Pakane ya Bohlokwa ya Ngwaga o Mofsa wa Tirelo
1. Ke pakane efe yeo re ka e naganelago bakeng sa ngwaga o mofsa wa tirelo?
1 Re swanetše go ipeela dipakane ge e ba re nyaka go dira tšwelopele moyeng. O ipeetše dipakane dife tša ngwaga o mofsa wa tirelo? Pakane e botse kudu ke ya go tšea bobulamadibogo bja go thuša ka kgwedi e tee goba go feta moo. Ka ge ka tlwaelo modiro wo o thabišago o nyaka gore re rulaganye e sa le pele, ye ke nako e botse ya go thoma go dira bjalo. Ke ka baka la’ng re swanetše go nagana ka bobulamadibogo bja go thuša e le pakane?
2. Ke ka baka la’ng re swanetše go nagana ka bobulamadibogo bja go thuša e le pakane?
2 Mabaka a go Tšea Bobulamadibogo bja go Thuša: Bobulamadibogo bja go thuša bo dira gore re kgone go kgahliša Tatago rena wa legodimong “ka botlalo kudu” ka go fetša nako e oketšegilego bodireding. (1 Bathes. 4:1) Ge re nagana ka sohle seo Jehofa a re diretšego sona, dipelo tša rena di re tutueletša go botša ba bangwe ka yena. (Ps. 34:1, 2) Jehofa o bona boikgafo bjo re bo dirago e le gore re dire mo go oketšegilego bodireding e bile o bo tšea e le bja bohlokwa. (Baheb. 6:10) Go tseba gore re thabiša Jehofa ge re šoma ka thata go re thabiša kudu.—1 Kor. 29:9.
3, 4. Bobulamadibogo bja go thuša bo re hola bjang?
3 Ka tlwaelo, ge o dira selo se itšego gantši ke mo se bago bonolo kudu le mo o se thabelago kudu. Go fetša nako e oketšegilego bodireding go tla dira gore o be le kgodišego ge o bolela ka ntlo le ntlo. O tla ba le bokgoni bja go thoma dipoledišano le go diriša Beibele. Tumelo ya gago e tla ba matla kudu ge o dutše o boledišana le ba bangwe ka yona. Ba bantši bao ba bego ba se na thuto ya Beibele ba ile ba kgona go e thoma ge ba be ba tšere bobulamadibogo bja go thuša.
4 Le gona bobulamadibogo bja go thuša e ka ba kgothatšo yeo o e nyakago e le gore o tloge boemong bja go se gole moyeng. Ngwanabo rena yo e bego e le mmulamadibogo wa ka mehla yoo a bego a ikwa gore o fetša nako e ntši a le mošomong wa boiphedišo o ile a dira phetho ya go tšea bobulamadibogo bja go thuša ka kgwedi e tee. O itše: “Ke ile ka makatšwa ke kamoo kgwedi yeo e tee e ilego ya mmatlafatša ka gona moyeng! Ke ile ka dira dithulaganyo tša go tšea bobulamadibogo bja go thuša bjo bo sa kgaotšego gomme seo se ile sa dira gore ke boele ke be mmulamadibogo wa ka mehla gape.”
5. Re ka kgona bjang go fenya maikwelo a go se swanelege?
5 Fenya Mapheko: Ba bangwe ba ka dika-dika go tsenya kgopelo ka ge ba ikwa gore ga ba na bokgoni bjalo ka baboledi. Ge e ba se se dira gore o dika-dike, Jehofa a ka go thuša go etša ge a ile a thuša Jeremia. (Jer. 1:6-10) Gaešita le ge Moše e be e le “wa molomo o sa kwalexo, [le] wa leleme le lethata,” Jehofa o ile a mo diriša go phetha thato ya Gagwe. (Ek. 4:10-12) Ge e ba o ikwa o sa swanelege, rapela Jehofa gore a go nee sebete.
6. Go ka kgonega bjang gore motho a tšee bobulamadibogo bja go thuša go sa šetšwe mathata a tša maphelo goba go dula a swaregile?
6 Na o dika-dika go tsenya kgopelo ka baka la mathata a tša maphelo goba ka baka la go dula o swaregile? Ge e ba o fokola, go šoma ka go dumelelana le matla a gago go ka dira gore o kgone go tšea bobulamadibogo bja go thuša. Ge e ba o dula o swaregile, mohlomongwe o ka kgona go šuthišetša mediro yeo e sego ya bohlokwa kudu kgweding e nngwe. Ba bangwe bao ba šomago ka mehla ba ile ba kgona go hwetša nako ya go tšea bobulamadibogo bja go thuša ka go tšea letšatši le tee goba a mabedi a maikhutšo.—Bakol. 4:5.
7. Ke ka baka la’ng e le mo go holago go rapelela taba ya go tšea bobulamadibogo bja go thuša?
7 Kamoo o ka Kgonago ka Gona: Rapelela kganyogo ya gago. Kgopela Jehofa go šegofatša maiteko a gago a go katološa bodiredi bja gago. (Baroma 12:11, 12) A ka go thuša go dira diphetho tše bohlale mabapi le kamoo o ka beakanyago mediro ya gago ka gona. (Jak. 1:5) Ge e ba o se na kganyogo ya go dira bjalo, kgopela Jehofa go go thuša go thabela modiro wa boboledi.—Luka 10:1, 17.
8. Go diriša Diema 15:22 go ka go thuša bjang gore o kgone go tšea bobulamadibogo bja go thuša?
8 Bjalo ka lapa boledišanang ka pakane ya go tšea bobulamadibogo bja go thuša. (Die. 15:22) Mohlomongwe setho se tee sa lapa se ka kgona go tšea bobulamadibogo bja go thuša ka thekgo ya ditho tše dingwe tša lapa. Boledišana le ba bangwe ka phuthegong ka kganyogo ya gago ya go bula madibogo, kudu-kudu bao ba nago le maemo a swanago le a gago. Se se ka dira gore ba fišegele go tšea bobulamadibogo bja go thuša.
9. Ke dikgwedi dife tšeo o ka kgethago go tšea bobulamadibogo bja go thuša ka tšona?
9 Ge o hlahloba lenaneo la gago la mediro ya moya la ngwaga o mofsa wa tirelo, o nagana gore o tla kgona go tšea bobulamadibogo bja go thuša neng? Ge e ba o šoma goba o tsena sekolo, mohlomongwe o ka naganela dikgwedi tšeo di nago le maikhutšo goba tšeo di nago le Mekibelo e mehlano le Disontaga tše hlano. Ka mohlala, September, December, March le August ka moka di na le mafelo-beke a mahlano a feletšego. Kgwedi ya May e na le Mekibelo e mehlano gomme June e na le Disontaga tše hlano. Ge e ba o e na le mathata a tša maphelo, naganela dikgwedi tšeo ka tlwaelo di nago le boemo bjo bobotse bja leratadima. Mohlomongwe o ka ba wa naganela go tšea bobulamadibogo kgweding yeo molebeledi wa tikologo a rulagantšego go tla phuthegong ya gabo lena. Nakong ya ketelo ya gagwe, o tla ba le tokelo e oketšegilego ya go ba gona karolong ya mathomo ya seboka seo se swarwago le babulamadibogo ba ka mehla. Ka ge Segopotšo se tla ba se le ka March 22 ngwageng o tlago, March, April le May ke dikgwedi tše dibotse kudu tša go bula madibogo. Ge o šetše o kgethile kgwedi goba dikgwedi tšeo o nyakago go tšea bobulamadibogo bja go thuša ka tšona, thoma go ngwala lenaneo leo le tlago go go thuša go fihlelela diiri tšeo di nyakegago.
10. O ka dira’ng ge e ba go sa kgonege gore o tšee bobulamadibogo bja go thuša?
10 Gaešita le ge o bona gore o ka se kgone go tšea bobulamadibogo bja go thuša ngwageng o tlago wa tirelo, o sa dutše o ka ba le moya wa bobulamadibogo. Tšwela pele go dira sohle seo o ka se kgonago bodireding, o kgodišegile gore Jehofa o amogela maiteko a gago a moya ka moka a go mo nea se se kaone-kaone. (Bagal. 6:4) Thekga bao ba kgonago go tšea bobulamadibogo bja go thuša gomme o ba kgothatše. Mohlomongwe o ka beakanya mediro ya gago e le gore o tšee karolo bodireding ka letšatši le le oketšegilego mo bekeng le bao ba tšerego bobulamadibogo.
11. Ke ka baka la’ng re swanetše go ba le maikwelo a go akgofa ga nako?
11 Batho ba Jehofa ba na le maikwelo a go akgofa ga nako. Go na le modiro woo re swanetšego go o phetha—go bolela ditaba tše dibotse. Maphelo a batho a kotsing gomme nako yeo e šetšego e fokoditšwe. (1 Bakor. 7:29-31) Go rata Modimo le moagišani go tla re tutueletša go dira sohle seo re ka se kgonago bodireding. Ka go dira maiteko le go rulaganya gabotse, re ka kgona go tšea bobulamadibogo bja go thuša bonyenyane kgwedi e tee ngwageng o mofsa wa tirelo—pakane ya bohlokwa e le ka kgonthe!