Kgomarelang Boipolelo bja Phatlalatša bja Kholofelo ya Lena le sa Tekeme
1 Thuto ya Morokami ke tsela ya motheo yeo ka yona “dijo [tša moya] ka nako e swanetšego” di newago batho ba Modimo lehono. (Mat. 24:45, NW) Re ba gona sebokeng se sa bohlokwa ka merero e mebedi—e lego go agwa moyeng le go ipolela phatlalatša ka kholofelo ya rena go ba bangwe.—Ba-Heb. 10:23-25.
2 Go Ikhola: Go akanyetšwa gore go bontši bja diphuthego ke feela karolo ya boraro ya batheetši yeo e ithutago thuto e sa le pele. Mo e ka bago palo ye e swanago e ba le karolo go neeng ditlhaloso. Dijo tše tiilego tša moya tšeo di newago Thutong ya Morokami di ka se ke tša šilwa ka mo go feletšego sebokeng ka bosona. O swanetše go beela nako ka thoko bakeng sa go ithuta taba e sa le pele.
3 Ge o lokišeletša thuto, mo gongwe o ka hwetša e le mo go holago go bala pele le go naganišiša ka dipotšišo tšeo di lego lepokising le le lego go ya mafelelong a sehlogo. Dipotšišo tše di ka go thuša go lebiša tlhokomelo ya gago dintlheng tša motheo tšeo di tlago go ahla-ahlwa thutong.
4 Nakong ya thuto, theetša ka kelohloko seo se bolelwago. Theetša ditlhaloso tša matseno tša moswari wa thuto; ditlhaloso tše di thea motheo bakeng sa thuto. Mo gongwe a ka rotoša dipotšišo tše tharo goba tše nne tšeo di tlago go arabja, goba mo gongwe a ka boeletša dintlha tše itšego tše dikgolo tše di tšwago thutong ya beke e fetilego ge e ba thuto ya bekeng ye e le e tšwetšago pele taba e swanago. Ge e ba go e-na le phetogo kwešišong ya rena ya boporofeta bja Beibele goba molao wa motheo wa Mangwalo, o tla lebiša tlhokomelo ya rena go se. Ee, ditlhaloso tša moswari wa thuto e swanetše go ba tše kopana ka ge morero o mongwe wa thuto e le go nea phuthego sebaka sa go bolela kholofelo ya bona. Theetša ka kelohloko ge ba bangwe ba dutše ba hlalosa ka seo ba ithutilego sona; se se ka thuša go matlafatša tumelo ya gago.
5 Bolela Kholofelo ya Gago: Na o nea ditlhaloso ka mehla thutong? Go kgethwa gore e be ditlhaloso tše kopana le tše di lebanyago. (Bapiša le Luka 21:1-4.) Tlhaloso e bonolo yeo e tšwago pelong e lebogwa ke bohle. Ka tlwaelo tlhaloso ya pele ya potšišo e swanetše go ba e kopana le e lebanyago. Se se dumelela ba bangwe gore ba bolele ka lengwalo goba go lebiša tlhokomelo tabeng e tlaleletšago yeo e lego serapeng. Ka tsela ye ba bantši ba ka ipolela phatlalatša ka kholofelo ya bona. Ditlhaloso ka mehla e swanetše go ba tše di swanetšego le tše di agago.
6 Ge e ba o sa tšwa go thoma go ba gona thutong goba ge e ba o tšhaba go nea tlhaloso, mo gongwe o ka rata go kgopela thušo go moswari wa thuto. Mo kgopele gore a lebelele letsogo la gago ge go ahla-ahlwa serapa se itšego. Mohlomongwe o ka ithapela go bala lengwalo leo le bontšhitšwego gomme o bontšhe ka boripana go šoma ga seo le se bolelago. Mo gongwe o ka ngwala dintlha tše sego kae ka mathoko go go thuša go gopola seo o nyakago go bolela ka sona ge o nea tlhaloso. Ge e ba o le mofsa, gopola gore ditlhaloso tša gago di a thabelwa gomme di a lebogwa.—Mat. 21:16.
7 Ke gabohlokwa gore re bolele tumelo ya rena, gomme Thuto ya Morokami e nea sebaka se sebotse sa go dira bjalo. Ge e ba o dika-dika go nea tlhaloso, dira seo o ka se kgonago go fenya bothata bjoo gomme o itire gore o nee bonyenyane tlhaloso e tee. O tla be o tlaleleditše sebokeng gomme o tla ikwa o matlafetše ge o dirile bjalo. Ka gona ke ka baka la’ng o sa rulaganye go nea bonyenyane tlhaloso e tee Thutong yeo e latelago ya Morokami?—Die. 15:23.