin Emõn eo ñan Armij, ri jeje eo John Garvey ear ba nae: “Tõmak eo an elõñ wõt Christian [ion wãwen eo kin mour elikin mij] einwõt elaplok an ebaklok ñan Neoplatonism jen ñan jabdewõt Christian eo emol, im ejelok bedbedin ilo Bible.” Emol, ilo jeniji Bible eo ñan Plato, ri kaki ro an Christendom rar kejemlok kejatdikdik in jerkakbiji eo ilo Bible ñan ri kabuñ ro air.
21 Ilo bar wãwen eo juõn, Ri Kennan ro an Jehovah rej kejekdon katakin pagan eo im eddeb ñan katak eo ilo Bible kin jerkakbiji. Rej lo kain katak rot in bwe ej kalaplok bõk katak, juburu, im jokane. Ilo katak in tok ilokan jenaj lo wãwen an emõn im wãwen an ekkar katak eo ilo Bible kin jerkakbiji, ñan ro kejatdikdik eo air ej ñan lalin im ñan ro kin jerammõn eo kin juõn jerkakbiji ñan mour ilañ. Einwõt juõn kebbojak ñan etale katak kein, kemij kaiñ bwe kwon kanuij kejbãrok am read 15 jepta in letter eo jinoin ñan ri Korint ro.
Kwoj Kememej Ke?
◻ Etke jej aikwij ejake liki eo ebin ilo jerkakbiji eo?
◻ Ta jerammõn eo Jehovah ear likit iman Adam im Eve?
◻ Etke ejjab ekkar ñan bukõt mol eo ilo kabel eo an Greek?
◻ Etke jerkakbiji ej juõn kejatdikdik in kammanwa?
[Pija eo ilo peij 16]
Ke rar jerawiwi, jemed im jined eo moktata rar luji kejatdikdik eo ñan mour indio ion lal
[Pija eo ilo peij 18]
Ri kaki in kabuñ ko rar oktak im reel ilo tõmak eo an Plato kin an bwe ejjab wabanban
[Etan eo ej kõmman]
Musei Capitolini, Roma