Puku ya Beibele ya bo-20 Diema
Baboledi: Salomo, Aguri le Lemuele
Lefelo Leo e Ngwadilwego go Lona: Jerusalema
Go Fetšwa ga go Ngwalwa ga Yona: mo e ka bago ka 717 B.C.E.
1. Ke bohlale bofe bjo bo ka hwetšwago pukung ya Diema?
NAKONG ya ge Salomo morwa wa Dafida a e-ba kgoši ya Isiraele ka 1037 B.C.E., o ile a rapela Jehofa bakeng sa “bohlale le temoxô” gore a ‘buše setšhaba se se segolo.’ Jehofa ge a mo araba o ile a mo nea ‘tsebo, bohlale le pelo ye e lemogago.’ (2 Kor. 1:10-12; 1 Dikx. 3:12; 4:30, 31) Salomo ka baka leo o ile a bolela “diêma tše dikete tše tharo.” (1 Dikx. 4:32) Bjo bongwe bja bohlale bjo bjo bo boletšwego bo ngwadilwe pukung ya Beibele ya Diema. Ka ge bohlale bja gagwe ruri e be e le bjoo “Modimo a bexo a bo beile pelong ya xaxwe,” gona ka go ithuta Diema ge e le gabotse re ithuta bohlale bja Jehofa Modimo e le ka kgonthe. (1 Dikx. 10:23, 24) Diema tše di akaretša ditherešo tša ka mo go sa felego. Ke tšeo mo nakong ye di lego mo nakong go etša ge di be di bolelwa la mathomo.
2. Ke ka baka la’ng nako ya Salomo e be e le nako e swanetšego yeo ka yona go bego go ka newa tlhahlo ya Modimo ka Diema?
2 Pušo ya Salomo e be e le nako e swanetšego bakeng sa go nea tlhahlo ye ya Modimo. Salomo o boletšwe gore ‘o dutše sedulong sa bogoši sa Jehofa.’ Mmušo wa pušo ya legodimo wa Isiraele o be o le boemong bja wona bjo bo tiilego gomme Salomo o be a neilwe “boxolo byo bokaakaa.” (1 Kor. 29:23, 25) E be e le nako ya khutšo le mokhoro, e lego nako ya polokego. (1 Dikx. 4:20-25) Lega go le bjalo, batho gaešita le tlase ga pušo yeo ya taolo ya legodimo ba be ba sa dutše ba e-na le mathata ka baka la go se phethagale ga bona. Ke mo go kwalago gore batho ba be ba tla lebelela Kgoši Salomo gore a ba thuše go lokiša mathata a bona. (1 Dikx. 3:16-28) Ge a dutše a ntšha kahlolo mabakeng a a mantši, o ile a bolela diema tšeo di bego di swanela maemo a mantši a bophelo ao a bego a rotoga letšatši le letšatši. Dipolelo tše tše kopana eupja e le tše matla, di be di lebelelwa e le tša bohlokwa kudu ke batho bao ba bego ba rata go phela maphelo a bona ka go dumelelana le thato ya Modimo.
3. Puku ya Diema e ile a kgoboketšwa bjang?
3 Pego ga e bolele gore Salomo o ngwadile Diema. Lega go le bjalo, e bolela gore o ‘boletše’ diema le gore “e be e le . . . moakanyi le mohlathi wa ditaba, mohlabi wa diêma tše ntši” e le go bontšha gore o be a kgahlišwa ke go boloka diema gore di tle di dirišwe ka morago. (1 Dikx. 4:32; Mmo. 12:9) Mehleng ya Dafida le Salomo, go be go e-na le bangwaledi ba tsebjago ka molao lelokelelong la bahlankedi ba mošate. (2 Sam. 20:25; 2 Dikx. 12:11) Ga re tsebe ge e ba bangwaledi ba bao ba bego ba le kgorong ya gagwe ba ile ba ngwala le go kgoboketša diema tša gagwe, eupja dipolelo tša mmuši lege e le ofe wa maemo a swanago le a gagwe di be di tla hlompšha kudu, gomme ka mehla di be di tla ngwalwa. Gantši go dumelwa ka kakaretšo gore puku ke kgoboketšo yeo e hlamilwego dikgoboketšong tše dingwe.
4. (a) Puku ya Diema ka kakaretšo e arotšwe bjang? (b) Ke mang yo a hlamilego diema tše dintši?
4 Puku ya Diema e ka arolwa ka dikarolo tše hlano. Tše ke: (1) Dikgaolo 1-9 tšeo di thomago ka mantšu a rego, “Diêma tša Salomo morwa wa Dafida”; (2) Dikgaolo 10-24 di bolelwa e le “Diêma tša Salomo”; (3) Dikgaolo 25-29, e lego karolo yeo e thomago ka gore: “Tše dingwê šidi, diêma tša Salomo. Di kokotleditšwe ke banna ba Hiskia kxoši ya Juda”; (4) Kgaolo 30 yeo e rolwago e le “Moênô wa Aguri morwa wa Jake”; le (5) Kgaolo 31 yeo e akaretšago “Moênô wa Lemuele kxoši . . . Diêma tše mm’axwe a mo rutilexo tšôna [“a mo neilego e le phošollo,” NW].” Salomo ka gona e be e le mohlami wa diema tše dintši. Ga go se se tsebjago gabotse-botse ka bao Aguri le Lemuele e bego e le bona. Bahlatholodi ba bangwe ba bolela gore Lemuele mo gongwe e ka ba e le leina le lengwe la Salomo.
5. Puku ya Diema e ngwadilwe le go kgoboketšwa neng?
5 Diema di ngwadilwe neng le go kgoboketšwa? Karolo e kgolo ya tšona ka ntle le pelaelo e ngwadilwe nakong ya pušo ya Salomo (1037-998 B.C.E.), pele ga bohlanogi bja gagwe. Ka baka la go se kgonthišege ge e le ka bao Aguri le Lemuele e bego e le bona, ruri ga go kgonege go tseba nako ya ditaba tša bona. Ka ge e nngwe ya dikarolo e ile ya kgoboketšwa pušong ya Hiskia (745-717 B.C.E.), gona e be e ka se ke ya ba pele ga pušo ya gagwe moo go kgoboketšwa ga mafelelo go bego go ka dirwa. Na dikarolo tše pedi tša mafelelo le tšona di ile tša kgoboketšwa ka tlase ga taolo ya Kgoši Hiskia? Go araba se ruri go na le mongwalo wa ka tlase go Diema 31:31 ka go New World Translation of the Holy Scriptures—With References wo o rego: “Dikgatišo tše dingwe tša mangwalo a Seheb[ere] di bontšha trigrammaton goba ditlhaka tše tharo, e lego Chehth, Zaʹyin le Qohph (חזק) tšeo di emago e le mosaeno wa Kgoši Hiskia pukung yeo e ngwalolotšwego ke bangwadi ba gagwe go bontšha gore puku e be e feditšwe.”
6. Seema ke’ng, gomme ke ka baka la’ng leina la Sehebere la puku le swanetše?
6 Puku ya mathomo Dibeibeleng tša Sehebere e ile ya bitšwa ka lentšu la mathomo la ka pukung la mish·lehʹ, leo le bolelago “diema.” Mish·lehʹ ke palo ya bontši, e lego kagego ya leina la Sehebere la ma·shalʹ, leina leo gantši go naganwago gore le tšwerwe lentšung la mathomong leo le bolelago “go swana” goba “go bapetšwa.” Mantšu a a hlalosa gabotse dikagare tša puku, ka gobane diema ke dipolelo tšeo di opago kgomo lenaka tšeo gantši di bontšhago go swana goba go bapiša gotee le tšeo di dirago gore mokwi a nagane. Sebopego se se kopana sa diema se dira gore e be tše kwešišegago gabonolo le tše kgahlišago, gomme ka sebopego se di rutwa gabonolo, di ithutwa gabonolo le go gopolega gabonolo. Kgopolo e dulelela ruri.
7. Ke’ng seo se swanetšego go hlokomelwa ka mokgwa wo puku ya Diema e ngwadilwego ka wona?
7 Mokgwa wo go bolelwago ka wona ka pukung le wona ke o kgahlišago kudu. Ke mokgwa wa Sehebere wa go reta. Sebopego sa karolo e kgolo ya dipuku se ka mokgwa wa sereto sa tshwantšhišo. Se ga se dire gore mafoko goba ditemana di rume ka mokgwa o swanago goba go duma ka mokgwa o swanago. Mokgwa wo o dira gore mafoko a nago le kgatelelo a nee dikgopolo tše swanago. Botse bja wona le matla a thuto ya wona di hwetšwa ka go gatelelwa mo ga kgopolo. Dikgopolo mo gongwe e ka ba tšeo di swanago goba tše di ganetšanago, eupja matla a go swana ga tšona a gona go nabiša kgopolo, go godiša kgopolo le go tiiša go nea seo se bolelwago ke kgopolo. Mehlala ya ditshwantšhišo tše di swanago e hwetšwa go Diema 11:25; 16:18; le 18:15, gomme mehlala ya ditshwantšhišo tše dintši tšeo di ganetšanago e go Diema 10:7, 30; 12:25; 13:25; le 15:8. Mohuta o mongwe wa thulaganyo o hwetšwa mafelelong a puku. (Die. 31:10-31) Ditemana tše 22 moo di rulagantšwe e le gore e nngwe le e nngwe ka Sehebere e thome ka tlhaka e latelago ya tatelano ya ditlhaka ya Sehebere, e lego mokgwa wa tatelano ya ditlhaka wo o dirišitšwego le dipsalmeng tše dintši. Mokgwa wo ka botse bja wona ga o na woo o swanago le wona mengwalong ya kgale.
8. Go dirišwa ga puku ya Diema ke Bakriste ba pele go hlatsela bjang go ba ga kgonthe ga yona?
8 Go ba ga kgonthe ga puku ya Diema go bile go bontšhwa ke go dirišwa mo gogolo ga yona ke Bakriste ba pele ge ba bolela ka melao ya boitshwaro. Jakobo o bonala a be a tlwaelane kudu le puku ya Diema gomme o dirišitše melao ya yona ya motheo keletšong yeo a e neilego bakeng sa boitshwaro bja Bokriste. (Bapiša Diema 14:29; 17:27 le Jakobo 1:19, 20; Diema 3:34 le Jakobo 4:6; Diema 27:1 le Jakobo 4:13, 14.) Ditsopolo tše lebanyago tše di tšwago pukung ya Diema di bile di hwetšwa ditemaneng tše di latelago: Ba-Roma 12:20—Diema 25:21, 22; Ba-Hebere 12:5, 6—Diema 3:11, 12; 2 Petro 2:22—Diema 26:11.
9. Puku ya Diema e dumelelana bjang le Beibele ka moka?
9 Go oketša mo, puku ya Diema e ipontšha e le yeo e dumelelanago le Beibele ka moka, ka gona e ipontšha e le karolo ya ‘Mangwalo ka moka.’ E tšweletša go kwana mo gogolo ga kgopolo ge e bapišwa le Molao wa Moše, thuto ya Jesu le dipuku tše di ngwadilwego ke barutiwa le baapostola ba Jesu. (Bona Diema 10:16—1 Ba-Korinthe 15:58 le Ba-Galatia 6:8, 9; Diema 12:25—Mateo 6:25; Diema 20:20—Ekisodo 20:12 le Mateo 15:4.) Gaešita le nakong ya ge e bolela ka dintlha tše bjalo ka go lokišwa ga lefase gore le dulwe ke batho, kgopolo ya yona e swana le yeo ya bangwadi ba bangwe ba Beibele.—Die. 3:19, 20; Gen. 1:6, 7; Jobo 38:4-11; Ps. 104:5-9.
10, 11. Ke’ng seo se hlatselago ka go tšwela pele go ba ga puku yeo e buduletšwego ke Modimo?
10 Le gona seo se hlatselago go ba ga puku yeo e buduletšwego ke Modimo, ke go nepagala ga yona ga thutamahlale go sa šetšwe ge e ba seema se akaretša melao ya motheo ya tša dikhemikhale, ya tša kalafo goba tša bophelo bjo bobotse. Diema 25:20 e re botša ka diphetogo tšeo di bakwago ke esiti le alkale. Diema 31:4, 5 e dumelelana le dithuto tša mehleng yeno tša thutamahlale tša gore seno se tagago se tshereanya monagano. Dingaka tše dintši le batsebi ba tša phepo ba dumela gore dinose ke dijo tše di phedišago, gomme se se re gopotša seema se se rego: “Ngwan’a-ka! Jaa dinose! Ké tše bose.” (Die. 24:13) Dilo tše di utolotšwego tša mehleng yeno ka malwetši a go kgoma ga monagano boemo bja mmele ga se selo se sefsa go puku ya Diema. “Pelo e thabilexo ké sehlare-hlare; ma-ja-pelo a otiša mmele.”—17:22; 15:17.
11 Puku ya Diema ruri e akaretša ka botlalo senyakwa se sengwe le se sengwe sa batho le boemo bjo bongwe le bjo bongwe bja bona moo puku e nngwe e boletšego gore: “Ga go na tswalano bophelong yeo e se nago thuto ya yona yeo e swanetšego, ga go na tshekamelo e botse goba e mpe yeo go se nago seo se e hlohleletšago goba yeo e se nago go phošollwa. Tlhaloganyo ya motho kae le kae e tlišwa tswalanong ya kgaufsi-ufsi le Modimo, . . . gomme motho o sepela go swana lege eka o pele ga Modiri le Moahlodi wa gagwe . . . Mohuta o mongwe le o mongwe wa batho o a hwetšwa pukung ye ya kgale; gaešita lege e ngwadilwe nywageng e dikete tše tharo tše fetilego, ruri e sa dutše e le yeo e šomago mo o ka rego e tšwerwe dilong tše diregago tšeo e di boletšego.”—Dictionary of the Bible ya Smith ya 1890, Vol. III, letlakala 2616.
DIKAGARE TŠA DIEMA
12. (a) Ke sereto sefe se se kopantšwego seo se dirago karolo ya pele ya puku ya Diema? (b) Se ruta’ng mabapi le bohlale le boitshwaro bja motho? (c) Diema 1:7 e bea bjang mohlala wa puku ka moka?
12 Karolo ya Pele (1:1–9:18). Ye ke sereto se se kopantšwego seo se hlamilwego ka dipolelo tše kopana tšeo e ka rego ke tša tate go morwa, tšeo di bolelago ka go nyakega ga bohlale gore bo hlahle pelo goba motho ka moka wa ka gare, le go laola kganyogo. E ruta ka mohola wa bohlale le ditšhegofatšo tša bjona: lethabo, tlhalalo, khutšo le bophelo. (1:33; 3:13-18; 8:32-35) E bapiša se le go hlaelela ga bohlale gotee le mafelelo a gona: bohloko le go phetha ka lehu. (1:28-32; 7:24-27; 8:36) Ge e ela hloko maemo a sa felego le seo se ka kgonegago bophelong, e nea motho thuto ya motheo ka boitshwaro bja motho gotee le mafelelo a mo nakong ye le a nakong e tlago a boitshwaro bjoo. Mantšu a lego go Diema 1:7 a nea mohlala bakeng sa puku ka moka: “Xo boifa Morêna ké xôna xo thôma tsebô.” Ditiro ka moka di swanetše go bontšha gore Jehofa o elwa hloko. Go boeletšwa gantši seo se nyakegago sa gore go se ke gwa lebalwa melao ya Modimo, go kgomarelwe ditaelo tša gagwe gomme di se ke tša lahlwa.
13. Lotolodiša ditlhale tše dikgolo tšeo di logagantšwego karolong ya pele ya puku ya Diema.
13 Ditlhale tše dikgolo tšeo di logagantšwego ge go hlangwa karolo ye ya mathomo ke bohlale bjo bo šomago, tsebo, go boifa Jehofa, tayo le temogo. Ditemošo di newa malebana le bagwera ba babe, go gana tayo ya Jehofa le dikopano tše di se tša swanelago le basadi ba šele. (1:10-19; 3:11, 12; 5:3-14; 7:1-27) Bohlale bo hlaloswa gabedi e le bjoo bo lego mapatlelong, ka baka leo e le bjo bo ka hwetšwago. (1:20, 21; 8:1-11) Bo a mothofatšwa gomme bo bolela ka go ipiletša go ba se nago phihlelo, bo bile bo lemoša le ka ga tlholo ya lefase. (1:22-33; 8:4-36) Ye ke puku e makatšago gakaakang! Karolo ye e phetha ka sehlogo seo e thomilego ka sona sa gore, “mathômô a bohlale ké xo boifa Morêna.” (9:10) Ka moka ga yona e bolela gore go lemoga Jehofa ditseleng tša rena ka moka gotee le go kgomarela ga rena toko ya gagwe, ke tsela ya bophelo gomme go ka re diša dilong tše dintši tšeo di sa rategego.
14. Ke ditshwantšhišo dife tšeo di sa swanego tše di bopago dithuto tše di holago tša puku ya Diema?
14 Karolo ya Bobedi (10:1–24:34). Mo re hwetša diema tše dintši tše di botse le tše di se tša kgokaganywago tšeo di dirišago bohlale maemong a raranego a bophelo. Ka go re ruta go bo diriša ka tshwanelo, maikemišetšo a yona ke go tšweletša lethabo le legolo le bophelo bjo bobotse. Diphapano ditshwantšhišong di dira gore dithuto tše di mele megopolong ya rena. Mo ke lelokelelo leo le se la felelago la dithuto tšeo di bolelwago fela dikgaolong 10, 11 le 12:
lerato le fapane le lehloyo
bohlale bo fapane le bošilo
potego e fapane le tlhalefetšo
go botega go fapane le boradia
therešo e fapane le maaka
go fa go fapane le go timana
boroto bo fapane le bobodu
go sepela ka potego go fapane le ditsela tše kgopo
keletšo e botse e fapane le go se be gona ga tlhahlo e bohlale
mosadi wa sethakga o fapane le mosadi wa go leša dihlong
toka e fapane le bokgopo
boikokobetšo bo fapane le boikgogomošo
Go ela hloko lelokelelo le le lego mabapi le bophelo bja letšatši le letšatši go swanetše go re kgodiša gore puku ya Diema ruri ke yeo e holago!
15. Nea mehlala e mengwe ya maemo a fapa-fapanego a motho ao a bolelwago pukung ya Diema.
15 Karolo e šetšego ya karolo ye (13:1–24:34) e tšwela pele ka dikgopotšo tša yona tša ditekanyetšo tša Jehofa, e le gore re ka ba le temogo le bohlale. Lelokelelo le le bontšhago maemo a sa swanego a motho ao a boletšwego le tla bontšha kamoo puku ye e akaretšago ditaba tše dintši ka gona. Ke mo go holago kudu go ba le keletšo ye ya Beibele mabapi le go ikgakantšha, boikgogomošo, go phetha seo motho a se boletšego, bohlale, bagwera, go phošolla le go tlwaetša ngwana, pono ya motho ka seo e lego se se lokilego, go diega go galefa, go gaugela babotlana, boradia, thapelo, go kwera, go kgolwa ka dilo tše nyakegago tša bophelo, boikgantšho, poelo yeo e sa lokago, pipa-molomo, kgang, boitshwaro, go ipea lekato, go homola, go beba sefahlego, go lwa, boikokobetšo, matsaka, go hlokomela tate le mma, dino tše di tagago, go hlalefetša, dika tša mosadi, dimpho, go adima, go adimiša, botho, kholofelo, ditokelo tša thoto, go aga lapa, go duma, go itefeletša, lefeela, phetolo e boleta, go naganišiša le bagwera ba kgonthe. A mothopo o mogolo gakaakang wa keletšo wo go ka iwago go wona bakeng sa tlhahlo e kwalago ditabeng tša letšatši le letšatši! Go ba bangwe tše dintši tša tše mo gongwe di ka bonagala e le tšeo e sego tša bohlokwa, eupja moo re lemoga gore Beibele ga e hlokomologe dinyakwa tša rena gaešita le dilong tšeo di bonagalago e le tše dinyenyane kudu. Puku ya Diema go se e bonagala e le ya mohola wo o sa lekanywego ka selo.
16. Ke keletšo efe e agago yeo e neilwego karolong ya boraro ya puku ya Diema?
16 Karolo ya Boraro (25:1–29:27). Keletšo yeo e agago e neilwe ditabeng tše di swanago le tlhompho, kgotlelelo, manaba, go dirišana le mašilo, go ipshina, tumišo ya boikaketši, lehufa, kgobatšo e bakilwego ke mogwera, tlala, go neanya, go hlokomela boikarabelo, poelo, boipobolo, mafelelo a pušo e mpe, boikgodišo, ditšhegofatšo tša pušo ya go loka, go se kwe ga bana, tshwaro ya bahlanka, temogo le pono.
17. (a) ‘Molaetša o matla’ ke ofe woo Aguri a o neago? (b) Ke dihlopha dife tše di sa swanego tša dilo tše nne tšeo a di hlalosago?
17 Karolo ya Bone (30:1-33). Wo ke ‘molaetša o matla’ wo go bolelwago gore ke wa Aguri. Mongwadi ka morago ga go dumela ka boikokobetšo gore ke yo e sego wa bohlokwa, o bolela ka go palelwa ga motho ke go bopa lefase le dilo tše di lego go lona. O bolela gore Lentšu la Modimo le sekile gomme ke kotse. O kgopela gore maaka a be kgole le yena le gore a se ke a newa mahumo goba bodiidi. O hlalosa moloko wo o se wa sekago wa boikgogomošo le megabaru wo o rogago batswadi ba wona. Go hlaolwa dilo tše nne tšeo di sa rego “Xo lekane!” gotee le dilo tše nne tšeo go lego thata go di kwešiša. (30:15, 16) Go iphumola melomo ga mosadi wa seotswa go a hlaloswa. Bjale go bolelwa ka dilo tše nne tšeo lefase le sa kgonego go di kgotlelela, dilo tše nne tše dinyenyane tšeo di hlalefilego kudu ka tlhago le dilo tše nne tšeo e lego tše tsoro kudu ge di sepela ka go šataka. Mongwadi ka dipapišo tše di swanelago o lemoša gore “xo hlohla boxale xo tsoša thlabanô.”—30:33.
18. Kgoši Lemuele o bolela’ng ka (a) mosadi o mobe le (b) mosadi wa sethakga?
18 Karolo ya Bohlano (31:1-31). Mo ke ‘molaetša o mongwe o matla’ wa kgoši Lemuele. Wo o ngwadilwe ka mekgwa e mebedi ya go ngwala. Karolo ya pele e bolela ka bothata bjoo motho a ka welago go bjona ka baka la mosadi yo mobe, e lemoša kamoo bjalwa bo ka kgopamišago kahlolo ka gona gomme e nyaka kahlolo ya go loka. Mokgwa wa go reta wo o lego karolong ya mafelelo o mabapi le tlhaloso e botse yeo e dirwago ka mosadi wa sethakga. E bolela mohola wa gagwe ka botlalo gomme e šupa gore o a botega le go ba yo a tšwelago monna wa gagwe mohola. Dika tša gagwe di akaretša go ba ga gagwe seroto, yo a tsogago e sa le bošego, moreki yo a elago hloko, yo a lego botho go badiidi gotee le go bontšha temogo ga gagwe le go bolela ka bohlale. Le gona ke yo a phakgamego, yo a hlompšhago ke bana ba gagwe gomme o retwa ke monna wa gagwe. Go feta tše ka moka, o boifa Jehofa.
LEBAKA LEO KA LONA E HOLAGO
19. Puku ya Diema ka boyona e tsebatša bjang morero wa yona o holago?
19 Morero o holago wa puku ya Diema o bolelwa ditemaneng tša mathomo ka gore: “Ké tša xo tseba bohlale le thutô, tša xo hlatha dipolêlô tša thlaoloxanyô. Xo amoxêlwê thutô le thlalefô le bothakxa le molaô le tše boló. Mo-hlôka-tsebô a fiwê maanô, ’soxana le fiwê tsebô le kêlêlô.” (1:2-4) Puku ka go dumelelana le morero woo o boletšwego, e bolela kudu ka tsebo, bohlale le kwešišo, e lego dilo tšeo e nngwe le e nngwe ya tšona e holago ka tsela e itšego.
20. Puku ya Diema e re’ng ka tsebo?
20 (1) Tsebo ke selo se segolo seo motho a se nyakago kudu, ka gobane ga go botse gore motho a dule a hloka tsebo. Motho a ka se ke a ba le tsebo e nepagetšego ka ntle le gore a boife Jehofa, ka gobane tsebo e thoma poifong yeo. Tsebo e swanetše go kgethwa go e-na le gauta ye e rategago. Ka baka la’ng? Ka gobane baloki ba phološwa ke tsebo; e re thibela gore re se ke ra akgofela go wela sebeng. Re swanetše go e tsoma gakaakang gomme re e monye ka moka! Ke ya bohlokwa. Ka gona, “hlwaya tsêbê, O theetše mantšu a bahlale, O êlê tsebô ya-ka hlôkô.”—22:17; 1:7; 8:10; 11:9; 18:15; 19:2, PK; 20:15, PK.
21. Thuto ya Modimo ke efe mabapi le bohlale?
21 (2) Bohlale, e lego go kgona go diriša tsebo gabotse gore Jehofa a retwe ke ‘selo se segolo kudu.’ Bo hwetše. Mothopo wa bjona ke Jehofa. Bohlale bjo bo neago bophelo bo tswalwa ke go tseba le go boifa Jehofa Modimo—seo ke sephiri se segolo sa bohlale. Ka gona, boifa Modimo e sego motho. Bohlale bjo bo mothofaditšwego bo hlaba mokgoši gomme bo kgothaletša bohle go lokiša ditsela tša bona. Bohlale bo goeletša bo le mekgotheng. Jehofa o lemoša mašilo ka moka le bao ba hlaelelwago ke bohlale gore ba fapogele go yena gomme ba iphepe ka senkgwa sa bohlale. Ka gona, ge ba boifa Jehofa ba tla thaba gaešita lege ba se na dilo tše dintši. Ditšhegofatšo tša bohlale ke tše dintši; mafelelo a bjona a hola kudu. Bohlale le tsebo—tše ke tšona dilo tša motheo bakeng sa tlhaloganyo yeo e tlago go re šireletša. Go etša ge dinose di hola gomme di le bose, le bohlale bo bjalo. Ke bjo bo holago kudu go feta gauta; ke sehlare sa bophelo. Batho ge ba se na bohlale ba a hwa, ka gobane bohlale bo a phediša; bo bolela bophelo.—4:7, PK; 1:7, 20-23; 2:6, 7, 10, 11; 3:13-18, 21-26; 8:1-36; 9:1-6, 10; 10:8; 13:14; 15:16, 24; 16:16, 20-24; 24:13, 14.
22. Ke tšhireletšo efe yeo e ka hwetšwago kwešišong?
22 (3) Kwešišo le yona ke ya bohlokwa, go oketša go tsebo le bohlale; ka gona “go tšohle tše o di hwetšago, hle hwetša kwešišo.” Kwešišo ke go kgona go bona selo dikarolong ka moka tšeo di tswalanago le sona; e bolela temogo, go gopola ka Modimo ka mehla ka gobane motho a ka se ke a holofela kwešišo ya gagwe. Ke mo go sa kgonegego gakaakang go ba le kwešišo goba temogo, ge e ba motho a ganetšana le Jehofa! Re swanetše go tsoma kwešišo e le ka kgonthe e le bjalo ka lehumo le le fihlilwego, e le gore re tle re e dire ya rena. Re swanetše go ba le tsebo e le gore re tle re kwešiše. Go tsoma moo motho yo a kwešišago a go dirago bakeng sa tsebo go a putswa, gomme bohlale bo ka pele ga gagwe. O šireletšwa mereong e mentši ya lefase le, yeo e swanago le go šireletšwa bathong ba bantši ba babe bao mo gongwe ba ka lekago go fora-foreletša motho gore a sepele le bona tseleng ya lefsifsi. Jehofa Modimo ga a retwe—yena Mothopo wa tsebo yeo e neago bophelo, bohlale le kwešišo!—4:7, NW; 2:3, 4; 3:5; 15:14, NW; 17:24; 19:8; 21:30.
23. Ke keletšo ya mohuta ofe e bohlale yeo e tlago go hlaloswa ka morago?
23 Puku ka go dumelelana le morero o holago wa Diema, e tšweletša dikeletšo tše dintši tše bohlale le tše di buduletšwego go re thuša gore re hwetše kwešišo gomme re šireletše pelo ka “xobane bophelô bo hlaxa xo yôna.” (4:23) Seo se latelago ke dikeletšo tše di kgethilwego tšeo di gatelelwago ka pukung ka moka.
24. Go bolelwa’ng mabapi le motho yo mobe le yo a lokilego?
24 Motho yo mobe le yo a lokilego ga ba swane: Motho yo mobe o tla tanywa ditseleng tša gagwe tše mpe, gomme mahumo a gagwe a ka se ke a mo phološa letšatšing la bogale. Motho yo a lokilego o tseleng ya go hwetša bophelo gomme o tla putswa ke Jehofa.—2:21, 22; 10:6, 7, 9, 24, 25, 27-32; 11:3-7, 18-21, 23, 30, 31; 12:2, 3, 7, 28; 13:6, 9; 14:2, 11; 15:3, 8, 29; 29:16.
25. Puku ya Diema e lemoša bjang malebana le boitshwaro bjo bobe?
25 Go nyakega ga boitshwaro bjo bo hlwekilego: Salomo o lemoša gantši malebana le boitshwaro bjo bobe. Batho ba diotswa ba tla hwetša kotlo gotee le go nyatšega, gomme kgobogo ya bona e ka se ke ya fela. “Meetse a bohodu” mo gongwe a ka bonagala e le a bose go mofsa, eupja seotswa se kodumela lehung gomme se gogola le mašilo a sona. Bao ba welago mokoting wo o išago fase wa boitshwaro bjo bobe ba solwa ke Jehofa.—2:16-19; 5:1-23; 6:20-35; 7:4-27; 9:13-18; 22:14; 23:27, 28.
26. Go bolelwa’ng mabapi le boitshwaro?
26 Go nyakega ga boitshwaro: Botagwa le bojato di a ganwa. Batho ka moka bao ba tlago go amogelwa ke Modimo ba swanetše go lekanetša ge ba e-ja le ge ba e-nwa. (20:1; 21:17; 23:21, 29-35; 25:16; 31:4, 5) Batho bao ba diegago go galefa ba na le temogo e kgolo gomme ke ba matla go feta motho yo matla yo a thopago motse. (14:17, 29; 15:1, 18; 16:32; 19:11; 25:15, 28; 29:11, 22) Boitshwaro le gona bo a nyakega gore go phengwe kganyogo le lehufa tšeo e lego go bola marapong a motho.—14:30, PK; 24:1; 27:4; 28:22.
27. (a) Go dirišwa ga polelo ka bošilo ke gofe? (b) Ke ka baka la’ng go dirišwa ka bohlale ga melomo ya rena le maleme a rena e le gabohlokwa kudu?
27 Go dirišwa ga polelo ka tsela e bohlale le ya bošilo: Polelo ya bofora, moneanyi, hlatse ya maaka le moaketši ba tla utollwa ka gobane ke makgapa go Jehofa. (4:24; 6:16-19; 11:13; 12:17, 22; 14:5, 25; 17:4; 19:5, 9; 20:17, NW; 24:28; 25:18) Ge e ba molomo wa motho o bolela dilo tše di botse, gona ke mothopo wa bophelo; eupja molomo wa lešilo o akgofiša tshenyego ya lona. “Lehu le bophelo di matleng a leleme, e a le ratago o tlo ja dikenyo tša lona.” (18:21, PK) Go neanya, polelo e hlalefetšago, bofora le go akgofela go bolela di a ganwa. Ke tsela ya bohlale go bolela therešo gore o hlomphe Modimo.—10:11, 13, 14; 12:13, 14, 18, 19; 13:3; 14:3; 16:27-30; 17:27, 28; 18:6-8, 20; 26:28; 29:20; 31:26.
28. Boikgogomošo bo tliša kgobatšo efe, eupja ke mehola efe yeo e tlišwago ke boikokobetšo?
28 Bošilo bja boikgogomošo le go nyakega ga boikokobetšo: Motho yo a ikgogomošago o ikgodišetša boemong bja godimo bjoo ruri a sego go bjona, ka gona o a robega. Bao ba ikgogomošago pelong ke makgapa go Jehofa, eupja o nea bao ba ikokobetšago bohlale, letago, lehumo le bophelo.—3:7; 11:2; 12:9; 13:10; 15:33; 16:5, 18, 19; 18:12; 21:4; 22:4; 26:12; 28:25, 26; 29:23.
29. Bobodu bo swanetše go lebelelwa bjang, gomme boroto bo hola ka’ng?
29 Boroto e sego bobodu: Ditlhaloso ke tše dintši mabapi le motho wa sebodu. O swanetše go ya go mohlwa gomme a hlalefe. Eupja ge e le wa seroto—o tla atlega!—1:32; 6:6-11; 10:4, 5, 26; 12:24; 13:4; 15:19; 18:9; 19:15, 24; 20:4, 13; 21:25, 26; 22:13; 24:30-34; 26:13-16; 31:24, 25.
30. Puku ya Diema e gatelela bjang bogwera bjo bo lokilego?
30 Bogwera bjo bo nepagetšego: Ke bošilo go gwerana le batho bao ba sa boifego Jehofa, go gwerana le batho ba kgopo goba mašilo, go gwerana le batho ba bogale, go gwerana le batho ba go rata go anega dinonwane goba dijato. Go e na le moo, hle gwerana le batho ba bohlale gomme o tla ba yo a hlalefilego kudu.—1:10-19; 4:14-19; 13:20; 14:7; 20:19; 22:24, 25; 28:7.
31. Keletšo e bohlale mabapi le tsholo ke efe?
31 Go nyakega ga tsholo le Phošollo: “Morêna ó ôtla moratwa wa xaxwe,” gomme bao ba elago hloko tayo ye ba tseleng yeo e išago letagong le bophelong. Motho yo a hloilego tayo o tla hlabja ke dihlong.—3:11, 12; 10:17, PK; 12:1; 13:18, PK; 15:5, 31-33, PK; 17:10; 19:25; 29:1.
32. Ke kgothatšo efe e botse yeo e neilwego mabapi le go ba mosadi yo botse?
32 Keletšo mabapi le go ba mosadi yo botse: Puku ya Diema e lemoša leboelela mabapi le go ba ga mosadi senganga le go dira ka mokgwa wo o lešago dihlong. Mosadi yo bohlale wa sethakga yo a boifago Modimo o na le molao wa botho bjo lerato lelemeng la gagwe; gomme motho ofe le ofe yo a hwetšago mosadi yo bjalo o thabelwa ke Jehofa.—12:4; 18:22, NW; 19:13, 14; 21:9, 19; 27:15, 16; 31:10-31.
33. Keletšo e holago ke efe yeo e newago mabapi le go ruta ngwana?
33 Go godiša bana: Ba rute ditaelo tša Modimo ka mehla e le gore ba tle ba se ke ba ‘di lebala.’ Ba godiše ka thuto ya Jehofa go tloga bjaneng. O se ke wa lesa go diriša thupa ge e ba e nyakega; thupa le tsholo ka ge e le tšeo di bontšhago lerato, di nea mošemanyana bohlale. Bao ba godišago bana ka tsela ya Modimo ba tla ba le bana ba hlalefilego bao ba tlago go tliša lethabo le tlhalalo e kgolo go tate le mma.—4:1-9; 13:24; 17:21; 22:6, 15; 23:13, 14, 22, 24, 25; 29:15, 17.
34. Go ba le boikarabelo tabeng ya go thuša ba bangwe go hola ka’ng?
34 Boikarabelo bja go thuša ba bangwe: Bjo gantši bo gatelelwa pukung ya Diema. Motho yo bohlale o swanetše go gaša tsebo ka gohle gore a hole ba bangwe. Motho le gona o swanetše gore e-be yo a fago kudu tabeng ya go bontšha kgaugelo go bao ba diilago, gomme ka go dira bjalo o adima e le ka kgonthe Jehofa yo a tiišago gore o tla mmušetša.—11:24-26; 15:7; 19:17; 24:11, 12; 28:27.
35. Puku ya Diema e nea keletšo efe gore e tle e fihle go seo e lego modu wa mathata a rena?
35 Go ithekga ka Jehofa: Puku ya Diema e fihla modung wa mathata a rena ka go re eletša gore re bote Modimo ka mo go feletšego. Re swanetše go ela Jehofa hloko ditseleng tša rena ka moka. Motho a ka rulaganya tsela ya gagwe, eupja Jehofa o swanetše go hlahla dikgato tša gagwe. Leina la Jehofa ke sebo se se thata seo moloki a tšhabelago go sona gomme a šireletšwa. Holofela Jehofa gomme o ye Lentšung la gagwe bakeng sa tlhahlo.—3:1, 5, 6; 16:1-9; 18:10; 20:22; 28:25, 26; 30:5, 6.
36. Puku ya Diema e ka hlaloswa ka go tšwa ditabeng dife tše dikgolo e le yeo e lego nakong le yeo e holago?
36 Puku ya Diema ke yeo e holago gakaakang bakeng sa go ruta le go laya rena le ba bangwe! Ga go na sebopego lege e le sefe sa tswalano ya motho seo se bonagalago se tlogetšwe. Na go na le motho yoo a ikarolago go barapedi-gotee le yena ba Modimo? (18:1) Na motho yo a lego boemong bja godimo o dira diphetho pele ga ge a ka kwa taba ka mahlakoreng a mabedi? (18:17, PK) Na motho ke mohlabi wa metlae yo a gobatšago? (26:18, 19) Na motho o tlwaetše go beba sefahlego? (28:21) Mogwebi lebenkeleng la gagwe, molemi tšhemong ya gagwe, monna le mosadi gotee le bana—ka moka ba hwetša thuto e botse. Batswadi ba a thušwa gomme ba ka utolla mereo e mentši yeo e laletšego tseleng ya bafsa. Batho bao ba hlalefilego ba ka ruta bao ba se nago phihlelo. Diema ke tšeo di šomago kae le kae moo re dulago; thuto le keletšo tša puku ga di felelwe ke nako le ka mohla: William Lyon Phelps morutiši wa mo-Amerika o kile a re, “Puku ya Diema ke yeo e lego nakong kudu go feta kuranta ye ya mesong.”a Puku ya Diema ke yeo e lego mo nakong le ye e holago bakeng sa go ruta, ka gobane e buduletšwe ke Modimo.
37. Puku ya Diema e dumelelana bjang le dithuto tša Salomo o Mogolo?
37 Puku ya Diema yeo e boletšwego kudu ke Salomo ka ge e hola bakeng sa go lokiša ditaba, e retollela batho go Modimo Ra-matla-ohle. Jesu Kriste motho yo go bolelwago ka yena go Mateo 12:42 e le “e moxolo xo Salomo,” le yena o dirile bjalo.
38. Puku ya Diema e oketša bjang tebogong ya rena ya go leboga Mmušo wa Modimo le melao ya wona ya motheo e lokilego?
38 Re ka leboga gakaakang ka ge Motho yo yo mogolo yo bohlale e le yena yo a kgethilwego ke Jehofa e le Peu ya Mmušo! Sedulo sa gagwe sa bogoši ke sona seo se tlago go ‘tiišwa ka toko’ bakeng sa pušo ya khutšo yeo e lego ya letago kudu go feta yela ya Kgoši Salomo. Go tla bolelwa mabapi le pušo yeo ya Mmušo gore, “Botho bjo lerato le therešo—di šireletša kgoši; gomme o tiišitše sedulo sa gagwe sa bogoši ka botho bjo lerato.” Seo se tla tšweletša mmušo wa go loka wa ka mo go sa felego bakeng sa batho woo mabapi le wona Diema di bilego di re: ‘Kgoši yeo e ahlolago babotlana ka therešo, sedulo sa bogoši sa yona se tlo fela se tiile ka mehla le mehla.’ Ka gona re thoma go leboga ka lethabo gore puku ya Diema ga e edišetše feela tsela ya rena yeo e išago tsebong, bohlaleng le kwešišong gotee le bophelong bjo bo sa felego, eupja sa bohlokwa kudu e godiša Jehofa e le Mothopo wa bohlale bja kgonthe bjoo a bo neago ka Kriste Jesu, yena Moja-bohwa wa Mmušo. Puku ya Diema e oketša kudu tebogong ya rena ya go leboga Mmušo wa Modimo le melao ya motheo ya go loka yeo o bušago ka yona mo nakong ye.—Die. 25:5; 16:12; 20:28, NW; 29:14, PK.
[Mongwalo wa ka tlase]
a Treasury of the Christian Faith, kgatišo ya 1949 ka Stuber le Clark, letlakala 48.