ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w04 5/1 ep. 28-32
  • Kwathelathaneni

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Kwathelathaneni
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • “Ekwatho enene”
  • Molwashike Paulus a li a pumbwa “ekwatho enene”
  • Nkene tatu vulu okukala “ekwatho enene”
  • Nkene egongalo tali vulu okukwathela
  • Jehova—Onzo yekwatho enenenene
  • Tsikileni okutungathana
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2022
  • Ino tila, Jehova ote ku kwatha
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2020
  • Ongiini to vulu okukwathela megongalo lyeni?
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2016
  • Oto vulu okukala “ekwatho enene” kuyalwe
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2020
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
w04 5/1 ep. 28-32

Kwathelathaneni

“Oyo ya kala ekwatho enene kungame.”—AAKOLOSSA 4:11, OB-1986.

1, 2. Nonando pwa li iiponga, omolwashike ookuume kaPaulus ya li ye mu talele po mondholongo?

OKUKALA kuume kagumwe ta mono iihuna mondholongo otaku vulu okukala kwa nika oshiponga—nokuli nonando kuume koye okwa tulwa mondholongo kaashi li pauyuuki. Aatonateli yondholongo otaya vulu ye ku tale ko nomalimbililo, taya konenene einyengo lyoye kehe okushilipaleka kutya ito ningi omuyonena gwasha. Onkee ano, otashi pula u kale u na uulaadhi opo u kale u na ekwatathano nakuume koye noku mu talela po mondholongo.

2 Ihe shika osho naanaa yamwe yomookuume komuyapostoli Paulus ya ninga oomvula 1 900 lwaampono dha piti. Inaya kakadhala okutalela po Paulus moomango dhe mondholongo oku mu pa ehekeleko neladhipiko lya pumbiwa noku mu kwathela pambepo. Ookuume ke mboka aadhiginini oya li oolye? Noshike tatu vulu okwiilonga muulaadhi wawo, muudhiginini wawo nomuukuume wawo?—Omayeletumbulo 17:17.

“Ekwatho enene”

3, 4. (a) Ookuume kaPaulus yatano oyo oolye, noya li shike kuye? (b) “Ekwatho enene” oshike?

3 Natu shuneni konima lwopoomvula 60 E.N. Omuyapostoli Paulus okwa li mondholongo muRoma omolwomapopyo giifundja kutya ota kondjitha epangelo. (Iilonga 24:5; 25:11, 12) Paulus ota totha mo nenge ota tumbula Aakriste yatano mboka ya li ye mu yambidhidha: Tikikus, omutumwa gwe gwopaumwene ‘nomumwayina omukwawo mOmuwa’ ngoka a zile koshitopolwa shaAsia; Onesimus, ‘omumwayina omuholike nomwiinekelwa’ a za kuKolossa; Aristarkus, Omumakedonia a za kuTessalonika noshikando shimwe okwa li ‘onakumangwa omukwawo’ naPaulus; Markus, ntsezi yaBarnabas omutumwa omukwawo naPaulus ngoka e li wo nokuli omunyoli gwEvaangeli ndyoka lye mu lukilwa; naJustus, gumwe gwomaayapostoli aalongi ooyakwawo “yoshilongo shaKalunga.” Paulus ota popi kombinga yaamboka yatano ta ti: “Oyo ya kala ekwatho enene kungame.”—Aakolossa 4:7-11, yelekanitha OB-1986.

4 Paulus okwa popi oohapu dhi na oonkondo kombinga yekwatho ndyoka a pewa kookuume ke aadhiginini. Okwa longitha oshitya shOshigreka (pa·re·go·riʹa) sha tolokwa “ekwatho enene,” shoka mOmbimbeli tashi adhika owala movelise ndjika. Oshitya shika oshi na omaityo ogendji nosha li sha longithwa unene tuu shi na ko nasha nuunamiti.a Otashi vulu okutolokwa ‘epupaleko, ehekeleko, nenge epepelelo.’ Paulus okwa li a pumbwa ekwatho lyoludhi ndoka, nolya gandjwa kaalumentu mboka yatano.

Molwashike Paulus a li a pumbwa “ekwatho enene”

5. Nonando okwa li omuyapostoli, oshike Paulus a li a pumbwa, noshike atuheni twa pumbwa ethimbo nethimbo?

5 Otashi vulika tashi kumitha gumwe okudhiladhila kutya Paulus, omuyapostoli, okwa li a pumbwa ekwatho. Ihe okwa li shili e li pumbwa. Dhoshili, Paulus okwa li e na eitaalo lya kola, nokwa li a hupu momahepeko gopalutu ogendji, a “dhengwa nokudhengelelwa,” ‘olwindji konyala a se,’ nomauwehame galwe. (2 Aakorinto 11:23-27) Nonando ongaaka, okwa li omuntu, naantu ayehe omathimbo gamwe oya pumbwa ehekeleko nokukoleka eitaalo lyawo nekwatho lyayalwe. Shika osho sha li nokuli sha ningilwa Jesus. Uusiku we wahugunina, omuyengeli okwe mu holokele muGetsemane nokwe “mu tsu omukumo.”—Lukas 22:43.

6, 7. (a) MuRoma, oolye ya li ya yemateke Paulus, noolye ya li ye mu ladhipike? (b) Omakwatho goludhi luni aamwahe yaPaulus Aakriste ya li ye mu pe muRoma, nokungeyi ya ningi “ekwatho enene”?

6 Paulus wo okwa li a pumbwa etsomukumo. Sho a thiki muRoma e li onkwatwa, ka li a taambwa ko nombili kaantu yomomuhoko gwe. Olwindji Aajuda mboka oya li kaaye hole etumwalaka lyUukwaniilwa. Konima sho aakuluntu yAajuda ya talele po Paulus mondholongo, ehokololo mIilonga otali ti: “Yamwe noya tompwa koohapu dhe, ihe ooyakwawo oya tindi okwiitaala. Ano oyo sho ya li inaa tsa ompango yimwe, oya halakana.” (Iilonga 28:17, 24, 25) Okwaahe na olupandu kwawo okupandula esilohenda lyaJehova inaali longelwa kakwa li tuu kwe ehameke Paulus! Omaiyuvo ge ga kola moshinima shoka oga li gi iwetikile montumwafo ndjoka a nyola oomvula dhontumba dha piti e yi nyolele egongalo lyomuRoma, ta ti: “Ondi na oluhodhi olunene nuuwehamwe aluhe momwenyo gwandje. Oshoka nda gwana okuhala, ngaye mwene ndi tulwe omutima, ndi yoololwe muKristus omolwaamwameme [Aajuda], oomboka aanezimo lyandje panyama.” (Aaroma 9:2, 3) Nonando ongaaka, muRoma okwa mono ookuume yashili aadhiginini mboka uulaadhi wawo nohole yawo ya gundjilike omutima gwe. Oya li aamwahe yashili yopambepo.

7 Aamwahe mboka yatano oya ningi ngiini ekwatho enene kuye? Inaye etha oomango dhaPaulus dhomondholongo dhi ya tilithe opo ye mu yande. Pehala lyaashono, oya yakula Paulus miilonga ye yopaumwene nehalo nonohole, ye mu longele iilonga mbyoka a li itaa wapa okulonga ye mwene molwashoka oku li mondjedhililo. Pashiholelwa, oya longo ye li aatumwa nokufala oontumwafo dhaPaulus komagongalo gi ili nogi ili noku ga pa omatumwalaka ge gopakana; oye etele Paulus omahokololo tage mu ladhipike kombinga yonkalonawa yaamwahe muRoma nopalwe pwi ili. Otaku vulu okutiwa kutya oye mu monene iinima ayihe mbyoka kwa li a pumbwa, ngaashi oonguwo dhopokufu, nooraamata niinyolitho. (Aaefeso 6:21, 22; 2 Timoteus 4:11-13) Iilonga ayihe mbyoka yi na oshilonga oya kwathele noya ladhipike omuyapostoli omukwatwa opo naye wo a vule okukala “ekwatho enene” kuyalwe, mwa kwatelwa omagongalo agehe.—Aaroma 1:11, 12.

Nkene tatu vulu okukala “ekwatho enene”

8. Oshiilongomwa shini tatu vulu okwiilonga meifupipiko lyaPaulus sho a zimine kutya okwa pumbwa “ekwatho enene”?

8 Oshike tatu vulu okwiilonga mehokololo ndika lyaPaulus naalongi pamwe naye yatano? Natu tale koshiilongomwa shimwe shokondandalunde: Otashi pula uulaadhi neiyambo okukala ekwatho lyayalwe uuna ye li muudhigu. Niishewe, otashi pula eifupipiko okuzimina kutya otatu vulu okukala twa pumbwa ekwatho momathimbo natse wo tu li muudhigu. Paulus ina zimina owala kutya okwa pumbwa ekwatho ihe okwa taamba ko wo ekwatho ndyoka nombili nokwa pandula mboka ye li gandja. Ina tala ko okutaamba ekwatho tali zi kuyalwe ku li endhindhiliko lyuunkundi nenge tali mu shundula, natse katu na oku shi ninga. Kutse okupopya kutya inatu pumbwa nando ekwatho otaku ka tya owala kutya tse otu na oonkondo dhi vule dhaantu. Dhimbulukwa kutya oshiholelwa shaJesus otashi ulike kutya nokuli nomuntu a gwanenena omathimbo gamwe ota vulu okukala a pumbwa okukuga omolwekwatho.—Aaheberi 5:7.

9, 10. Uuwanawa uni tau vulu okuya po ngele omuntu ta zimine kutya okwa pumbwa ekwatho, nenwethomo lini shika tashi vulu okukala shi na kuyalwe muukwanegumbo nomegongalo?

9 Iizemo iiwanawa otayi vulu okuya po uuna mboka taya kwatele komeho taya zimine kutya oya ngambekwa nonokutya oyi ikolelela keyambidhidho lyayalwe. (Jakob 3:2) Oku shi zimina otaku koleke ekwatathano pokati kaamboka ye na oonkondopangelo naamboka ye na okuvulika kudho, mokuhumitha komeho okupopya nohole nonemanguluko. Eifupipiko lyaamboka ye na ehalo okutaamba ko ekwatho oli li oshiilongomwa kwaamboka ye li monkalo ya faathana. Otashi ulike kutya mboka taya kwatele komeho oye li aantu inaaya gwanenena nohaya vulu okupopiwa nayo nemanguluko.—Omuuvithi 7:20.

10 Pashiholelwa, aanona otaya vulu okumona oshipu noonkondo okutaamba ko ekwatho lyaavali yawo mokuungaunga nomaupyakadhi nomamakelo uuna ye shi kutya aavali yawo oya li wo ya taalelwa komashongo ga faathana sho ya li aanona. (Aakolossa 3:21) Onkee ano ekwatathano ewanawa otali vulu okutotwa po pokati komunona nomuvali. Okukandula po omaupyakadhi mokulongitha omanyolo otaku vulu okulongithwa nawa kwaayehe e taku taambiwa ko nehalo enene. (Aaefeso 6:4) Sha faathana, iilyo yegongalo otayi ka kala yi ilongekidha lela okutaamba ko ekwatho tali zi kaakuluntugongalo uuna ye wete kutya aakuluntugongalo nayo wo ohaya mono omaupyakadhi, uumbanda nomalimbililo. (Aaroma 12:3; 1 Petrus 5:3) Natango, ekwatathano ewanawa otali vulu okweetwa po, omayele gopamanyolo otaga vulu okupewathana notashi vulika shi etithe okukola kweitaalo. Dhimbulukwa kutya aamwatate naamwameme oya pumbwa ekwatho ngashingeyi shi vulithe nale.—2 Timoteus 3:1.

11. Omolwashike nena pu na oyendji ya pumbwa “ekwatho enene”?

11 Kashi na mbudhi nduno kutya openi twa kala, otse oolye, nenge otu na oomvula dhi thike peni, atuheni omathimbo gamwe otatu ka taalelwa keuvonayi lyokomutima monkalamwenyo yetu. Shika oshi li oshitopolwa shuuyuni wonena. (Ehololo 12:12) Oonkalo dhi uvitha nayi palutu nenge pamaiyuvo dha tya ngaaka otadhi makele omuthika gweitaalo lyetu. Oonkalo dhomamakelo otadhi vulu okuholoka kiilonga, kosikola, muukwanegumbo, nenge megongalo. Euvonayi lyokomutima otali vulu okweetithwa komikithi omidhigu nenge kokweehamekwa pamaiyuvo kwonale. Ngele ookuume kopandjokana, omukuluntugongalo, nenge kuume ta gandja etsomukumo nombili noohapu dha dhiladhilwa nawa noniilonga iiwanawa—itashi vulu tuu okukala ehekeleko! Inashi fa tuu omugwayo gwokugwayeka pokuma mpoka tapu ehama! Onkee ano, ngele to mono gumwe gwomaamwaho e li monkalo ya tya ngaaka, kala ekwatho enene kuye. Nenge ngele opu na lela uupyakadhi we ku lulila, pula ekwatho kwaamboka ya pyokoka pambepo.—Jakob 5:14, 15.

Nkene egongalo tali vulu okukwathela

12. Oshike kehe gumwe megongalo ta vulu okuninga opo a kwathele aamwahe?

12 Ayehe megongalo, mwa kwatelwa aagundjuka, otaya vulu okuninga sha okukwathela yalwe. Pashiholelwa, okukala kwoye aluhe pokugongala nomiilonga yomomapya otaku ti oshindji okukoleka eitaalo lyayalwe. (Aaheberi 10:24, 25) Uudhiginini woye miilonga iiyapuki owo euliko lyuudhiginini woye kuJehova notashi ulike kutya ou li wa tonata pambepo nonando pu na omaupyakadhi ngoka tashi vulika to kondjo nago. (Aaefeso 6:18) Uudhiginini mboka otau vulu okuladhipika yalwe.—Jakob 2:18.

13. Omolwashike yamwe tashi vulika ya kale inaayi ipyakidhila we niinima yopambepo, noshike tashi vulu okuningwa opo ya kwathelwe?

13 Omathimbo gamwe, omathininiko gonkalamwenyo nenge omaudhigu galwe otaga vulu okweetela yalwe etyololoko nenge ya kale ihaaya yi we miilonga yomomapya. (Markus 4:18, 19) Otashi vulika mboka inaayi ipyakidhila we niinima yopambepo ihaatu ya mono ko we kokugongala kwegongalo. Ihe nonando ongaaka, otashi vulika ye hole natango Kalunga momitima dhawo. Oshike tatu vulu okuninga opo tu koleke eitaalo lyawo? Aakuluntugongalo otaya vulu okugandja ekwatho nombili moku ya talela po. (Iilonga 20:35) Iilyo yilwe yegongalo otayi vulu wo okupulwa yi kwathele. Omatalelopo gohole ga tya ngaaka otaga vulu okukala naanaa ogo oshipangithi sha pumbiwa, oku shi popya pathaneko, okupendutha po mboka ya nkundipala meitaalo.

14, 15. Omayele geni Paulus a gandja kombinga yokukwathela yalwe? Gandja oshiholelwa shegongalo limwe ndyoka lya tula miilonga omayele ge.

14 Ombimbeli otayi tu kumagidha tu ‘popye nehekeleko naamboka ya polimana, tu yakule aankundi.’ (1 Aatessalonika 5:14, yelekanitha NW.) Tashi vulika ‘mboka ya polimana’ oye wete kutya kaye na we uulaadhi wa gwana noye wete kutya itaya vulu we okutaaguluka omandangalati ngoka ge ya taalela pwaahe na ekwatho lyagumwe. Oto vulu mbela okugandja ekwatho ndyoka? Uutumbulilo “yakuleni aankundi” owa tolokwa “okukwata wa dhiginina” nenge “okukakatela” aankundi. Jehova okwa simaneka noku hole oonzi dhe adhihe. Ine dhi tala ko dhi na ekwatho eshona, noina hala nando oyimwe yi falwafalwe. Oto vulu mbela okukwathela egongalo li ‘kwate lya dhiginina’ mboka ya nkundipala pambepo sigo taya kolo?—Aaheberi 2:1.

15 Omukuluntugongalo gumwe okwa li a talele po aaihokani mboka inaayi ipyakidhila we niinima yopambepo uule woomvula hamano. Omukuluntugongalo ota nyola ta ti: “Olukeno lwopambili nolwopahole mbyoka yu ulikwa kegongalo alihe oya li ye ya gumu noonkondo noye yi inyengitha ya galukile koshigunda.” Omumwameme ngoka a li nale ini ipyakidhila we niinima yopambepo okwa li e uvite ngiini sho iilyo yegongalo ye ya talele po? Ngashingeyi ota ti: “Shoka she tu kwathele tu kale twi ipyakidhila ishewe niinima yopambepo osho kutya aamwatate mboka ya li ye tu talele po naamwameme mboka ya li ye ende pamwe nayo inaye tu pangula nando nenge ye tu tamaneke. Pehala lyaashono, oya li ye tu uvite ko noya li ye tu pe eladhipiko lyopamanyolo.”

16. Olye i ilongekidha aluhe okukwathela mboka ya pumbwa ekwatho?

16 Dhoshili, Omukriste gwashili oha nyanyukilwa okukala ekwatho enene kuyalwe. Oonkalo sho tadhi lunduluka monkalamwenyo yetu, tse wo otatu vulu okukwathelwa kaamwatate. Dhoshili, nonando ongaaka, otu na oku shi uva ko kutya aamwatate otashi vulika haaluhe ye li po uuna twa pumbwa ekwatho. Nonando ongaaka, opu na Onzo yimwe yekwatho ndjoka aluhe opo yi li, ndjoka yi na ehalo aluhe oku tu kwathela—Jehova Kalunga.—Epsalmi 27:10.

Jehova—Onzo yekwatho enenenene

17, 18. Okomikalo ndhini Jehova a kwathele Omwana, Jesus Kristus?

17 Manga Jesus a li a alelwa koshiti, okwi igidha a ti: “Tate, omwenyo gwandje otandi gu gandja miikaha yoye.” (Lukas 23:46) Opo nduno okwa si. Oowili owala dhontumba manga shino inaashi ningwa, okwa kwatelwe nookuume ke kopothingo oya li ye mu thigi po noya yi ontuku molwuumbanda. (Mateus 26:56) Jesus okwa li a thigwa po oye awike e na owala Onzo yekwatho yimwe ayike—He gwomegulu. Nonando ongaaka, okwiinekela kwe Jehova kakwa li kwosima. Uudhiginini waJesus muHe owa li wa pewa ondjambi sho Jehova mwene e mu yambidhidha nuudhiginini.—Epsalmi 18:26; Aaheberi 7:26.

18 Jehova okwa kwathele Omwana Jesus muukalele we auhe wokombanda yevi, naashoka a li a pumbwa opo a kakatele uudhiginini sigo okeso. Pashiholelwa, konima owala sho Jesus a ninginithwa, shoka sha ndhindhilikitha etameko lyuukalele we, okwa li u uvu ewi lyaHe tali popi kutya okwe mu hokwa notali koleke kutya oku mu hole. Sho Jesus a li a pumbwa ekwatho, Jehova okwe mu tumine aayengeli ye mu kwathele. Sho Jesus a li a taalelwa kemakelo enenenene pehulilo lyonkalamwenyo ye kombanda yevi, Jehova okwa pulakene nohokwe komagalikano ge nokomaindilo ge. Ayihe mbika oya li shili ekwatho enene kuJesus.—Markus 1:11, 13; Lukas 22:43.

19, 20. Ongiini tatu vulu okukala nuushili kutya Jehova ote tu kwathele methimbo twa pumbwa ekwatho?

19 Jehova okwa hala okukala Onzo yetu onenenene yekwatho. (2 Ondjalulahokololo 16:9) Onzo yashili yoonkondo adhihe oonenenene ndyoka otayi vulu okukala ekwatho enene kutse methimbo twe li pumbwa. (Jesaja 40:26) Iita, oluhepo, omikithi, eso, nenge okwaagwanenena kwetu otayi vulu oku tu tula kohi yethininiko enene. Uuna omamakelo gonkalamwenyo taga monika ga fa ge tu gwililila po ngaashi ‘omutondi omudhigu,’ Jehova ota vulu okukala ekwatho lyetu noonkondo dhetu. (Epsalmi 18:18; Eksodus 15:2) Oku tu nine ekwatho enene—ombepo ye ondjapuki. Okupitila mombepo ye, Jehova ota vulu okupa ‘onakuvulwa oonkondo’ opo a vule ‘okufala omawawa ge pombanda a fa oontsa.’—Jesaja 40:29, 31.

20 Ombepo yaKalunga oyo oonkondo oonene dha shiga ko meshito alihe. Paulus okwa ti: “Ayihe otandi yi vulu munguka ta koleke ndje.” Eeno, Tate yetu gwomegulu omunahole ota vulu oku tu pa “oonkondo dhi vule ndhoka dhopaunshitwe” opo tu idhidhimikile omaupyakadhi agehe omadhigu sigo ta ‘shitukitha ayihe iipe’ mOparadisa ye yu uvanekwa ndjoka yi li popepi noonkondo.—Aafilippi 4:13; 2 Aakorinto 4:7, NW; Ehololo 21:4, 5.

[Enyolo lyopevi]

a Vine’s Complete Expository Dictionary of Old and New Testament Words, ya W. E. Vine, otayi ti: “Oshityalonga shoshitya [pa·re·go·riʹa] otashi ulike komiti ndhoka hadhi kodheke uuwehame.”

Oto dhimbulukwa?

• Aamwatate muRoma oya kala ngiini “ekwatho enene” kuPaulus?

• Omomikalo dhini tatu vulu okukala “ekwatho enene” megongalo?

• Jehova oku li ngiini Onzo yetu ya simana yekwatho enene?

[Ethano pepandja 29]

Aamwatate oya li “ekwatho enene” kuPaulus moku mu yambidhidha nuudhiginini, ye mu tsu omukumo noye mu kwathele miilonga ye yopaumwene

[Ethano pepandja 31]

Aakuluntugongalo ohaya kwatele komeho mokukwathela oshigunda

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe