Puku ya Beibele ya bo-37 Hagai
Mongwadi: Hagai
Lefelo Leo e Ngwadilwego go Lona: Jerusalema
Go Fetšwa ga go Ngwalwa ga Yona: 520 B.C.E.
Nako Yeo e Akareditšwego: Matšatši a 112 (520 B.C.E.)
1, 2. Go newa tsebišo efe mabapi le moporofeta Hagai, gomme molaetša wa dikarolo tše pedi ke ofe?
LEINA la gagwe e be e le Hagai; e be e le moporofeta le “motseta wa Jehofa”, eupja o be a e-tšwa kae? (Hag. 1:13, PK) E be e le mang? Hagai ke wa bo-lesome wa bao ba bitšwago baporofeta bao ba nyatšegago, gomme e be e le wa mathomo wa ba bararo bao ba ilego ba hlankela ka morago ga go boela ga ba-Juda nageng ya bona ka 537 B.C.E., ba bangwe ba babedi ke Sakaria le Maleaki. Leina la Hagai (Sehebere, Chag·gaiʹ) le bolela “[Go belegwa ka] Monyanya.” Se mo gongwe se ka bolela gore o belegwe ka letšatši la monyanya.
2 Go etša ge go laodiša kanegelo ya ba-Juda, ke mo go kwalago go phetha ka gore Hagai o belegetšwe Babele gomme a boela Jerusalema le Serubabele le Moperisita o Mogolo Jošua. Hagai o ile a hlankela a bapelane le moporofeta Sakaria, gomme go Esera 5:1 le Ese 6:14, bobedi bja bona ba bontšhwa ba kgothaletša barwa ba mathopja ba Isiraele gore ba tšwetše pele go aga tempele. E bile moporofeta wa Jehofa ka dikgopolo tše pedi, ka gobane o ile a kgothaletša ba-Juda go phetha boikarabelo bja bona go Modimo gotee le go bolelela pele, gare ga dilo tše dingwe, go šišinywa ga ditšhaba ka moka.—Hagai 2:6, 7.
3. Ke’ng seo ba-Juda ba paletšwego ke go se lemoga ge e le mabapi le morero wa go boa ga bona bothopja?
3 Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a roma Hagai? Ka lebaka le: Ka 537 B.C.E., Korese o be a ntšhitše taelo ya go dumelela ba-Juda gore ba boele nageng ya bona go ya go tsošološa ngwako wa Jehofa. Eupja mo nakong ye e be e le 520 B.C.E., gomme tempele e be e le kgole le go phethwa. Nywageng ye ka moka ba-Juda ba ile ba dumelela kganetšo ya manaba gotee le go se šetše ga bona ka noši le go rata dilo tše di bonagalago go ba šitiša go lemoga morero o mogolo wa go boa ga bona.—Esera 1:1-4; 3:10-13; 4:1-24; Hag. 1:4.
4. Ke’ng seo se ilego sa šitiša go agwa ga tempele, eupja ke tšwelopele efe yeo e bilego gona ge Hagai a thoma go porofeta?
4 Bjalo ka ge pego e bontšha, e itše ge motheo wa tempele o sa tšwa go thewa (ka 536 B.C.E.) “ke mó sethšaba sa naxa yeo se rephišitšexo matsôxô a sethšaba sa Ba-Juda, ba ba šitiša xo axa ka xo ba thšoša. Ba thwala baeletši ba xo ba loxiša maanô a xo thibêla moaxo woo.” (Esera 4:4, 5) Mafelelong, ka 522 B.C.E., baganetši ba ba e sego ba-Juda ba ile ba atlega go thibeleng modiro ka molao. E be e le ngwageng wa bobedi wa pušo ya kgoši Dario Hystaspis wa Peresia, ke gore, ka 520 B.C.E. moo Hagai a ilego a thoma go porofeta, gomme se se ile sa kgothaletša ba-Juda go tšwela pele go ageng ga bona tempele. Ge go dirilwe seo, lengwalo le ile la romelwa go Dario ke bakgoma ba kgaufsi ba kgopela gore taba e ahlolwe; Dario o ile a tsošološa taelo ya Korese gomme a thekga ba-Juda malebana le manaba a bona.
5. Ke’ng se se hlatselago gore puku ya Hagai ke karolo ya dipuku tše kgethwa tša Beibele?
5 Le ka mohla ga se gwa ka gwa ba le pelaelo lege e le efe gare ga ba-Juda ge e le ka go ba ga boporofeta bja Hagai karolo ya dipuku tše kgethwa tša Sehebere, gomme se se thekgwa gape ke go bolelwa ga gagwe go Esera 5:1 e le moporofeta “Leineng la Modimo wa Isiraele,” le go Esera 6:14. Gore boporofeta bja gagwe ke karolo ya ‘Mangwalo ka moka a buduletšwego ke Modimo’ go hlatselwa ke go tsopolwa ga bjona ke Paulo go Ba-Hebere 12:26: “Byale ó re boditše a re: Xo sa šetše lebakanyana, ké mo ke tl’o xo šišinya lefase, è se lôna fêla; le maxodimo ke tlo a šišinya.”—Hag. 2:6.
6. Boporofeta bja Hagai bo na le eng, gomme ke’ng seo se gatelelwago leineng la Jehofa?
6 Boporofeta bja Hagai bo na le melaetša e mene yeo e neilwego lebakeng la matšatši a 112. Mongwalelo wa gagwe ke o bonolo le o lebanyago gomme go gatelela ga gagwe leina la Jehofa ke mo go lemogegago ka mo go kgethegilego. Ditemaneng tša gagwe tše 38 o bolela leina la Jehofa ka makga a 35, ka makga a 14 polelong e rego “Jehofa wa mašaba.” (NW) Ga a tlogele pelaelo ya gore molaetša wa gagwe o tšwa go Jehofa: “Hagai, motseta wa Jehofa a bolela go setšhaba ka taelo ya Jehofa a re: Ke na le lena! Go bolela Jehofa.”—1:13, PK.
7. Hagai o ile a kgothaletša ba-Juda go dira’ng, gomme moko wa molaetša wa gagwe e be e le ofe?
7 Ye e be e le nako ya bohlokwa kudu historing ya batho ba Modimo, gomme modiro wa Hagai o ile wa itlhatsela e le o holago kudu. O be a sa dika-dike go phetha modiro wa gagwe e le moporofeta, gomme ga se a nyenyefatša molaetša go ba-Juda. O ile a ba botša ka go lebanya gore e be e le nako ya go tlogela go dika-dika le ya go kodumela. E be e le nako ya go tsošološa ngwako wa Jehofa le go tsošološa borapedi bjo bo sekilego ge e ba ba be ba nyaka go thabela ditšhegofatšo tše di tšwago go Jehofa. Moko wa molaetša wa Hagai ke gore ge e ba motho a tla thabela ditšhegofatšo tše di tšwago go Jehofa, o swanetše go hlankela Modimo wa therešo gomme a dire modiro wo Jehofa a laelago gore o dirwe.
DIKARAGE TŠA HAGAI
8. Ke ka baka la’ng ba-Juda ba sa šegofatšwe ke Jehofa ka dilo tše di bonagalago?
8 Molaetša wa pele (1:1-15). Wo o lebišwa go Mokgoma Serubabele le Moperisita o Mogolo Jošua, eupja batho ba o theeditše. Batho ba be ba dutše ba re: “Lebaka la xo axa Ntlo ya Morêna xa le ešo la fihla.” Ka Hagai, Jehofa o ile a botšiša potšišo yeo e fetlekago e rego: “Anthe xo fihlile lebaka la bô-lena la xo dula mo nywakong ya lena ya mamati a matsaka ’me Ntlo ya Morêna e ka fo dula è phušoxile”? (1:2, 4) Ba bjetše go gontši bakeng sa dilo tše di bonagalago eupja ga se tša ba bušetša go gontši ge e le tabeng ya dijo, dino le diaparo. Jehofa o eletša ka gore: “Hlôkômêlang ditsela tša lena.” (1:7) Bjale ke nako ya go tliša dikota le go aga ngwako, e le gore Jehofa a tumišwe. Ba-Juda ba hlokomela nywako ya bona gabotse, eupja ngwako wa Jehofa ke lešope. Ka gona, Jehofa o thibetše phoka ya legodimo le koketšego mašemong le ditšhegofatšo tša gagwe go motho le boitapišo bja gagwe.
9. Jehofa o šušumetša ba-Juda bjang gore ba tsene modirong?
9 Ee, bjale ba a kwešiša! Hagai ga se a porofetela lefeela. Babuši le batho ba thoma go “theetša Lentšu la Morêna Modimo wa bôná.” Go boifa Jehofa go tšeela go boifa batho sebaka. Tiišetšo ya Jehofa ka motseta wa gagwe Hagai ke e rego: “Ke na le lena!” (1:12, 13) Ke yena Jehofa ka noši a phafošago moya wa mokgoma, moya wa moperisita o mogolo le moya wa mašaledi a batho ba Gagwe. Ba thoma modiro matšatšing a 23 feela ka morago ga ge Hagai a thomile go porofeta, go sa šetšwe thibelo ya molao ya mmušo wa Peresia.
10. Ba-Juda ba nagana’ng ka tempele yeo ba e agago, eupja ke’ng seo Jehofa a se holofetšago?
10 Molaetša wa bobedi (2:1-9). Moago o tsošološwa kgwedi e sešo ya fela, gomme Hagai o nea molaetša wa gagwe wa bobedi o buduletšwego. Wo o lebišwa go Serubabele, Jošua le mašaledi a setšhaba. Go molaleng gore ba bangwe ba ba-Juda bao ba boilego bothopja le bao ba bonego tempele ya pele ya Salomo ba ile ba nagana gore tempele ye yona e ka se ke ya bapišwa le selo. Eupja ke’ng seo Jehofa wa mašaba a se bolelago? “Tiang matla! Dirang xobane ke na le lena.” (2:4) Jehofa o ba gopotša ka kgwerano ya gagwe le bona, gomme o ba botša gore ba se tšhoge. O ba tiiša ka kholofetšo ya gore o tla šišinya ditšhaba tšohle gomme a dira gore matsaka a tsene le gore o tla tlatša ngwako wa gagwe ka letago. Letago la ngwako wo wa morago le tla feta lela la ngwako wa pele gomme lefelong le o tla nea khutšo.
11. (a) Hagai o gatelela go se šetše ga baperisita ka seswantšho sefe? (b) Mafelelo a seo e bile afe?
11 Molaetša wa boraro (2:10-19). Dikgweding tše pedi le matšatši a mararo ka morago, Hagai o bolela le baperisita. O diriša seswantšho gore a hlalose taba ya gagwe gabotse. Na go rwala ga moperisita nama e kgethwa go ka dira gore dijo tše dingwe tšeo a di kgomago e be tše kgethwa? Karabo ke aowa. Na go kgongwa ga selo se se sa hlwekago go swana le setopo, go šilafatša yo a se kgomago? Karabo ke ee. Ka gona Hagai o hlalosa seswantšho seo. Batho ba naga ke bao ba sego ba hlweka ka baka la go se šetše borapedi bjo bo sekilego. Selo lege e le sefe seo ba lobago ka sona se bonagala e le se se sa hlwekago go Jehofa Modimo. Ka baka la se, Jehofa ga se a šegofatša mediro ya bona, gomme go tlaleletša go se o ile a romela phori, mogwelema le sefako. Anke ba fetoše ditsela tša bona. Ke moo Jehofa a tlago go ba šegofatša.
12. Ke molaetša ofe wa mafelelo woo Hagai a o lebišago go Serubabele?
12 Molaetša wa bone (2:20-23). Ka lona letšatši leo Hagai o iša molaetša wo e le molaetša wa boraro, eupja o lebišwa go Serubabele. Jehofa o bolela gape ka “xo šišinya lexodimo le lefase,” eupja mo nakong ye o katološetša taba ya gagwe phedišong e feletšego ya mebušo ya ditšhaba. Ba bantši ba tla fedišwa, “o mongwe o tlo ušwa ke lerumo la ngwanabo.” (2:21, 22, PK) Hagai o phetha boporofeta bja gagwe ka tiišetšo ya kgaugelo ya Jehofa go Serubabele.
LEBAKA LEO KA LONA E HOLAGO
13. Go porofeta ga Hagai go bile le mohola ofe wa kapejana?
13 Melaetša e mene ya Jehofa yeo e boletšwego ke Hagai e be e le e holago go ba-Juda ba mehleng yeo. Ba ile ba kgothaletšwa go tsena modirong, gomme ka nywaga e mene le seripa tempele e be e feditšwe bakeng sa go tšwetša pele borapedi bja therešo Isiraele. (Esera 6:14, 15) Jehofa o ile a šegofatša modiro wa bona wo o dirilwego ka mafolofolo. E bile mehleng yeo ya go agwa ga temepele moo Dario kgoši ya Peresia a ilego a hlahlobišiša dipego tša mmušo le go bolela gape taelo ya Korese. Ka gona modiro wa tempele o ile wa phethwa ka thekgo ya gagwe ka molao.—Esera 6:1-13.
14. Hagai o nea keletšo efe e bohlale bakeng sa mehla ya rena?
14 Gape boporofeta bo na le keletšo e bohlale bakeng sa mehla ya rena. Go bjalo bjang? Ka mohlala, bo gatelela go nyakega ga gore motho a etiše dikgahlego tša borapedi bja Modimo pele ga tša gagwe ka noši. (Hag. 1:2-8; Mat. 6:33) Le gona bo hlalosa gabotse taba ya gore boithati ke go ipolaya le gore ga go hole selo go phegelela dilo tše di bonagalago; ke khutšo le tšhegofatšo ya Jehofa tšeo di humišago. (Hag. 1:9-11; 2:9; Die. 10:22) Le gona bo gatelela gore tirelo go Modimo ka boyona ga e hlwekiše motho ka ntle ga ge e le yeo e hlwekilego le yeo e dirwago ka moya ka moka le gore ga se ya swanela go šilafatšwa ka boitshwaro bjo bo sa hlwekago. (Hag. 2:10-14; Ba-Kol. 3:23; Ba-Roma 6:19) Go bontšha gore bahlanka ba Modimo ga se ba swanela go lahlegelwa ke kholofelo, ba lebelela morago “matšatšing a bogologolo a lethabo,” eupja ba swanetše go lebelela pele, ‘ba hlokomele ditsela tša bona’ gomme ba tsome go tliša letago go Jehofa. Ke moo Jehofa a tlago go ba le bona.—Hag. 2:3, 4; 1:7, 8, 13; Ba-Fil. 3:13, 14; Ba-Roma 8:31.
15. Puku ya Hagai e bontšha’ng ge e le mabapi le mafelelo a go kwa ka phišego?
15 Ge ba-Juda ba thoma go swarega modirong wa tempele, ba ile ba šegofatšwa ke Jehofa gomme ba atlega. Mapheko a ile a nyamelela. Modiro o ile wa phethwa ka nako e botse. Modiro wo o dirwago go se na poifo le ka mafolofolo o direlwa Jehofa ka mehla o tla putswa. Mathata a kgonthe goba a go inaganelwa a ka fenywa ka go bontšha tumelo ka sebete. Go kwa “Lentšu la Morêna” go a putswa.—Hag. 1:1.
16. Boporofeta bja Hagai bo tswalana bjang le kholofelo ya Mmušo, gomme bo swanetše go re šušumeletša tirelong efe lehono?
16 Go thwe’ng ka boporofeta bja gore Jehofa o tla “šišinya lexodimo le lefase”? Moapostola o hlalosa Hagai 2:6 ka mantšu a: “Byale [Modimo] o re boditše a re: Xo sa šetše lebakanyana, ké mo ke tl’o xo šišinya lefase, è se lona fêla; le maxodimo ke tlo a šišinya. Xe xo itšwe: Ke tlo šišinya, ke xore: Tše di dirilwexo di tlo phekxolwa xore xo šalê tše di sa šišinyexexo. Ké xore re fiwa mmušô wo o sa šišinyexexo: xomme a re leboxeng ka xo dirêla Modimo ka mo xo mo kxahlaxo, ka xo Mo xodiša le xo mmoifa. Xobane Modimo wa rena ke mollo o jaxo.” (Ba-Heb. 12:26-29) Hagai o bontšha gore go šišinywa go tla dirwa e le gore go ‘tekolwe didulo tša bogoši le go fediša matla a mebušo ya ditšhaba.’ (Hag. 2:21, 22) Paulo ge a tsopola boporofeteng o bolela ka mo go fapanego ka Mmušo wa Modimo gore “ke woo o sa šišinyexexo.” Ge re dutše re nagana ka kholofelo ye ya Mmušo gona anke ‘re tie matla gomme re dire,’ re neele tirelo e kgethwa go Modimo. Le gona anke re se lebale gore pele ga ge Jehofa a menola mebušo ya lefase, go swanetše go šišinywa selo se sengwe se bohlokwa gomme se tšwe go tšona, bakeng sa phologo: “Dithšaba ka moka ke tlo di šišinya, xwa tseb’o tla matsaka a dithšaba ka moka; ’me Ntlo ye ke tlo e tlatša letaxo.—Ò r’yalo Morêna wa mašaba.”—2:4, 7.