Nywaga e Sekete ya Letago e a Batamela
“Ka bôna didulô tša boxoši; xwa dula ba ba neilwexo xo ahlola; ka bôna meôya ya ba ba kxaotšwexo dihlôxô ka ’baka la bohlatse bja Jesu le ka ’baka la Lentšu la Modimo, le bao ba xo se lothše Sebata le seswantšhô sa sôna, ba se dumele xo swaiwa ka leswaô la sôna diphatleng tša bônà. Bônà-bao ka ba bôna bá
phedile, bà buša le Kriste nywaxa e sekete.”
“ ’Me Yêna Modimo ó tlo phomola mexôkxô ka moka mahlong a [batho]; le lehu le ka se hlwe le e-ba xôna; le xe e le manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-ba xôna; xobane tša pele di fetile.” —Kutollo 20:4; 21:4.
KE KAMOO Beibele e bolelelago pele nywaga e sekete ya letago ka gona—e lego Pušo ya Nywaga e Sekete ya Jesu Kriste le sehlopha sa badirišani sa dikgoši tša legodimong. Mohlomongwe o sekametše tabeng ya go gana boporofeta bjo e le bofora feela. Lega go le bjalo, go na le mabaka a mantši bakeng sa gore o lebelele Nywaga ye e Sekete e le selo sa kgonthe seo se tlago!
Ka mohlala, go ithuta Beibele go tla go utollela gore e ile ya ahla-ahla dikete tše tshelelago tša nywaga tše fetilego tša histori ya motho ka go botega kudu. Go feta moo, Beibele ke puku ya boporofeta, gomme bogolo bja dipolelelo-pele tša yona goba diporofeto di šetše di phethagetše ka karolo e nngwe le e nngwe.a Ka ge seo se le bjalo, gona ke ka baka la’ng Beibele e sa swanela go ba e botegago tabeng ya go bolelela pele Nywaga e Sekete e batamelago ya pušo ya Kriste? Lega go le bjalo, mo gongwe o ka ipotšiša mabapi le seo Beibele e re botšago sona ka nako yeo. E tla phetha morero ofe? Seo e lego se se kgahlišago kudu go wena ke gore, e tla kgoma bophelo bja gago bjang?
Bohwa bo Lahlegile
Beibele e bontšha gore Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste ke tsela ya gagwe ya go fetišetša bohwa bjo bohlokwa-hlokwa go “bana” ba gagwe. Eupja ke bohwa bofe? Le gona ke “bana” bafe? Bohwa bo ka hlaloswa e le selo se sengwe seo se fetišetšwago go bana ba motho lehung la gagwe. Nakong ya ge Adama rakgolo-khukhu wa rena a itlhatsetše e le yo a sa kwego Modimo, o ile a itahlela yena ka noši le bana ba gagwe ka moka—morafo ka moka wa batho—tshwanelo ya bophelo bjo bo sa felego paradeiseng ya lefaseng. Ka gona, Adama o ile a fetišetša bohwa bja sebe, lehu le manyami go ditlogolo tša gagwe.—Genesi 3:1-19; Ba-Roma 5:12.
Jesu o ile a tla lefaseng ka sebopego sa nama gore a tle a bušetše bohwa bjo Adama a bo lahlilego bathong. Se o ile a se dira ka go itlhatsela a botegela Jehofa Modimo, ka boithatelo a gafa bophelo bja gagwe bakeng sa batho. (Johane 3:16) Jesu ka go phela bophelo bjo phethagetšego bja go se be le sebe, o ile a hwetša tshwanelo ya bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng mo lefaseng—e lego sona selo seo Adama a ilego a se lahla. Lega go le bjalo, le ka mohla Jesu ga a ka a diriša tshwanelo yeo; goba gore o ile a e lahla nakong ya ge a e-hwa gomme a tsošetšwa bophelong bja legodimong. Ka gona, o be a tla e diriša e le bohwa bjo bohlokwa-hlokwa bakeng sa go bo fetišetša go “bana” ba gagwe.—Ba-Roma 5:18, 19.
Maja-bohwa ke “Bana” ba Kriste
Go Jesaya 9:5 Jesu o bitšwa “Tatê wa xo sa felexo” ka mokgwa wa boporofeta. E ba Tate wa ka mo go sa Felego wa lefase le le lopolotšwego la batho, yo a lego boemong bja go fetišetša bohwa go batho ba ba lopolotšwego goba bana ba thwetšwego. (Mateo 20:28; bona gape le Psalme 37:18, 29.) Se se bontšhitšwe gabotse kholofetšong ya gagwe: “Tlang lena bašexofatšwa ba Tate, Le tšeê kabêlô ya lena ya mmušô wo Le o lokišeditšwexo xo tloxa xo theweng xa lexohle.” O ile a tšwela pele ka gore: “Ba lehlôxônôlô ké ba bolêta, xobane bôná-bao ba tlo tšea lefase ya ba kabêlô ya bôná.”—Mateo 5:5, 25:34.
Lega go le bjalo, gore lefase e be bohwa bjo swanetšego, maemo a swanetše go fetolwa o šoro—a tlišwe phethegong! E swanetše go ba lefase leo go lona go bušago khutšo le kwano gare ga dibopiwa ka moka tša Modimo. (Jesaya 11:6-9) Mohlala o mongwe le o mongwe wa go se phethagale ga motho o swanetše go phumolwa, go akaretša le lehu. (1 Ba-Korinthe 15:25, 26) Se se bolela gore bahu, bao e lego karolo ya batho ba lopolotšwego ba swanetše go tsošwa. Ke ka tsela ye feela moo ba ka kgonago go ba le sebaka sa go ba maja-bohwa a Kriste!—Johane 5:28, 29.
Ka gona, Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste e tla ba lebaka le thabišago leo go lona batho ganyenyane-ganyenyane ba ‘tlago go hunollwa bohlankeng bja tshenyego,’ gomme ba fihlelela phethego. (Ba-Roma 8:21) Ka mo go kgahlišago, gaešita le methopo ya lefase e lemoga se e le morero wa nywaga e sekete. Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary (kgatišo ya 1985) e hlalosa “nywaga e sekete” e le “lebaka la lethabo le legolo go-ba go phethagala ga batho.”
E Phala Pušo ya Salomo
Nywaga ye e Sekete ya letago e ka swantšhwa le pušo ya Kgoši Salomo ya nywaga e 40 ya khutšo le katlego Isiraeleng ya bogologolo. (1 Dikxoši 4:24, 25, 29) Nakong ya ge mohumagadi wa Seba a be a etetše Kgoši Salomo, o ile a re: “Tše ke di kwilexo kè le kwa naxeng ya xešo, xe xo bolêlwa wene le bohlale bya xaxo, ké therešô. Ke be ke sa kxôlwe tše ba mpoditšexo tšôna, ka bá ka di bôna ka mahlô a-ka; byale ši-di, tše ba mpoditšexo tšôna ké seripa fêla. Bohlale bya xaxo le botse bya xaxo di fetiša tumô ye ke e kwilexo. Ba lehlôxônôlô ké batho ba xaxo! Ba lehlôxônôlô ké bahlanka ba xaxo ba ba xo hlankêlaxo ka mehla ’me ba kwa bohlale bya xaxo.”—1 Dikxoši 10:6-8.
Ge e ba khutšo, katlego, le bohlale tša pušo ya nywaga e 40 ya Kgoši Salomo di ile tša fetiša gabedi kamoo mohumagadi wa Seba a bego a letetše ka gona, gona Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kgoši Salomo yo mogolo wa legodimong, e lego Jesu Kriste, e tla dira gore batho ba šale ba ahlame! Go ya ka mantšu a Jesu ka noši, ke yena “yo e lexo e moxolo xo Salomo.” (Mateo 12:42) Leka go akanya ka maemo a bophelo bjo bobotse kudu, bja katlego, khutšo, toko le lethabo mo lefaseng ao o ka naganago ka ona, gomme o ka se kgone go kwešiša gaešita le karolwana ya seo Nywaga e Sekete ya Kriste e se huperego.
Na e tla ba Sammaletee le Sekete sa Nywaga sa Boraro
Ditiragalo tša lefase ga e sa le go tloga ka 1914 di bontšha gore re phela “bofelong bja tshepedišo ya dilo.” Jesu o ile a tšwela pele ka go bolela gore moloko woo o bego o tswalanywa le ditiragalo tše tšeo di boletšwego e sa le pele o be “o ka se ke wa feta go fihlela ge dilo tše ka moka di direga.” Na se se bolela gore Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste e tla tla sammalatee le sekete sa nywaga sa boraro?—Mateo 24:3-21, 34, bapiša le NW.
Jesu o ile a lemoša barutiwa ba gagwe gore ba se itshwenye ka go akanyetša se. O itše: “Xa se taba ya lena xo tseba mehla le mabaka, a Tate a a beilexo ka matla a xaxwe Yêna mong.” (Ditiro 1:7) Le gona, mabapi le ‘letšatši le nako’ tše nepagetšego tšeo ka tšona dilo tše di tlago go direga, Jesu o boletše gore ke Tatagwe, Jehofa Modimo a nnoši yo a bego a tseba. (Mateo 24:36) Ka gona, Beibele ga se mothekgi wa palo lege e le efe e golago ya baporofeta ba letšatši la kahlolo le mekgatlo yeo e šupago bošego-gare bja Letšatši la Pele ga Ngwaga o Mofsa wa 1999 e le bofelo bja lefase.
Lega go le bjalo, ditiragalo tša gona bjale tša lefase di bontšha gore nako ya bofelo bja tshepedišo ye e fsifetšego e kgopo ya dilo ke ya “matla-xosa” le gore Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste e “kxaufsi.” (Ba-Roma 13:12) Go e na le go itshwenya ka go akanyetša letšatši le nako tše nepagetšego bakeng sa gore se se direge, ye ke nako e akgofilego ya gore re amogele tsebo ya melao ya Modimo gore re tle re phologe. (Johane 17:3) Ka tsela ye o ka ithuta ka tsela yeo o ka bago gare ga bao Jesu a tla rego go bona: “Tlang lena bašexofatšwa ba Tate, Le tšeê kabêlô ya lena ya mmušô wo Le o lokišeditšwexo xo tloxa xo theweng xa lexohle.” (Mateo 25:34) Dihlatse tša Jehofa di ikemišeditše go go thuša e bile di ka kgona go go thuša gore o be gare ga bao ba tlago go thabela ditšhegofatšo tša Nywaga e Sekete e tlago ya letago.b
[Mengwalo ya tlase]
a Bona puku ya Beibele—Na ke Lentšu la Modimo Goba la Motho?, yeo e gatišitšwego ke Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
b Thuto ya legae e sa lefelelwego ya Beibele e ka rulaganyetšwa ka go ngwalela bagatiši ba makasine wo.
“Tlang lena bašexofatšwa ba Tate, Le tšeê kabêlô ya lena ya mmušô wo le o lokišeditšwexo xo tloxa xo theweng xa lexohle”